st. 242 kmm ma Izhaja, izvzemši pondel»ek, vsak dan A.iškega it- 20, L nadstropje. Dtfpil« . ^ pisma te ne sprejemajo, rokoflr iProf. F. Peric. Lastnik liskari^ znaSa za masec L 7-—, 3 mesec* L ifeSO. Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — T cnmtittili wtl v Trstu, v srtdo M. oKtoora 1925, Posamezna številka zrj cent. Letnik K. itvoi ulic* -»o uredniš* LT — C i" 'raa V/ T - ^j^ Ukarne Edinost, ..a L 32.— in celo lato L 60.—» uredništva in uprave it. 11*57. knjižnic* otUtU* NOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglati deuamih zavodov mm po L 2.— oglasi po 30 c«nt. beseda, najmanj pa L 3.—.Oglas naročnina in r ie se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uife* SV. Frančiška -^a štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave li-5T Splošna stavka v Parizu Spopadi med delavci in policijo — En mrtev in vet ranjenih Poslanec Dorlot teiko poškodovan Locarnsko konferenca Sestanek med delegacijo in Cham- beriatnom — Mnssolkni ▼ Locarnu? PARIZ, 13. Komunistični voditelji so izdali včeraj na poštne uslužbence proglas, ki jih pozivlje k splošni stavki. Kljub temu so danes poŠta, brzojav in telefon normalno funkcijonirali. Ministrstvo pošt in brzojava javlja da ni prišlo včeraj dopoldne v Parizu do rcikakih incidentov. V mestu vlada mir; le neznatno število javnih avtomobilov je prekinilo prometno službo. Pač pa vlada v predmestjih, kjer bivajo večinoma delavci, znatna napetost. V St. Denisu, ki velja za komunistično središče, je prišlo zjustraj do številnih izgredov. V ulici della Repubblique so demonstranti zabarikadirali tramvajsko progo. Nato so odkorakali v delavnice, da pozovejo delavce, da opustijo delo. Demonstranti so pobili na več krajifc sipe. V svrho vzpostavitve reda je prihitela v St. Denis brigada policistov, s katerimi' so se stavkujoči spopadli. Več delavcev je bilo v spopadu ranjenih. Policija je aretirala v St. Denisu okolu 40 demonstrantov. V Buievardu della Gare so delavci naskoki neko delavnico. Policijski komisar Co-quelin, ki je skušal s svojimi oddelki razpršita demonstrante, je bil od nekega delavca nevarno ranjen v trebuh. V Suresuesu je bil ubit iz dosedaj še ne- in nemški zunanji minister Stresemann sta se ob 16.30 sestala v «Grand Hotelu* s Chamberlainom. Briand se je ob 17. uri u-dele žil seje angleških, francoskih in nem- e , -_ ▼ locarnu. pravnih izvedencev. Seja je trajala Sporazum med Benešem in Stresemannom ^^ ^ q ^ ______LOCARNO, 13. Kakor se doznava, jej LOCARNO, 13. Potfajanja glede vzhod- uu .... nemška delegacija izjavila, da ne more! nega pakta so na podlagi raznih direktnih znanih vzrokov neki delavec. Pohojskt fcončnoveljavno pristati na čl. 16. pakta razgovorov med posameznimi državniki Društva narodov, predno ne dobi od svoje stopila v stadij' ki kaže, da vsi skušajo * - " ..... ~ - * " ' imela komisarijat je uvedel v tej zadevi strogo preiskavo. Po zborovanju v ulici De le Grange aux Belle so delavci prepevajoč delavsko himno, napadli policijo s kamenjem in butni jkami. Ob tej priliki je bil aretiran komunistični poslanec Doriot. Odvedli so ga na policijo. Medpotoma so ga policijski agenti pretepli in mu prizadeli znatne telesne poškodbe. Ko sta bila obveščena o tej aretaciji komunistična poslanca Cachin in Vaillant Cuturier, sta se podala na policijo in zahtevala osvoboditev tovariša Do-riota. Njihova zahteva ni bila izpolnjena. Imenovana sta poklicala na poEcijo posebnega zdravnika, da obveže Doriotu varne rane. Poslanec Doriot je namreč težko ranjen na obrazu in na glavi. Do sedaj je bilo v Parizu in okoHci aretiranih okoki 350 stavkujjočih, med katerimi se nahajajo tudi nekateri Italijani. Aretšranci bodo prižU pred sodišče. Komunistični poslanec Dotio« određen ▼ zapore Della Sante PARIZ, 13. Poslanec Doriot je bil danes popoldne odveden v zapore Della Santi. Paffčev povratek v Beograd Pred otvoritvijo narodne skupščine Kraljevo zdravstveno stanje se boljša LJUBLJANA, 13. (Izv.) S tržaškim br-zovlakom, h kateremu je bil priklopljen salonski voz, je prispel danes ob 16.30 v Ljubljano ministrski predsednik Pašić s pil proti dogovoru med Splošno zvezo in-i™*? ^ogo. Na kolodvoru je pozdravil dustrijalcev in fašistovskimi cehi. faslca na razpoWz«uu dr. Gregor „ , j Žerjav, rasic je povabil dr. Žerjava na caj. rva tore Romano* zahteva za de- Medlem se je zbralo na peronu veliko ob- ° J* i čmstva, ki je priredilo Pašiču navdušene manifestacije. Ministrski predsednik je za trenutek izstopil iz vlaka. Izgleda zelo dobro; na letovišču v Franciji se je naravnost pomladil. BEOGRAD, 13. (Izv.) Tudi današnji dan ni imel zaznamovati večjih političnih dogodkov. Radikalni veljaki so imeli danes Polemike o sindikalnem sporazumu med Zvezo industrijalcev in cehi RIM. 13. Tukajšnji Hsti polemizirajo danes z glasilom sv, stolice ^Osservatore Romano». ki je v posebnem članku nasto- «Osservatore Romano« zahte tavce sv je ta svoboda naravna pravica, ki je država ne more zanikati niti zmanjšati. Za glasilo sv. stolice je ta naravna pravica do sindikalne svobode velikega pomena tudi za cerkev samo, ki jo jemlje radi tega pod svojo posebno zaščito. Sicer priznava list, da je v resnici obstojal prej rdeči m>&- nopol; meni oa pri tem, da to dej'stvo ne m a opravičuje ustanovitve drugega, ter zaklju- i predpoldne m popoldne seje in so razpr?,^ č-i je- J Tj-ali glede nadaljevanja parlamentarne ga < V vsakem slučaju se monopol vrača in' dela' Za nedel>° ^ sklicana seja radikal- našim organizacijam je s tem odvzeta}. . < « . možnost vsakega udejstvovanja; ne gre tu fskups&na se sestane 19. t m. h kratkx sep. li+ir-Pti ■ * torek, dne 20. t, m. pa se otvori redno za kako načelno vprašanje, ni to političen i * , , - problem, kar mi mislimo, ampak zadeva i f^edanje narodne skupsčme, moralnega značaja in juridičnega. Upamo J ioca neslovenska ustava. v beli sindikati kak znak svojega življenja, Narod», je bilo v nedeljo zvečer pred vho-ko se bo sporazum med industrijalci in fa- j dom v karavanški predor v Podrožčici na šisiovskimi sindikati s kakim konkretnim , brzovlak, v katerem se je iz Celovca vra-siučajem prenesel na praktična tla, ter se čal pre. Pašić je sprejel g. generalnega konzula in osobje v svojem posebnem salonskem vagonu, ki mu ga je poslala jugoslovenska vlada v Aionte Carlo. Ob 11. uri in četrt se je g. Pašić odpeljal iz Trsta v Beograd. Poneiba ita i preobrati i Mai Dr. Ljudevit Prvko, demokratski poslanec v jugoslovanskem parlamentu, je priobčil te dm v mariborskem demokratskem glasilu «Tabor» izvajanja, ki so vredna pozornosti šarie javnosti. U ver jen je, da je preobrat nekdanje Hrvatske republikanske seljačke stranke «brez dvoma najvažnejši politični dogodek letošnjega leta*. Potem izjavlja: «Naj so 'bili motivi, ki so napotili Radića k temu preobratu, bolj osebnega aH bolj gospodarskega značaja — to je danes postranska stvar. Prehod hrvatskih mas iz republikan-stva na državno polje je treba motriti z viefikov realnega političnega položaja, v katerem se nahaja država po tem hrvatskem preobratu. Dr. Pivko piše, da je nastopilo «znatno olajšanje in pomirjenje ne le na Hrvatskem, marveč tudi v sosednih pokrajinah in po vsej državi. »Danes ni več možno — piše dalje — da bi sovražni elementi rovariH in kazali neukemu narodu na bližnji razpad kraljevine. Jugoslavija j^in ostane! To vedo danes vsi.» Pisec ugotavlja na to, da se posledice kažejo tudi v inozemstvu. Državni ugled je vzrastel. Noče raziskovati, kakih koristi donese notranja državna konsolidacija na svetovnem trgu, koliko lažje bo državi sklepati trgovske in gospodarske pogodbe. Instinktivno pa čuti, da je bila likvidacija | zapel ati po nobenem konfuznem besedičenju. j tom drugače, če bi biU Srbi Hrvati in Slo-j Ves šum*V to de^nje^o^ov^^Lc^^lten [venp od prvih začetkov po svetovni vojn* čin, ki bo dopolnil revolucijo i« jo usmeril napram cil/em, ki se morajo neizprosno doseči. Ko bomo pro«ti od Matteotti^evega procesa — kateri se bo vri'1 in ki bo za opozi- Dr. Pivko ugotavlja nadalje, da so bili Slovenci vedno hrvatefili. Na Hrvatsko jih f vežejo najožje kulturne • in gospodarske .vezi. Izza ilirskih časov je bil njih ideal, da se naslonijo na bratsko pleme enkraj Sotle. V tem so videli tudi najboljša jamstva za svoj narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Povojna konstelacija na Hrvatskem da je napredne Slovence nekoliko preplašila. Čudili so se, zakaj da Hrvatje nočejo korakati z njimi in čemu neki razbijajo tisto faktično solidarnost, ki se je dosegla po dovršeni vojni. Dr. Pivko pripominja: «Danes se vračamo v dobri veri in pomirjeni k svojemu Slovanstvu. V izpre-membi taktike in mišljenja najmočnejše hrvatske stranke vidkho začetek nove dobe. Mine naj še nekaj mesecev, da se prepričajo tudi skeptiki, kaj znači hrvatski .preokret. Meni se zdi, da je v novi kraljevini SHS zdravo jedro. Kadar se politične stra.sti poležejo na vseh straneh, bomo z naprednim Hrvatstvom gotovo delali z lahkoto in v popolnem sporazumu za kulturni in gospodarski procvit države, zlasti pa koristi severnih pokrajin... To vidimo" pred seboj in — tega se veselimo!« To poslednjo naglašanje ^ podčrtal tudi dr. Pivko. Upravičeno pravimo, da je to pomemben glas o preobratu v Jugoslaviji. To pa še posebno zato, ker prihaja od politika, ki ne stoji v vrstah sedanjega vladnega tabora in ki dokazuje s svojim razmotrivanjem, da je realen politik, ki j mu je .nad vsemi strankarskimi razlikami v vodilo tisto znano vzvišeno pravilo: Sa-lus pubKca suprema Iex! Splošna korist je najvišji zakon! IMai eapovedDje še olBBIjo rnslutijo Fašistovski list «Impero» je priobčil pred« včerajšnjim novo izjavo ministrskega predsednika o namenih fe&izma. Izjava izide v fašistovski reviji «Ordine Fascista*, a «lm,pero» je dobil cdt:s za svojo uporabo, ^Revolucija je na pohoč^i — izjavlja ministrski predsednik. — «Jaz molćion, a moje zahteve v raznih panogah in morajo zato postopati samostalno. Ta sklep nemških socijalnih demokratov si moremo tolmačiti v smislu, da sodelovan a z drugimi nemškimi strankami ne izkliučuiejo načelno in za vse slučaje, da pa se tudi nočejo in ne morejo vezati programatično in taktično na stranke, ki so v načelni opoziciji proti vsemu in v vsakem poglec.^: tudi v slu-ča ih, ko gre za življenjske interese delavskih ,mas. Ne morejo tega, ker bi se, če bi služili kot priprega taki politični organizaciji, izne-verjali sami sebi, svojemu programu in svojim cl/em. Tudi nemški socijaltii demokrate ne morejo biti slepi in gluhi za dejstvo, da niih somišljeniki češke narodnosti sodeluje >o v grupaciji strank, ki da,'e;o pocHago sedanjemu rež'mtu in ki so ravno s tem sodelovanjem dosegli, da se ni v povoni cobi v nobeni drugi državi toliko storilo na polju socijalne zakonodaje, — na korist delavskih mas — kakor ravno v čehoslovaški republ ki! Ta.kemu režimu ne mo-rejo nemški soci alni demcukratje načelno nasprotovati, ako nočejo biti Škod-livci na interesih delavstva. Tako je razumljiv njih sklep, s katerim odklanjajo vstop v enotno nemško fronto. Sklenitev nemško - sovjetske trgovinske pogediie:^ resn&no »jedn^m * enotm fronti 1 Pisec omenja tuufi nastop St. Radića v Ženevi kot delegata Jugoslavije. Uverjen Novi prefekt v Firenzah FIRENZE, 13. Radi zadnjih tukajšnjih Glede sklenitve te pogodbe objavlja a- d o god kov je bil odstavljen dosedanji fio- gencija Tass naslednje! "Pogodba je skle- pntinski prefekt. njegovo raesto je bil njena za dobo dveh let in predstavlja reali- eno van gr. uff Kegard ki je danes pre- zacijo načel, ki so vsebovana v gospodar- v ei vodstvo prefekture. Ravnotako je bil skem poglavju rapallske pogodbe. Takoj dosedanji kvestor nadomeščen z drugim - ________j^i. Prvi sne i ne\v-york snežilo. New-Yorku 13. Včeraj je tukaj prvič po podpisu trgovinske pogodbe sta delegaciji pričeli pogajanja za sklenitev carinskega dogovora. je, da je bilo to modra politična poteza ^i011^" nOTO grenko, razočaranje — bodp od strani jugo slovenske vlade tIa čista in svoboeno bomo mogli proučevati Dr. Pivko motri pozitivno stran teča ln,ude*tv0vati Cital .stc™ koraka jugoelovenske vlade. Pred Dri-I^Tf" Sem^ ? "TZ11 -fclepe .. ' . . ^ .u o ni.u. rasazem bo tisti most, črez katerega se štvom nairodov na, ^ zastopa ravno Radić, priie k novemu redu R^ludja bo t? red prav tiso^Kadic, «o ^^aterem vedo vsi, da; ude st vila in ga ohranila za vmako ceno za se ni mogel v&reti v mbel državnega J prospeh in veli«no Italije.