Kamniški QbČAN Št. 2 49. leto Kamnik, 28. januar 2010 Zeleni svet v naročju Kamniških Alp na sejmu Turizem in prosti Ëas Razstavni prostor kamniške občine, ki je turistično ponudbo s poudarkom na Termah Snovik in Veliki planini predstavila pod skupnim sloganom Zeleni svet v naroËju Kamniških Alp, je v Ëetrtek, 21. januarja, odprl kamniški župan. Na sliki z leve: v narodne noše odeti člani Društva upokojencev Kamnik, župan Anton Tone Smolnikar, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo dr. Andreja Eržen, direktorica Term Snovik Petra Zlatoper in Zvone Gosar, direktor podjetja Velika planina. Na razstavnem prostoru Srca Slovenije je v petek, 22. januarja, potekal dogodek, poimenovan »Dobrote duha so v Srcu doma«. Pozornost je pritegnila modna revija slamnikov in nastop skupine Kontrabant v organizaciji Občine Domžale. Zanimive slamnike - izdelke nekdaj značilne domžalske rokodelske dejavnosti so nosile manekenke (med njimi Nina Gazibara) in maneken, oblečeni v znamenite meščanske obleke. Dogodek je pomenil priložnost za druženje županov in razvajanje s kulinaričnimi dobrotami iz Srca Slovenije. Med gosti so bili župani, podžupani in predstavniki sodelujočih občin Srca Slovenije: Litija, Trzin, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Lukovica in Ivančna Gorica, prisotne pa je pozdravil tudi Drago Bulc. KAMNIŠKI LOKOSTRELCI ODLIČNI NA TURNIRJU V FRANCIJI Vsako leto v zimski sezoni francosko mesto Nimes gosti večino najboljših svetovnih lokostrelcev na velikem mednarodnem lokostrelskem turnirju, za katerega lahko rečemo, da po obsegu, številčnosti in kakovosti sodi v sam vrh svetovnih lokostrelskih tekem. Letos so se turnirja udeležili tudi kamniški loko-strelci in med 1227 tekmovalci iz 270 klubov dosegli izredne uspehe. Klemen V Ljubljani je od 21. do 24. januarja potekal največji slovenski turistični sejem Turizem in prosti čas. Na njem so se predstavili tudi ponudniki turističnih storitev iz kamniške občine in območje Srce Slovenije, kjer so pod skupno blagovno znamko turistično ponudbo, kulturno in naravno dediščino ter kulinariko predstavile občine Kamnik, Domžale, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani. Na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik so v sodelovanju s turističnimi ponudniki poskrbeli za nov razstavni prostor. Kamniško turistično ponudbo s poudarkom na Termah Snovik in Veliki planini so predstavili pod skupnim sloganom Zeleni svet v naročju Kamniških Alp, pod katerim se bodo po novem predstavljali tako doma kot v tujini. Več na 3. strani. VERA MEJAČ Štrajhar je veliki zmagovalec v moški konkurenci do 21 let z ukrivljenim lokom, kar predstavlja velik uspeh tako za Lokostrelski klub Kamnik kot tudi za slovenski šport. Odlična sta tudi njegov mlajši brat Gašper s 5. mestom v kategoriji dečki do 15 let in Mateja Andrejka z 9. mestom med članicami. Več na 11. strani. Naši odlični lokostrelci so bili ponovno deležni čestitk za odlične uvrstitve, v klubu pa so jim minuli torek pripravili topel sprejem - na sliki z leve: predsednica Lokostrelskega kluba Kamnik Darinka Zore, podžupan Brane Golubovič in kamniški lokostrelci, ki so se udeležili lokostrelskega turnirja v Nimesu v Franciji: Mateja Andrejka, Maja Fideršek, Matej Fideršek, Gašper ©trajhar, Klemen ©trajhar in klubski trener Matej Zupanc. Uspeh mladih glasbenikov Martine Šraj in Simona Skalarja Martina Šraj se je s pesmijo z naslovom Dovolj ljubezni, za katero je aranžma in glasbo napisal Kam-ničan Simon Skalar, uvrstila na letošnji predizbor za Emo. 17-letna Martina Šraj iz Radomelj, dijakinja 3. letnika gimnazije ŠCRM Kamnik, je najmlajša