- edinstva s Srbi in Slovenci in ki je z vse mi sredstvi poudarjal potrebo osam os vo-jHve Hrvatske — isti Radeč naj brani letos interese države, kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, naj sedi na mestu, kjer ga viefijo zastopniki vseh držav kot branitelja skupnih interesov države!» Izbira takega delegata ie bila — meni dr. Pivko — izvrstna misel! Po vseh poročilih. ki prihajajo o ženevski konferenci, Ideja edinstvene neraJke fronte v ČefioslevoSkl — pokopana Opozicijonakio «taB§£« nemških strank v Čeho^lovalkem parlamentu se j* posebno razmahnilo na razpravi ororačuna ia :« dalo pobudo za predloge, da bi se pred volitvami ustvarila ed nstvena nemška fronta. Sicer je bil tak poizkus storjen ž« spomladi. In ker so ^iTT Konierencl, v tem času nemSke politične strarike v večji or. 4oli potrebno rib^e olje stat prej*na drobno sklepa pisec, da se je ta ideja obnesla. I ali man;5i meri sodelovale, so se nemfiki me- ŽH L en četrt litra, a po novi tarifi stane vsai Kapitalizem in socijalno lunašfuo Kakor smo omenili včeraj o otvoritvi novega poslopja Leginega vrtca v Trebčah, ie slavnostni govornik s posebnim veseljem naglašal dejstvo, da so tržaški finančni in brodolastniški krogi vedno zelo radodarni napram Legi v njenem delovanju med našim ljudstvom. Po domače povedano: laški tržaški kapitalizem zalaga pridno Legijo blagajno. To s/no hoteli posebno podčrtati. Ne radi tega, ker bi se temu dejstvu čudili ali bili po njem presenečeni, temveč z ozirom na prilike v našem slovanskem taboru samem. Komu ni znana gonja proti «kapitalizmu^, ki jo neprestano tirajo nekateri naši listi — med njimi posebno «Mali Iist» in «Pučki Prijatelj«?! A koga štejejo ti — junaki za kapitaliste? Morda kakega Cosulicha. morda kake tržaške velebanke, ali veletrgovce? Ne! Zanje ne predstavljajo tržaškega kapitalizma ti resnični kapitalistični mogoč-niki, niti ne njihova glasila a la «PiccoIo», temveč je zastopan kapitalizem v «Edi-nosti», «NiGažati hudega zvijanja cen, a najbrže 9e ie podražitev ž>e pre| izvrSila, s katero se triašlco občinstvo ne more sprijazniti. Lekarnarji izjavljajo, da poviški ne presegajo 30— 50% prejžnjfih cen. To velja, mordar na aplošno, toda, kar se tiče posameznih zdravil, fe gotovo, da znaša podražitev d*vakratnd in tudi trikratno dosedanjo ceno. Tako ie n. II, •EDINOST* V Trstu, one 14. oktobra 1925. 10 Ik. Poudarjamo dal«, da se fe lekarnarjem tega «m bil tudi v da bi ne «Ma v , .. « '—---uredništvo policija, kar bi fanelo bresdvomno v na^prot/u z ter da j£ celo prisostvoval veslarskim tekmam v Poreču. Omenil je dalje, da potrebuje denar, zato da bo poslal na oni svet neko svojo staro Izbico; potem se bo z magrabljenim denarjem izselil v Rusijo. Končno se je poslovil, mi zabčal, naj se ne ganem, ako mi ie draga koža, ter odšel. Meni se seveda ni zl ubilo prekršiti njegovega priporočila. Oetal sem pri oknu, kakor mi je ukazal, in kmalu potem sem tfa videl, kako jo je mahal proti ulici Porta Aurea. Na predvečer umora gostilničarja Rit-ter, ko sem šel po ulici, me je nekdo nenadoma zgrabil za roko in začul sem pritajen vzklik: «Ah. pogležU Iznenađen sem se ozrl in spoznal Collaricha. Na drugi strani ceste je pa stal njegov prijatelj Jugovec, ki je takoj dt stopil k nama. Oba sta me spremila domov Predno sta se čudna spremljevalca poslovila me je Collarich naprosil naj mu posod:m 50 lir. Odvrnil sem mu, da novinarjem ne preostaja denarja, da bi ga posojevalK* Collarich je sledil izjavam priče z veifkm zanimanjem. Pogostoma se jfe tudi nasanehnil Manzinu, ki mu je vračal nasmeh, mogoče sod-minjajoč se pri tem na dramatične trenotke, ki jih je prebil v družbi drznega tolovaja. Izjave varnostnih organov, kS ao aretirali drznega tolovafa. Potem, ko je predsednik še prečital izjave ki jih je podal Manzin pred preiskovalnim sodnikom, je bil pozvan k zaslišanju bivši orožnik Vid Chiaro, ki je svojča« zas.edoval Collaricha v hiši Ivana Vidulicha. Priča m povedala nič važnega. Istotako postranske važnosti so bile izjave priče Matevža Kramerfa, policijskega agenta iz Trsta, in nekaterih drugih policijskih organov. Orožniški brigadir Ivan Pappagallo iz Trsta je povedal, da je dne 14. avgusta 1923 zvečer zapazil na trgu pn Sv Jakobu skupno mladeničev. Ko sem jan je približal, se je eden izmed njrh spustil v divji beg, pri tem pa je večkrat ustrelil gx>ti brigadirju, ki se je spustil za njim. Tudi fap-pagaRo je parkrat ustrelil, vendar se je pa neznancu posrečilo zbežati. Precej zanimanja so vzbudile izjave orožni-škega marešala Vincenca Priolo, ki je sodeloval pri aretaciji Collaricha. Priolo je povedal, da mu je bik) poverjeno zasledovati Collaricha. Nekega večera je zvedel, da se Collarich nahaja v kinematografu -Reclame*. Nemudoma je obvestil o tem svoje predstojnike in tovariše, s katerimi se je takoj podal v omenjeni kinematograf. Collarich je setel na eni izmed sprednjih klopi. Maršal Serini se mu je približal in ga vprašal, kdo da je. Na to vprašanje »e Colartch planil pokonci i® potegnil vel* revolver. Toda Priolo mu ga je po srditem ruvanju, tekom katerega ga je CoBaricb ugriznil v stegno, iztrgal. Collarich w je divje otepal in šele ko ga je stotnik Benvenuti, na- mlina V. Jochmann» na letošnji «Esposizione mtemaaionaie a rte induetria lavoro» v Milanu, aa kateri mu je bila podeljena »Diploma di gran premio madaglia doro* za prvovrstno izbrano mletev vaalršne^a žita. 9 tem si je priborila domača mlinska industrija poT membno javno pitznanje. Podjetja, katero je bilo avBtrat odlikovano že dolgo pred vojno, in sicer v Parizu m Dunaju, je po prisiljenem medvojnem mirovanju vzcvelo na novo pod sedanjim vodstvom in ob »ode 1 oranju prvovrstnih domačih strokovnjakov. — Vrano (pri Kobaridu). Naše mlado prosvetno drisktvo na Vršnem bo priredio v nedeljo, 1&. t. m., svojo prvo prireditev s sledečim sporedom: 1) S. Gregorčič: Pfcsttr Reklamacija); 2) S. Gregorčič: Naaaj v planinski raj. larjev. Država bo udeležena pri banki z eno službo Amerikunskega rdečega križa, V tretjino kapitala. Delnice se glasi>o oe ime službi je ostal od 1. jan. do avgueta 1920^ ko in njiihovo lastništvo se bo moglo prenesti si je prenesel radi boijševiške nevarnosti sele po predhodnem dovoljenju Upravnega dež na Dunaj Mihael Andrejev je prebil na sveta Narodne banke. Na glavni skupščini ima Dunaju poldrugo leto, na kai >e dne 2. fe» vsak delničar brez oxira na število delnic le bruarja 1922. prestopal iz pravoslavne v k*4o-po en glas. Glaaom pravil se bo smela osnov- Jjško cerkev. Z Dunaja se fe potem napotil v na glavnica zvišati na 15 milijonov dolarjev Inoroost, kjer je študiral na univerzi teologija in tudi pri tetn zvišanju pripade državi V« Papež je lastnoročno podpisal dovoljenje, <£» delnic. SODBA O NAŠIH VINIH NA RAZSTAVI V ČEDADU. Na ,kmetrjaj,:rt rin u U.'od »95.— do 605— ; Bukurešt od 11.75 do 12.23 nka (burka v 2 dejanjih* 7) Blaž Potočnik: " ^L v,W 74 60 do od 0.0a.b0 do ljubezen do dotnovfee foo> meš. zbor). - Va-^j 1924, kx ni bila ravno orvowstna. V sled Dtinaj od _>;}55 do z b ^ bimo vsa sosedna bratca društva, da nas ob- tega so vina revna na a koWu; ma^n ka Jim ^ do Dimu vsa so>K<*na oraia«.« anuuo, , ,. . ...... i . , . __, • .___ j„ iščejo tega dn« polnoštevilno. Začetek bo ob Jud« oni pr.jetni duh, ki tvori ravno b.stvo do-f uri .popoldne. - Odbor. >nh vin. Teh pomaniklj.vosti niso krivi vmo- «_ Vriovin (Za ustanovitev J**eb*e duho^ j re?1'Velik in neadpu8ten pogrešek pa je nač^n, nije v Vrtovmu). — Naše obdma j« precej. kako go se ^ razstavik prvie. ^^ vina raztresena, ima veliko frakci}, zato bi ono Bensčijnke obveznic« 67.25. VALUTE: Trst; 13. oktobra. Avstrijske kron* od 0.0349 do 0.0360; dinaiji od 44.— do 45.—; dolurji od 24.90 - - -- 20 fraakov od 95.— do 99 —, do 122.20, pa tri četrt ure. V slabem vremenu je nemogoče iti k službi božji v Kamnje, poaebno pa za stare ljudi in za otroke. Gospod župnik v lCamnjah je blaga du|a, toda kljub temu ae more vsem ustreči. Saj vendar opravlja službo božjo' v treh občinah {Kamnje, Vrtovin in Skriiljel. Ker je naša občina Vrtovin večta nego Kamnje in Skrilje, zato imamo po božji in po deželski potetavi pravico do svoiega duhovnika. Naša cerkev vsled snovi, ki so se nahajale v steklenicah, kamor absolutno ne spadajo, ctruga vina pa so iz tega vzroka dobila neprijeten okus. Iz tega sledi vestnik.) bo videla cerkvena oblast, da imamo resno vodjo, in v par mesecih dobimo svojega duhovnika. — Kmetovalec. K\;elne glivice. Kipelne glivice so tiste, ki povzročujejo vre-— Šturi'e po Ajdovski. Preteklo soboto in ^ v moštu. Imenujemo jih tudi kvasne glivi- deljo cn* 3. in 4. t. m je imelo naše pro- j ce alkoholnega vrenja. S pravimi kipelnimi hrano pd zakoncih samih. Giulia 84. III. PRODAJALNA se proda radi odhoda za 2500 z vsem blagom. Luzzatto, Istituto 3, gostilna. 1466 KUHINJO, sobo, oddam za 30. Prodam za 2800. Takojšen vstop. Luzzatto, Istituto 3, gostilna. 1467 Ustanovljeno je bilo sicer pod drugim imeaom, 8o vpelji po nekaterih zavo^h go.itev aofcr.h povojne razmere so pa Člane dov«fle <*o tega, pasem čistih glivic, katere obirajo m ph raz-da so mu ga že drugič sprememili. Pevska zbor rcnožujejo. S pc.moč>o possbn h prprav se at-tega društva je bil že Td nekdaj na dobrem; ko odbere ena sama kipelna glivica, katero ^suTelL pačvedno 9re dovr^ na petr^ki^ dobrih in primernih dramatičnih iger in ko je verzi « se na to posvet:! diplomatski službi, dramatika v našem narodu že tako razvita, da stremijo že po najmanjših vaseh za uprizarjanjem takih tfobrih književmih del, bi moralo tudi naše drdštvo seči nekoliko višje. Posebno še, ako pomislimo, da se je igralo y tem slučaju na odru. s katerega smo videli podajati že razna dobra in najboljša dela, bodisi c*J dobrih domačih, pa tudi drugih celo poklicnih igralcev-gostov in pred istim občinstvom. Uva-Žumo torej v bodoče tudi to! Te naše pri- BilTeTuski "poslanikSy Tok^* Monakovem ini Stookho-mu. V letih 1906. do 190* J zasto-oal Rusijo v vseh južnoameriških državah in fe imel svoj sedež v Rio de Janeiro, odkoder , se ie vrnil v Rusrio, kjer je izstopil iz državne službe ter živel do izpuha svetovne vo^ie na svojem posestvu na deželi Pred izbruhom ruske revokSe l-e bil odposlan v Rim, toda bo'jševiki so ga odstavili. Ko se fe povmA v in Mo akupAj. le aa .P«^ SS itaiijanaki M* učencev. Kako pa letos? Na šoli j Novok« činah, kjer je 120 učencev, so enega učitelja t^eda dfovenAega) odstranib m ^tae sU slovenska učiteljica in ^itakjanski učitelj Na Pasiaku, kier na niti 100 vpisanih šolarjev, sta p^ kar dva italijanska in eden alovenskt -učitelj. Po kakšnem pravilu in kakšni logiki se __ _________ne ve Ce pa jV"g£^^didaktičai ra^nateli po- ščine v prvem šolskem letu siovemrk^m uči-telvem, zakaj ni tega storil tudi na l'astafcu/ So^od šolski skrbnik bi morda znal na ti vprašanji odgovoriti____ Rusijo, je našel svojo domač-ijo izropano^ Za- pombe naj'se' vzamejo ko»l"z dobrim namenom j tegade 1 j je vstopil v Moskvi ,, shizbo Ruda- naoisane. - Društvu priredHelju pa izrekamo 5ega križa. Od ie Xial in oriiel fcestitke z želo, ^ nahajal v zaporu. Potem je zbezal in prišel Tržaška pomlMca in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroStvo.n uraduj« v svoji lastni hiš! ulica Torrebiaiica 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vlog® za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarja" na tekoči rolun in jih obrestuje po dogovoru. Davek ed vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke o3 87, do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67. da bi še mnogo let uspešno širilo pravo pro-sveto med našim fcudstvom! Bog ga živi? Ustanovitev caut>ke banke m Čpoalo-vaškem. Na čehoslovaaki narodni praznik dne 28. t. m. se prične subskripci* za delnice Narodne banke Osnovni kapital od* 12 mdi]onhitek>.» Crawshayeva roka je nenadoma šinila bradi V očeh mu je zažareVa čudna svetloba Krčevito ?« prijel svojega tovariša xa roico. «V zmoti ste, Hobson,* je rekel. «Nekai je i«! Pobite z mano. Med pot^o bova labJco g°^Vte znoreli?» ^Mislim da m. Ampak« čtovek božji, lu- tival» Vesti z Goriškega — Cniče. Kakor se čuje, se pripravljajo črniški fantje s pomočjo g. 2ivca in g. Mal-naršiča iz Gorice jako v«18tn®z* ^VT^a^ ki se bo vršila dne 18. oktobra, l^h bodo komedijo .Nebesa na zemlji*. V obeh glavnih vlogah nastopita imenovana gospoda iz presenečeno ♦Gotovo ne mi.Hte resno,* je rekla. -C.im «m na ootem tuka * Domnevam, da vam 'Zo ar^ pop-l-ma Petana,, ZdiavnA «e i« »lahko prikloaiL '.. . • , ..... : -L. -^'......■;-/.. v Trstu« dne L jannarj* 192C 2 nt posebno komisijo v Rimu. Pravi sodni dan za naše zaslužne m preizkušene sodnike - smo rekli že tedaj. Sedaj. Sedaj prihajajo z Goriškega vesti, ki potrjujejo to našo označbo v polnem obsegu. Na Goriškem je odpuščeno 11 . _ .x, T . t- WSM sodnikov. Do sedaj so znana sledeča imena: Lprilog beneškemu pristanišču. Torej zborova-nadsveinik Rutar, svetniki Mašera, Vidmar, [nje, ki ga ,e sklicala trgovska zbornica na 6. Benetke ee umU^ Predvčerajšnjim ao Benetke Še tožile radi zapostavljanja beneškega pristanišča pred Trstom. Včeraj pa so bile Benetke spet vesele; iz Rima je prispela vest, da je ministrski svet odobril več ukrepov v • *1 ^ 1______rl___ -. Tavcm vKnrnva. Korsič, Bisail, Milic, Vinci, Coronini in sodnik Brclich. OvaKrat pomeša, Kdor hitro psmsta Z bridkostjo v srcu smo preštevale zbrane milodare — in nismo se varale. Obdarovati ne bomo mogle niti tretjine najpotrebnejših otrok in vsled tega se je obdarovanje preneslo. Zahvaljujemo se tem potom vsem onim ple-Tunitim, ki so nam pomagali, da smo v teh težkih časiht v katerih se nahajamo, zbrale »rsaj toliko- Ne moremo pa drugače nego, da javno ožigosamo vse one, kateri so bodisi od-i>ili naše proŠnie ali pa poklonili svojemu stanju razmeroma premalo. Ravno v teh težkih časih, ko so potrebe našega siromašnega ljudstva večje, bi moral vsak bolje stoječi malo •lobokeje poseči v žep, da olajša gorje. Dokler se mi in naši otroci oblačimo v svilo in bar-žun, so otroci našega bližnjega oblečeni v cape, a z malim doprinosom se one cape lahko nadomestijo s toplo oblckco. Morda pa je še kdo, kateri bi rad kaj doprinesel, ta naj se zglasi Via S. Francesco 20, I. ali naj pošlje po nakaznici na Zadružno zvezo, Torrc bianca 39, I. svoj prispevek. Tudi stare pouošene oblekce in obutev, vse ?e dobro došlo, imamo ogromno število otrok vsake starosti. Kdor še dobi polo v podpis, naj ne odpravi nabiralke z najmanjšim zneskom samo da se je reši — nego naj daruje z namenom, da pomaga svojemu bližnjemu. Vse ene, katere bi hotele in morale biti članice, a še niso plačale članarine za leto 1923., naj se zglasijo. Članarina 5 lir za celo leto je tako malenkostna, da jo vsaka naša žena in devojka lahko premore. Ne zaneraarjajmo naših najmlajših! Razstavo ročnih £ \ ienskega dsferofclnego Umi,m" v soli m Sv. JaMro (vosci via Me.it^c&i In Giulmi) Ogledala sem si včeraj to krasno razstavo. V veliki sobi so okusno razvrščeni izdelki naših *cnskih rok- vzorci idrijskega čipkar-stva, prtiči, blazine, razni vezilni okraski, posteljno perilo, osebno perilo, zavese, pregrinjala, oblekice in obleke! To niso navadni kupivni komadi, iz njih veje življenje: spret-.nost, vztrajnost, okus, duša naše žene. Izde-lovalka ni bila simo šivilja, nego tudi čuteča umetnica, čeprav le v preprosti meri; vsako delo je namreč okrašeno s to ali ono vezenino. Kdo je razstavil? V sobo je preplašeno stopilo kmetsko dekle s Krasa in prineslo zavitek: sem le začetnica, pa se bojim, da je moje delo preslabo. Nato odpre vrata članica društvenih tečajev in zavestno položi na mizo zbirko ročnih del: naredila jih je pod vodstvom društvenih učiteljic, zato ne občuti tiste nesigurnosti kakor kmetsko dekle, ki je samo delalb po prilogi »Ženskega Sveta». Prihajale t. m. v gledališču Malibran, ne bo treba. Bančni tečaj na tukajšnji trgovski visoki šoli (Revoltella). Dne 12. jan. 1924. prične poseben tečaj za bančno znanost in tehniko. Tečaj bodo lahko obiskovali kot redni dijaki oni, ki so dokončali prve 3 letnike na kaki kr. trgovski šoli in oni, ki so dosegli doktorsko čast na vseučilišču Bocconi v Milanu — kot slušatelji pa vsi oni, o katerih je na podlagi njihovega poklica ali njihove izobrazbe upati, da bodo z vspehom sledili tečaju. Tečaj obsega naslednje predmete: Gospodarstvo denarja in kredita: a) krediti in tečaji (prof. Del Vecchio, b) denar (prof Fanno), c) zgodovina bank (prof. CessiJ. Bančna tehnika: a) bančno knjigovodstvo ki tehnika; kritika bilanc (prof. De Gobbis); b) emisijski zavodi (dr. Zago); c) bančne in borzne operacije (dr. De Bene-detti); d) zadružni krediti (avv. Padua). Bančna in borzna zakonodaja: a) bančne in borzne operacije (pr. Asquini); b) kreditni papirji (prof. Brunetti). Obiskovanje in uspeh izpitov bosta označena na diplomi. Vpisovanje traja do 15. januarja 1924. Stara kmetija — stara čast je pravi naslov dnevne vesti v nedeljski številki na začetku 4. kolone na drugi strani. Nalezljive bolezni v našem mesto. V tednu od 22.-12. 1923 do 29.-12. 1923 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 10, škrlatica 38, trebušni legar 8, trakom 9, ošpice 10, norice 7. Umrlo je šest oseb vsled škrlatice, ena vsled davice, vsled trebušnega legarja in noric pa po dve osebi. Društvene vesti Šentjakobska čitalnica priredi danes kakor po navadi mladinsko zabavo, katera bo gotovo; vsakega jako zadovoljila. Ker je danes ravno novo leto. se bo gotovo vsak ljubitelj takih prireditev odzval in se gotovo pri lepi in dobri glasbi ob tej priliki prav dobro zabaval. Začetek ob 6 in pol v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Vrdelski «S©kol» vabi na javno sejo v sredo 2. t. ra. ob 8.30 zvečer v običajnih prostorih. '— Podsi&rosta. Liči Goriup Ing. Ferdinand Črepinko poročena Prosek 31. decembra 1923 Celje 630 Mali oglasi se računalo po 20 stoL beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—, Debele Črke 40 stotink beseda. —• Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. POŠTENA OSEBA, ki vživa jako dober glas in je izvežbana v vseh gostilniških poslih, išče gostilniški prostor v Trstu ali okolici. Pripravljena je dati lastniku tudi potrebno kavcijo. Naslov v Via del Lavatoio l/I, desno. 1796 KONTREBAS za orkester iščem. Dolenc, Opčine 413 ' 1791 SKLADIŠČE oglja, (prostori pripravni za krčmo}, na prodaj. Naslov pri upravništvu. 1792 ČEVLJARSKI pomočnik, dobro izuČen, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Stančič, Herpelje 67. 1793 HRVAŠČINA. Išče se učitelja. Raffineria 9/1 Ferluga. 1794 KANARČKE originalne Harzseifert izvrstne pevce, samce, prodam po nizki ceni. Com-merciale 329 IV. vrata 20. 1790 SLUŽKINJO, pridno, ki zna dobro kuhati, išče majhna družina. Weitner, via Giulia 82-11. 1795 OSKRBNIK« izobražen, išče primerno službo. Podrobnosti daje upravništvo. 1691 DAROVI Mesto novoletnih voščil daruje dr. J. Pertot 25 lir Dijaški Matici. Na zabavnem večeru openske mladine se je nabralo L 90 za <--Šolsko društvo». Gosp. A. C. z Opčin daruje ^šolskemu društvu* L 20. Srčna hvala 1 Društva, zasebniki, posnemajte, darujte za našo deco! Vsa društva, prireditelje aocojšnpii zabav, veselic in prijateljskih sestankov, klube prosimo, naj ne pozabijo «Šolskega društva*. Darovi, op brani v ta naaien — tudi še tako maj- >o mlade deklice, priproste matere, elegantne hni — bodo pričali o zrelosti našega naroda, ■jospe, celo radostne neveste z nekaterimi pa bodo iudi za »Šolsko društvo» najlepše vo-^omadi svoje bale — vsaka je prinesla dokaz [ ščilo in pripomoček za bodoče uspešno delo-^ridnosti in stremljenja po umetniškem delu. i vanje društva. Blagostanje, sreča in bratska ljubezen naj zavlada ▼ novem letu 1924. med j KRONE, goldinarje, plačujem vi dni" odkar j na®*ns Mr°domf to je vroča želja ' Šolskega | več kot drugi. Edini grosist, deluje društvo na tem polju. Nekatera dela i UiiL.UM..M Hl|y fpp III JIMJ | I J JU BABICA, avioriniraua, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 1677 VDOVEC, veleposestnik v najlepših letih, želi znanja z gospodično oziroma vdovo, brez otrok v starosti od 35 do 40 let, z gotovino ali posestvom v vrednosti 30 do 40 tisoč lir, v svrho takojšnje ženitve. Hčere posestnikov zmožne gospodinjstva imajo prednost. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod «Srečna pomlad» na upravništvo. 1777 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Govori slovensko Corso Garibaldi 23/1. 1786 ŠOFER, mehanik, dobro izučen išče službe pri tvrdki ali privatno. Ponudbe pod Šofer» na upravništvo. 1773 ZLAT, srebrn io papirnat denar se kr.puje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?s Giacintc Galuna 2, (nasproti notela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 KRONE, 3 rebro, zlato in pfr.tin kupujem Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, irst, via Mazzini 46. 58 Niso vsa dela dovršeno lepa — kdo bi to I "noge! zahtevati. Saj je komaj leto dni, odkar j ^j^g^va« 6-1. vedno 5 stotink via Pondares 44' 1 so prirediteljice*sprejele, da pokažejo razliko! med lepim in nelepim, domačim in tujim. Za- 1 nimivo je, da delo, izvršeno v narodnem motivu, sploh ne more biti neokusno: naše barve, pa naj jih bo še toliko, se vedno zlivajo v prijetno soglasje. Nasprotno pa vplivajo izdelki po tujih vzorcih večinoma neokusno, ako niso izvršeni od izurjene roke. Mnogo komadov je izvršenih po navodilu iz priloge «2en. Sv.-; med temi sem videla prave posnetke ali oa vzorce po lastni sestavi na podlagi danih motivov. Zlasti ti poslednji so velezanimivi: kombinacije so tako izvirne in lepe, da sem nehote pomislila: še živi med nami duh naših babic in prababic, ki so — neuke — ustvarjale na svojem platnu občudovanja vredne okraske, katerim celo največja moderna umetnica ne moro odreči visoke umetniške vrednosti. Razstava je krasno obiskana in bo odprta le še danes od 10.—16. ure. Vstopnine ni. Razstava je tako bogata, zanimiva in poučna, da pač zasluži čim številnejši obisk. Žene in dekleta, pridite pogledat te izdelke pa boste obenem spoznale, kai imate v svoji hiši lepega in kaj neokusnega. Predvsem pa boste videle, kaj je is bi moralo biti naše. P. Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je preasinočnjlm preminil v cvetoči dobi Ivan Se-golin, bivši član «Šentjakobske čitalnice«. Pokojnik je bil vedno šibkega zdravja. Ko se je vrnil iz vojaške službe, ga je zavratna bolezen spravila v posteljo; ni mu bilo usojeno, da bi zopet vstal. Pogreb se bo vršil danes ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v ulici istria št. 16. Vabijo se člani in prijatelji društva, da se ga udeleže. S pofcrt'm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zaancern .?.».lostno vest, da je naš ljubljeni nečak JANKO SECULIN v dobi 20 let. dauos, po doi^i in murni bolezni, izdihnil svojo dušo. Pogreb drapresr« pogojnika se bo \ rsil v ton.*k, dae 1. januarja 1924, ob 15. uri, i/, hiše žalosti vtu dell'Istria št. 16 'K ar1 oh zgornja* v cerkev sv. Jakoba in od tam na pokopališče. TItST, dne 30. decembra 192*. iaiujola teta Roža Sagulin In sorodniki. Novo »ozrebno jjodietie Trst. Corso V. C. III. 47. ■K: cr izšel je ^a za leto 1924 in stan*: v usnje vezan L. 7.—, v platno vezan L> 4.—. Na prodaj je v tiskaro! Edinosti In v kojlgarai Steka. ¥ Idriji: i knjigarni Sax. I' : * - . > i f • '-J ■ jjj^gŽSl^t. 1 C-^ri ... X V rf •«* ■ ■~V<-. JV-V ^' . V. Tnillp^H vošči srečen konec in dober začetek vsem svojim cenjenim odjemalcem Domača tvornica mila v Trstu Via dello Scoglio štv. 316 - Telefon 18-78 vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto ter priporoča ob enem svoje neprekosljivo pralno, umivalno in toaletno Godina-milo po cenah □□□ brez konkurence. □□□ Domačini, gospodje in kmetje, podprite domače podjetje! Kupujte in širite GODINA-MILO ki srečne v življenju bo vse vas storilo.,. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via CuiliCOlI 8« na drobno in za družine Via GlulUnl 32. Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (480) nt ŠTUAffCAR. Vsi odjemalci odlikovane specijaliie t€ „/alčna Crcma maršala" dobijo popolnoma bre?pEaii1C3 krasno stensko uro s 36 urnim na vitkom. TVRDKA R. Crismancich Trst, Via Valdirivo 34 T«l«fon 13-M PODLISTEK Paul Bourget: JEČA (La Geole) Poslovenil F. P. ra. PROFESOR VERNAT Ko ie slišal strel, je sluga takoj pritekel in našel svojega gospodama ležečega na tleh pod pečjo. Njegovi prsti so krčevito stiskali pred pccio. Njegovi prsti so krčevito stiskali ■kopito revolveria. Iz prestreljenega senca mu je curlpla kri po desnem licu ter se razlivala po preprogi. Prestrašen je tekel pridni sluga nazaj do predsobe in }c klical svojo ženo: barija!... Marija!...* fo to ravno v hipu, ko se je obrnil Hjuč v ključavnici vhodnih vrat. — -Gospa je!...» je zakričal še bolj prestrašen. In res je bila gospa Vialis, ki se je vračala. V eni roki je imela mašno knjigo, v drugi pa neki list, ki ga je kupila na voglu trga Sainte-Ciotilde, da pogleda, kakšni so hili izidi volitev. — ^Gospod j« doma?... je bila vprašala že vraUrja. In ko ji je odgovoril, da je, je po-spešda. korak. Bledost njenega ljubkega obraza in njena utrujenost sta pričali o zmedenosti, ki so jo izzvale v njej novice. Zraven tega pa tudi ona sama ni spala ono noč, dasi se ji ni niti sanjalo o groznih posledicah, ki jih je imela ta noč imeti za njeno usodo. Bila je v oni lepi dobi mladega zakonskega življenja ko so ločitve za samih dvanajst ur že pravo trpljenje. Ko je prejšnji dan zvečer po večerji Ivan odhajal, ji je povedal, da bo gotovo ostal v ministrstvu do jutra. S kakšnim obrazom ga bo našla? Bilo ji je mučno toliko zato, ker je bil zelo nervozen, ko je odhajal, kolikor tudi — in še bolj — radi njegove žalosti, ki jo bo pač čutil spričo izida volitev. Resnično ljubeča žena je vedno skrito ljubosumna na čas in čustva, ki jih ambicija poklica jemlje ljubezni tudi najbolj zaljubljenega moža. Ako bi bilo mogoče prodreti do dna globine plavo-svetlih oči Marije Vialis, bi morda lahko čitali ▼ njih nekak čut olajšanja, češ, sedaj bo njen mož samo njen, ves njen. Moj Bogi kako je že pripravljala svoj glas, da ga potolaži in prepriča, ko mu bo šepetala v tesnem objemu: šE, pa naj bol Ti ne boš tajnik poslaništva, to je vse. Jaz pa bom žena navadnega pariškega odvetnika. Nič ne de, samo da te imamN Bila je izredno lina in nežna, ko ie prihajala v svoji mirtovo-zeleni obleki, ki ji jc kot plavolaski tako dobro pristovala in katero si je bila zamislila iz nekake fcubeče koket- nosti. Lahko si je misliti, kako se je nakrat prepadla, ko je videla, da so vrata knjižnice odprta, a na pragu sobe slugo, ki je bil bled kakor njegov predpasnik in jo je