vokalistka, ki se ji je uspelo uvrstiti med izvajalce za predizbor Slovenske pesmi za Evrovizijo (EMA). Skladbo z naslovom Dovolj ljubezni, ki je bila izbrana med 111 prijavljenimi skladbami, je zanjo napisal Kamničan Simon Skalar, producent in odličen pianist, ki prihaja iz glasbene družine violinista in izdelovalca violin Maksimiljana Skalarja. Več na 8. strani. IZ VSEBINE AKTUALNO na strani 2 v prihodnjih mesecih začetek gradnje trgovskega centra Qlandia in Hofer Predstavitev delovnega osnutka zazidalnega načrta B-5 Perovo: Cilj je gradnja garažne hiše in družbenega centra O izvajanju zimske službe in nadzoru O višini omrežnin pri vodooskrbi NAŠ POGOVOR - ZANIMIVOSTI na strani 4 Uljana Juhart Mastikosa, vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik: »Kamnik je staro zgodovinsko mesto, ki ga je vredno ohranjati in mu dajati večjo težo« 8 let Eko Term Snovik KULTURA na strani 5 V dvorani nad Veroniko je odmevalo Ob 10-letnici delovanja KUD Tone Kranjc: Bienale Velika planina ostaja med mnogimi projekti Koledar prireditev POGLEDI - IZ STRANK na straneh 6 in 7 ZNANJE IN IZOBRAŽEVANJE na straneh 8 in 11 ZANIMIVOSTI na strani 9 Smučarski skoki na podgorski Velikanki Se srečamo pri Sv. Primožu! NASA DEDIŠČINA - KULTURA na strani 10 čuden prečudež - zbirka folklornih pripovedi iz Kamnika in okolice Pevske jaslice v Zg. Tuhinju Cantemusovci gostovali v Berlinu MED MLADIMI na strani 12 ŠPORT na strani 13 SVET GORA na strani 14 Planinski kotiček Stene povedo več - pogovor o plezanju, knjigah in Tomažu Humarju v kamniški knjižnici Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 11. februarja. Rok za oddajo gradiva, oglasov in zahval je zaradi praznika v petek, 5. februarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net ^iPt om mti L^ ^ ^a i&piiř íi9 ptmtiad HM 28. januar 2010 AKTUALNO Kamniški ObČAN Podpis pogodbe s podjetjema Hofer in HTC Ena V prihodnjih mesecih začetek gradnje trgovskega centra Qlandia in Hofer župan Anton Tone Smolnikar je v sredo, 20. januarja, s podjetjema Hofer trgovina d.o.o. in HTC Ena d.o.o. podpisal pogodbo o opremljanju zemljišča OPPN B20 STOL južni del s komunalno opremo. Investitor (podjetji Hofer in HTC Ena) načrtuje na območju bivšega Stola izgradnjo trgovskega centra, ki bo vključeval objekt trgovine Hofer (v neposredni bližini novega krožišča) ter objekt trgovskega centra Qlandia (v smeri proti Kamniški Bistrici). Začetek gradnje je predviden v prihodnjih mesecih, saj sta obe podjetji trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. S podpisom pogodbe se investitor zavezuje, da bo pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja Ob podpisu pogodbe o opremljanju zemljišča OPPN B20 STOL južni del s komunalno opremo (od leve proti desni): Marko Mravljak za podjetje Hofer d.o.o., župan Anton Tone Smolnikar, Robert Herzog za Hypo Leasing, ki vstopa v projekt izgradnje trgovskega centra Qlandia v Kamniku, ter Aleš ©korjanc, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske javne službe Občine Kamnik. O VISINI OMREžNIN PRI VODOOSKRBI Občinski svet bo na redni občinski seji, 3. februarja, obravnaval tudi sklepa o višini omrežnin pri vodooskrbi in odvajanju ter čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju kamniške občine Z 8. 8. 2009 je stopil v veljavo republiški Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009), ki določa, da je cena storitve obveznih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev (»vodarine« skupaj s prispevkom za vzdrževanje vodomerov oz. »kanalščine«) in dajatev, ki se v kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno. Omrežnina je tisti del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture in vključuje stroške amortizacije ali najemnine infrastrukture, stroške zavarovanja infrastrukture, stroške povezane z odškodninami za infrastrukturo in finančne odhodke (obresti), povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture. Uporabnikom se omrežnina obračunava v dvanaj-stinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h, skladno s preglednico iz prvega odstavka 15. člena tega pravilnika. Cene storitev izvajanja gospo- O B V E ST I L O Občina Kamnik obvešča, da je na spletni strani www.kamnik.si objavljen javni poziv za sofinanciranje sakralnih objektov za leto 2010, ki jih Občina Kamnik sofinancira iz občinskega proračuna. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Lovska družina Kamnik obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč, da Škodo od divjadi v letu 2010 javijo na naslov: LD Kamnik, Marjan Schnabl, Koroška cesta 6, 1241 Kamnik. ECíurniišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 28.1. 2010. Predstavitev delovnega osnutka zazidalnega načrta B-5 Perovo Cilj je gradnja garažne hiše in družbenega centra zgradil vso potrebno komunalno infrastrukturo, ki med drugim vključuje izgradnjo krožišča na regionalni cesti pri Stolu, rekonstrukcijo kraka ceste v smeri vzhod (obvoznica) in zavijalnih pasov, izgradnjo dvosmerne kolesarske steze, hodnika za pešce ter podhoda pod regionalno cesto. Pogodba vključuje tudi postavitev protihrupne ograje, izvedbo meteorne in komunalne kanalizacije, izvedbo rekonstrukcije vodovoda in javne razsvetljave. Ob tem bo investitor poskrbel za ureditev zunanjih površin, saj bo vzdolž vodotoka Kamniške Bistrice izvedena pešpot in dvosmerna kolesarska steza ter ob tem na novo zasajena vegetacija. Zaključek investicije je za področje izgradnje komunalne infrastrukture predviden do konca leta 2010. Skrajni rok za dokončanje celotne investicije je do konca leta 2012, čeprav investitor načrtuje odprtje trgovine Hofer že v sredini letošnjega leta, odprtje trgovskega centra Qlandia pa do konca leta 2010. Vrednost investicije, ki jo opredeljuje urbanistična pogodba, znaša dobra 2 milijona evrov. Župan Anton Tone Smolnikar je v torek, 19. januarja, v občinski hiši skupaj s sodelavci predstavil delovni osnutek zazidalnega na-Ërta B-5 Perovo, kamor je povabil predstavnike krajevnih skupnosti Perovo in Zaprice. Kot pravi župan Smolnikar, so se na ObËini Kamnik odločili najprej posvetovati z obema krajevnima skupnostima glede različnih možnosti izgradnje družbenega centra na zazidalnem območju B5 Perovo, v neposredni bližini Mercator centra. Sicer je na tem območju po zazidalnem načrtu iz leta 1997 predvidena pretežno stanovanjska gradnja, ki posega tudi v urejena asfaltirana parkirišča, a je župan zagotovil, da se z morebitnim načrtom za družbeni center in gradnjo nivojskih parkirišč ne bo posegalo v območje urejenih parkirišč, niti se za to območje ne bo delalo načrtov. Območje B-5 Perovo, ki leži med Ljubljansko in Steletovo cesto, se ureja z zazidalnimi načrti na podlagi urbanistične zasnove Kamnika iz leta 2002, ki predvideva pretežno stanovanjsko gradnjo na celotnem območju vse do današnjega Mercatorja. Gre za načrtovan in deloma že izveden središčni del urbanega območja naselja (Ljubljanska cesta kot osrednja mestna poteza ali mestna magistrala) in s tem za razvoj Kamnika seveda pomemben in občutljiv prostor tako v funkcionalnem kot oblikovnem smislu. Vsi prisotni so bili enotnega mnenja, da tako veliko obstoječe stanovanjsko naselje potrebuje poleg novih parkirnih mest tudi družbeno infrastrukturo, nikakor pa se ne sme dopustiti, da bi se na območju