rotil, zastavljajoč ji vhod in razprostirajoč obe roki, da bi jo zadržali Nekdo zraven nje izgovori par besed, ki so našle pri njej takoj svoj odmev. Bila je sobarica, ki je vprašala, tresoč se od strahu: — «Kaj je \rendar?» — «Da, kai je?» je ponovila Marija Vialis. — «Gospod...» je začel jecljati sluga, toda ni mogel koaičatL Vdova je slutila nesrečo. Zagnala se je, a sluga jo hoče zadržati. Z močjo, ki jo je strah podeseteril, se mu izvije. V sobi je in vidi grozni prizor. S pretresljivim krikom se vrže na kolena k mrliču, privzdigne ga pod rameni in ga začne prositi: — «Ivan moj!... Jaz sem!... Tvoja Marija ti govori... Poglej me vendar! Reci, da me slišiš! Reci, Ivan moj! Recil... Kaj mi ne odgovoriš? Kaj me se pogledaš?... Toda ne... To ni mogoče... Oh, zakaj si mi to napravil?...s In zopet zavpije, še bolj pretresljivo kakor prej, skoraj zatuli, glavo mu pusti iz rok in se vrže sama na tla kakor kaka ranjena zver; mrliča stiska k sebi, potjnbuje mu njegove tope oči« njegovo krvavečo sence, njegova usta brez daka, prijemlje ga za roke, za rame in nemo, dolgo, terčevko mtenje jo stresa, da bi človek mislil, d« bo tudi obojo... — iGospa!...» jo zaklinjata sluga in služkinja, «gospa!...» Sklonita se nad to obupano žensko in jo skušata vzdigniti, toda ona bije okoli sebe in jih peha proč. _ »Pustite roe,» stoka. »Nesrečna človeka, vi sta bila doma in nc da bi ga preprečila! Pustite mel Pustite me!...» — «Samo da je ne bo slišal deček...», je rekla sobarica tiho. Nato je dodala na- glas: ^Pustiva vas, gospa, toda ne kričite. Gospod Ivan-Marija spi...*> Ime njenega sina je najbrže udarilo v materi na ono globoko struno, ki je brenčala sama ob sebi, ne da bi se ona niti zavedala, ali pa jo je morda obšlo nekako živalsko čustvo, da ji je lažje, ko je sluga in služkinja nista več držala. Njeno jokanje je namreč postajalo sedaj tišje, bilo je potlačeno, toda tem bolj Žalostno in venomer se je ponavljal isti strastni očitek iz prvega hipa: «Zakaj si mi to storil?» Da bi ji bilo čelo in lice tesno naslonjeno na Čelo in lice mrliča, si je strgala z nekakim instinktivnim pokretom z glave klobuk čigar svetli in dolgi trak se je valjal v krvi poleg revolverja. Ta podrobnost, ki ima sicer prav skromno važnost, je izzvala v služkinji refleks, kakršni so lastni njenemu poklicu in istotako skoraj avtomatični. Kdor jih čuti v hipih blazne os up-njenoeti, se z njimi zopet povrne na tla stvarnosti. — t Ivan, * je rekla prav tiho, pobrala z enim pokretom klobuk in usodno o r ožjo ter pomolila oboje svojemu možu, jo iti pojdi z menoj, ker bi hotela govoriti s Icboj...* Nato se je oddaljila po samih prstih svojih ooiž in je ukazala tudi njemu, naj n«pra\i isto. 7 ni neprestano uprtimi na Žalostno dvojice, nato nadaljevala: <*Jaz ostanem in ju bom varovala. Ti pa moraš iti takoj reči Lujizi, na| ostane pri malčku. Ti ji tudi poveš, da se j« zgodila nesreča, toda o tem naj molči. Ona je Angležinja in ako obljubi, bo tudi držala besedo. Vratarjem in kuharici pa niti besede. Klepetali bi po vsem okraju in potem!...» Ta bojazen pred klepetavostjo je bila drug tak avtomatizem, toda ne več služkinje, temveč kmetice, in zopet drug so bili njeni ukazi, ki jih je narekovala svojemu možu. Ona je bila vedno glava družine in dokazala je, da je biln zares glava, ko je rekla nadalje: a In potem je treba iti iskat zdravnika, najprej zanjo iz predvsem pa radi sodni je, da ne bomo vme? sani v kake sodne zadeve...» — «Zdravnika?» je odvrnil Ivan. «Onegs doktorja na vogalu ulice Las-Cases.» — a V sedanjem stanju gospe? Človeka, ki ga ona ne pozna? Nikdar! Treba je najti dokt torja Vernat, ki je domači zdravnik, in ta takoj. Ima svojo službo v bolnišnici Charitć, To je sreča. Pojdi! Najprej Lujiza in poten podvizaj se». Brž... Brf ..» «In če ga ne bo v bolnišnici Charitć?» IV. ^EDINOST« V Trsta, dne 1. janarja 1924. K iržaikesi življenja S kosom kruha bi se b3 skoro zadušil. Radi nenavadne nezgode bi bil skoro izgubil življenje 9-leini Viktor Ujčič, stanujoč v ulici Moli-•no a vento^t. 23. Deček se je nahajal predsinočnjim v ulici Bosco s svojim očetom, ubogim slepcem, ki je tam prosjačil. Jedel je hlastno kos kruha, pa nenadoma se mu je zaletelo in en požirek mu jc obtičal v sapniku. Ubogi deček ni mogel dihati in tudi ne vpiti na pomoč; zakrilil je parkrat z rokama po zraku ter se končno zgrudil na tla. Nekateri mimoidoči ljudje, ki so to zapazili, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je dal dečka nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se mu je končno posrečilo izvleči nepoklicanega gosta iz sapnika. Bil je tudi že skrajni čas, kajti deček je žc bil izgubil zavest in je prav malo manjkalo, da ga ni košček kruha spravil na oni svet. Tatinski obisk. Predsinočnjim so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v pisarno trgovca Hilarija Favuzzi, katera sc nahaja v ulici B, Marccllo št. 2; prebrskali so po raznih predalih in ker niso dobili drugega, so odnesli pisalni stroj in novo ponev iz aluminija v skupni vrednosti 2110 lir. Tatvina je bila prijavljena na kvesturi. Neprijetno srečanje. Ko se je delavec Ivan Cacovich, stanujoč v Rocolu — Molino a ven-to št. 63, vračal predsinočnjim v pozni uri domov, so mu v bližini njegovega stanovanja prišli naproti štirje neznanci ter ga ustavili. Eden izmed njih je zahteval, naj jim izroči denar, tacovich se je uprl lopovom, rekoč, da je revež in da nima denarja pri sebi. To pa jc lopove razjezilo; planili so nanj, ga pretepli, mu iztrgali iz žepa listnico, v kateri je bilo spravljenih borih 18 lir, ter zbežali. Cacovich jc naznanil dogodek na policijskem komisarijatu v ulici G. Brunner. Dva nesrečna padca. Brezposelni pomorski kurjač Matej Marin, star 46 let, sc je snoči pri sprehajanju po pomolu Sanita spotaknil ob neki kamen ter padel tako nesrečno, da si jc zlomil levo nogo pod kolenom, Z avtomobilom rešilne postaje jc bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Podobna nesreča je doletela 23-letnega mehanika Oliviera Schuban, stanujočega v ulici P. Diacono šL 4. Ta jc včeraj predpoldne pri delu v ladjedelnici S. Marco, padel z nekega ogrodja tcT si zlomil levo nogo v gležnju. Tudi njega so prepeljali v mestno bolnišnico. Zadavljen novorojenček najden v veži. Včeraj predpoldne sta dva orožnika našla v veži neke hiše v zagati S. Tecia truplo truplo novorojenčka moškega spola. O dogodku je bila ob\'eščena sodna komisija; prišedsi na lice mesta je ta dognala, da jc bilo dete zadavljeno takoj po rojstvu. Malo trupeke je bilo pozneje prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Policijsko oblastvo išče zverinsko mafer. Sasromor mlade ženske. Zasebnica Marija Cossutta, siara 21 let, stanujoča v ulici Ma-donnina št. 39, ni hotela dočakati novega leta. Snoči, ko je bila za kratek čas sama doma, je izpila večjo količino karbolne kisline. Obupnemu činu deklicc je prišla na sled njena mati, ki se je pozneje povrnila domov. A bilo jc prepozno; učinek strupa je bil smrtonosen. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je našel deklico v brerupnem stanju. Umrla je tekom prevoza v mestno bolnišnico. Njeno truplo so prenesli v tamošnjo mrtvašnico. Vzroki, ki so nesrečno deklico gnali v smrt, niso znani; baje je tega kriva nesrečna ljubezen. Dve mali nesreči. Krčmarico Marijo Andra-ševič, staro 63 let, stanujočo v ulici Istituto št. 32, je snoči doletela nesreča, ki ji je zagrenila Silvestrov večer. Ko je starka, ki jc zelo kratkovidna, šJa okoli 18. ure po ulici Istituto, je zadela z glavo ob nek poštni nabiralnik. Zadobila je precej široko rano nad desnim očesom. Zdravnik rešilne postaje, ki jc bil te-lefonično poklican na lice mesta, je dognal, da ima starka prebito žilo, zato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. _ Na Silvestrov večer je moral v mestno bolnišnico tudi mehanik Ivan Cremascoli, star 25 let, stanujoč v ulici S. Giacomo in Montc št. 7. Ko je hotel doma potegniti zamašek iz steklenice, se mu je ta zdrobila v roki in mladenič se z drobci porezal žilo na zapestju desne roke. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Odvetnik m. Z dnem 2. januarja začne naša [je prevzel pisarno đi% A. Zupančiča v Postojni. f Maia zavarovalnica^ „UNION" ie nofreiifl svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljo nov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljens 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, 1. *** — Zastopniki se Se sprejemajo. — V. Umetna gnojna s Thomaževa Žlindra, Su-perfosiat, Kalijeva sol, Mešanice za grah, trte itd., krompir itd. Semena s ČebulCek, redkvica, gr b, špinača, detelje, sočivja in cvetlice itd. Trta s cepljenke in oilfe, kskor tudi vsakovrstne sadike kraškega izvira. Poljski stroll t plugi, slanorezmce itd. Vsa najboljša bi n^JcaaaJSa blago £ ICTUSRfi-TIKW8 MUCTIB B.Ijlciif A C« Trii, fii Baffiseria 7 - TiL 35-75 v Trstu re^i.-:trovanu zadr. z neomejenim Jamstvom s Via Pler Luigi da Pntesfrtoa 4, pritličje d aflns firaBilno vlago no 5°l == o ■ Večje vioge, vezane na odpoved po dogovora. Sprejema tudi vloge na tekoči račun 89* V DINARJIH ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, , zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti Orodne ure od M zj. «d '/,4-7 6 m. rim it ".„t. T& 1ML da zamorerno razbremeniti zaloge vsled sestave našega tvrdka M. Zeppar Trst, Via H. R. Imbrioni 10-12 leni fia l CM) Prodalo molo-llfrlh, keramičnih In cementnih plošč. Najnižje cene. Odvetnik je odprl svojo pisarno « Trnovem pil ilirski BIstrid hiši gospoda Ivana Benigarja trgovca v Trnovem št. 121. fiSlmB ifticcB Umni mil. Tržaško posojilnica in hranilnica registrovaoa zadruga z oas^jeain poroštvom u radu je v svoji lastni hiši ulica Torrebiaoca štev. 19, I. a. Ponujamo biaga9 posebno zimskega po nakupni posebno v oddelkih: Pletenine, ša\if boni-baževine, blago, ženski izdelki, svilenine modne potrebščine za gospode, zavese itd. Izredno ugodnost dokazuje pregled izložbenih oken, kakovosti i« cen Porabite priliko takoj vsled Kratke knjigarni in papirnici J. ŠTO KA Trst — Via Milano St. 37 — Trst Sprejema fu.vedae hranilne vloge na knjižice, vkKje na tekočI račun in vfoge ISL čekovni promet, ter jih obrestuje % večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna meni po dogovoru. Budne ur za strank* od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. leleL 25-S7. i ipo?siinlajfe se ob vsaki priliki »Dijaške Matice' MM Danes, ob 3. url pop. Tragedija v Mayerlingu ali tragična smrt prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Vstopnina 1 prostori L 2 in 1.30 il .. L 1.30 in —.80 Zobozdravnik dr. Loiz KMer specialist za bolezni v usta In na zooeb mm za vsa ztbztanflb ii zrteftteiika tpniib v Gcrid, ns Travniku 20 (Nazza tdia Ultiiia 21) od S-11 to 3-5. .*a» »ajvtij* cene plačujem sa V O s kun, zlatic, Velikanski uspeli. (715) M prilika! Šivalni stroji, petletno jamstvo, L 350.— za vezenje L 570.— zaklopnl, luksuzni L 720.—. Zaloga najboljših koles po izrednih cenah. -ISćejo ie preprodajalci ta Julije k o Krasno proti posebnim popustom. Pošiljatve proti predplačila. 57 CerveUfal. Trsi Via (L CorduaJ 21 lisic, dihurjev, jazbece v, mačk, veveric« krtov, divnu in donaah selcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesere Battlsti $t. tO II. nadst, vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Podružnica v Trstu. Ucial m nnmvo 23 — uia 30 ottoUre izvršuje vsa banane posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje p^ 3 3i4 clo nafte V!oge na tekoče račune po 41|2% Vessiid obrestuje najtssscJfiejle P© dogovdru. Glavni sedež feaftfce: LJUSUfl^®. Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Gortca, Kranj, Maribor, Metković Novisađ, Ptuj, Sarajevo, Spiit. Delniška glavnica Dinarjev 25,000.005.— Rezerve: Dinarjev 20,303.003.— Tel. št. 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 12% in od 14V, do 16. 11 š Ž1VNOSTENSKA BANK* PODRUŽNICA v TRSTU Hita taa Kosal b). Emiri. — lastna pflats. DeiaUka gliviilca In rtnrvnl nfclri K C. SI. tt}^N.M Inrsujt kslsidis vsa lanm k mmUkbs tras*qi - — Ur*en« ur« o« Ml ■ lotiš naša Tr&tti Cilavtia h-\m\h rcn'etto li ittiilDttH ulU želEziil ii za izBaaj! UIA HEDIA 6 - A. P9RIČ 42X"2 dve luknji L ?50 — 4«Xfil h ~ » 370.— 52X86 tri Itiknje M 430.— 63X9« .. » „ 540,— 63X120 „ In pečica za sladko oglje . . . „560.— Kotel iz kotlovine, medena palica, vrata in noge iz liteg* železa ter premična pet — PožUjah* na deželo — Za preprodajalce in trgovce veliki 59 popusti. Oglasi o .edinosti' Imalo najboljši uspeh □ □ □ a □ a □ a □ a □ □ a □ a a a □ a □ a a a Glavni Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnice LIL 15.000.000-- popolnoma vplačana. TrSvtasTNIcold 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBAZlA, ŽARA. Olajšuje vsako trgovsko oper« z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami □ i to !□ Dale subvencije ;kiftp kU«a. — •taktov in raCm* Mormdl«. - Kupuje m o*odeja _ _m |a tfruge operad|e p« najusodnejših pogojih. Me v Dlnariih ter |m obrestuje M|bol|e po dogovoru. /