urejenih parkirišč ob Ste-letovi ulici gradilo karkoli. Župan Tone Smolnikar je prisotnim predstavil osnutek načrta na južnem delu (ob Mercator centru, kjer so danes makadamska parkirišča), kjer se predvideva družbeni objekt z garažno hišo v treh nivojih, kjer bi bilo na razpolago skupno 320 parkirnih mest, od tega pa bi bilo najmanj 115 parkirnih mest namenjenih zunanjim uporabnikom, število pa se lahko poveča glede na programe v centru. Kapaciteta južnega objekta bi znašala 15.500 m2, od tega bi bilo za parkirne površine namenjenih dobrih 10.000 m2. Objekt nad garažami bi vseboval večnamensko dvorano, ki bi služila druženju različnih generacij, dnevni center za starostnike in mladostnike, prostore za obe krajevni skupnosti, predviden je tudi prostor za 5 oddelčni vrtec, lekarno, kulturne programe, del površin bi lahko namenili spodbujanju prvih korakov za inovativno podjetništvo. V zadnjem nadstropju so prostori namenjeni stanovanjskim enotam, kar pa ne bi presegalo več kot 16 stanovanji. Urejene zunanje površine bi vključevale otroško igrišče za potrebe vrtca in zunanjo uporabo v popoldanskem času in med vikendi ter urejene zelene površine, tlakovane ploščadi, manjši prireditveni prostori ter kavarno ali slaščičarno. Po besedah podžupana Braneta Goluboviča, ki je sodeloval na sestanku, smo na Občini želeli pridobiti mnenje krajevnih skupnosti o potrebi po takšnem objektu ter informacije glede vsebin, ki naj bi bile v družbenem centru, če bo do realizacije prišlo. Zato podžupan meni, da je bil sestanek koristen in pomeni nov pristop k urejanju prostora, saj je župan povabil k pripravi rešitev poleg stroke tudi člane svetov krajevnih skupnosti, ki so predstavili svoja stališča in podali predloge. Se pa tudi podžupan strinja, da se v območje urejenih parkirišč ne sme posegati. »Območje makadamskega parkirišča je priložnost za to našo stanovanjsko sosesko, da se na tem mestu s premišljenim načrtovanjem, ki bo temeljilo na stroki in dialogu, zgradi garažno hišo s prostori, v katerih bodo družbene vsebine ter urejeni in zanimivi zunanji večnamenskimi prostori s ciljem dviga kvalitete bivanja v tej soseski. Verjamem, da bomo o tem projektu še govorili in da smo danes storili prvi korak k razumevanju dejstva, da stanovalci večstanovanjskih naselij potrebujejo tudi družbene programe,« je zaključil Golubovič. Nika Vrhovnik, Občina Kamnik Uspešna zimska akcija v okviru zimske službe darskih javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ostajajo nespremenjene. »Vodarina« je bila nazadnje spremenjena 1. 7. 2003 in znaša za gospodinjstva 0,5028 €/m3 in 0,8970 €/m3. »Kanalščina« je bila nazadnje spremenjena 17. 6. 2005 in znaša za gospodinjstva 0,3923 €/ m3 in 0,5965 €/m3 za gospodarstvo. Cene storitev so prihodek koncesionarja KPK d.d. in pokrivajo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja javne službe in donos na vložena sredstva izvajalca. Z uvedbo t.i. omrežnine se bo bruto mesečni izdatek za povprečno gospodinjstvo (pri porabi 16m3) povečal za 8,65 evra mesečno (iz sedanjih 23,85 na 32,49 evra), za povprečno gospodarstvo z majhnim priključnim vodomerom pa iz sedanjih 34,23 na 42,88 evra. Zaračunavanje omrežnine, ki jo opredeljuje že prej omenjeni pravilnik, uvajajo s 1. 1. 2010 tudi Računovodski standardi (SRS 35). Letni strošek omrežnine za javno vodovodno omrežje v občini Kamnik znaša 172.617,26 evrov, za javno kanalizacijsko omrežje pa 349.770,70 evrov in sta prihodka občinskega proračuna. Zbrana sredstva občina lahko uporabi izključno za investicije v infrastrukturo. Po besedah Aleša Skorjanca, vodje oddelka za gospodarske javne službe Občine Kamnik, je osnovni cilj uskladitev sedanjega stanja zaračunavanja stroškov za oskrbo s pitno vodo z zahtevami Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter z zahtevo računovodskih standardov. Leto 2010 je sicer po pravilniku prehodno obdobje. Nekatere slovenske občine že najavljajo pravni spor z državo, saj menijo, da v tem trenutku takšno prelaganje obveznosti na občane ni primerno. župan Anton Tone Smolnikar poudarja, da se tudi sam zaveda pomembnosti tega predloga, saj bodo zbrana sredstva namenjena izključno za izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. Potreben bo predvsem razmislek, ali s tem odstotkom obremeniti prav tiste, ki so že doslej varčno ravnali z vodo. OBČINA KAMNIK Odnosi z javnostmi Nadzor nad izvajanjem del ter pobude, sklepi in predlogi Občine Kamnik koncesionarju KPK za izboljšanje učinkovitosti zimske službe Pristojni z oddelka za gospodarske javne službe Občine Kamnik so v začetku januarja izvedli nadzor nad delom koncesionarja Komunalnega podjetja Kamnik pri izvajanju zimske službe na območju občine Kamnik. Nadzor, ki je potekal v noči, ko je bilo na območju Kamnika prisotno močno sneženje, sta s strani Občine Kamnik izvedla mag. Matjaž Srsa in Sandi Borec. Na delovnem sestanku pred pričetkom izvajanja zimske službe so bili prisotni seznanjeni z namenom nadzora s strani Občine ter z nalogami, ki so bile predhodno določene s strani dežurnega oziroma vodje zimske službe. Sledila je priprava vozil, ki jih je bilo potrebno opremiti za pričetek zimske akcije, hkrati pa so podrobneje določili naloge posameznih skupin. Okoli druge ure ponoči so pričeli z delom. Predstavnika Občine sta nadzor izvedla nad plužnimi in posi-palnimi skupinami v mestnem jedru in bližnji okolici, nad delom preglednika, dejanskim izvajanjem zimske akcije ter stanjem prevoznosti občinskih cest na celotnem območju občine. Izvedeno zimsko akcijo 6.1. 2010 sta ocenila kot zelo uspešno, učinkovito in smot rno. Ob zaključku nadzora sta podala ugotovitev, da so bile vse glavne in pomembnejše cestne povezave v občini do 5:45 ustrezno splužene in posipane. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da so bile v največji možni meri splužene tudi površine namenjene pešcem na območju mesta in v okolici, kjer potekajo varne šolske poti. Po besedah mag. Matjaža Srše je glavni namen izvajanja nadzora pri zimskih akcijah ta, da skušajo delo na področju zimske službe se izboljšati zaradi večje učinkovitosti ter boljše organiziranosti. Predstavnika Občine, mag. Srsa in Borec, sta zato vodstvo Komunalnega podjetja Kamnik seznanila z ugotovitvami, predlogi in pobudami, ki bi lahko pripomogle k dodatnemu izboljšanju učinkovitosti zimske službe. Dala sta pobudo za ureditev začasne poskusne deponije za sol in drobljenec v Krajevni skupnosti Motnik ali ©pitalič, ki bo lahko prispevala k hitrejšem in učinkovitejšem posipavanju na najbolj oddaljenih lokacijah v občini. Predlagala sta večje število dežurnih in preglednikov na terenu ter vzpostavitev sistema obveščanja pogodbenih izvajalcev o pluženju in uporabo CB oz. UKV postaj v vozilih. župan Anton Tone Smolnikar ob tem dodaja, da bodo z nadzorom zimskih akcij nadaljevali tudi v prihodnje, saj se tako Občina kot koncesionar trudita in zavzemata za čim bolj učinkovito izvajanje zimske službe. »Sodelavci Občine Kamnik in tudi sam sem prejel številne klice, ki so izrazili pohvalo in poudarili, da tokratno močno sneženje upravljavca cest ni presenetilo. Pojavili so se sicer nekateri predlogi, kaj vse bi bilo potrebno še postoriti. Potrebno pa je poudariti, da je vrstni red pluženja in posipavanja opredeljen v okviru programa, in da dodatne zahteve občanov pomenijo tudi dodatna sredstva« je mnenja župan Smolnikar. Razveseljivo pa je, poudarja župan, da so tudi sami Kamničani krepko prijeli za lopate, po opravljenem delu pa so se marsikje sosedje ponovno srečali na »delovni veselici«. Vi sprašujete, župan odgovarja O IZVAJANJU ZIMSKE SLUŽBE IN NADZORU G.K. iz Vrhpolj sprašuje, kdo izvaja zimsko službo na območju občine Kamnik ter, ali pristojni na Občini izvajajo nadzor nad izvajanjem te službe? Občina Kamnik preko koncesionarja, Komunalnega podjetja Kamnik d.d., zagotavlja ustrezno prevoznost občinskih cest v zimskih razmerah. V okviru zimske službe poteka tako čiščenje cest kot tudi čiščenje površin za pešce (pločnikov), pri čemer je prioriteta čiščenje pločnikov, kjer potekajo »varne šolske poti«. Glede na izredno veliko količino snega v mesecu januarju letos je bilo čiščenje pločnikov zelo zahtevno, zato je bila na posameznih odsekih uporabljena »freza«, ki omogoča temeljitejše čiščenje. Na Občini Kamnik smo mnenja, da so pločniki v občini solidno očiščeni in omogočajo pešcem varno udeležbo v cestnem prometu. Dejstvo je, da velika količina snega povzroča nekatere nevšečnosti, t.j. otežko-čen prehod za starše z otroškimi vozički. Ne glede na vse lahko zaključimo, da so pločniki in ceste v občini dobro očiščene in prevozne. Prav tako si bomo še naprej prizadevali, da bo zimska akcija še uspešnejša, zato smo poostrili nadzor nad izvajalcem zimske službe (KPK d.d.), pri čemer skušamo zagotavljati čim hitrejše in učinkovitejše odstranjevanje snega. Koncesijsko pogodbo za urejanje in vzdrževanje občinskih cest na območju občine smo s Komunalnim podjetjem Kamnik podpisali ko- nec preteklega leta za obdobje 15 let. Pogodba, ki med drugim zajema tudi izvajanje zimske službe, vključuje redno vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanja, redno vzdrževanje brežin, cestnih naprav in objektov, zagotavljanje preglednosti, vzdrževanje tržnic in sejmišč, kra-sitev mesta, čiščenje in vzdrževanje javnih površin, itd. S podelitvijo koncesije je Občina uredila izvajanje gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja občinskih cest v skladu z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe »Urejanje in vzdrževanje občinskih cest« (Uradni list RS, št. 07/2000, 82/2001). Glede na specifičnost naših cest (hribovita naselja, višinske razlike, razpršenost cestnega omrežja) je izvajanje gospodarskih javnih službe ter ob tem zimske službe zelo zahtevno in odgovorno. Na Občini se trudimo, da zimska akcija poteka čim hitreje v okviru programa, ki ga je sprejel občinski svet. Kot primer naj omenim, da smo za pluženja in posipavanje cest v minuli zimi namenili dobrih 842.000 evrov, kar je pomemben delež vsakoletnega proračuna. Samo v decembru 2009 so nas ta dela veljala 200.000 evrov. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN KAMNIŠKI TURIZEM 28. januar 2010 Zeleni svet v naročju Kamniških Alp na sejmu Turizem in prosti čas V Ljubljani je od 21. do 24. januarja potekal največji slovenski turistični sejem Turizem in prosti čas, ki ga vsako leto obišče okoli 15.000 obiskovalcev in poslovnih gostov. Na njem so se predstavili tudi ponudniki turističnih storitev iz kamniške občine in območje Srce Slovenije, kjer so pod skupno blagovno znamko turistično ponudbo, kulturno in naravno dediščino ter kulinariko predstavile občine Kamnik, Domžale, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani. Na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik so v sodelovanju še z nekaterimi turističnimi ponudniki poskrbeli za povsem nov razstavni prostor in kamniško turistično ponudbo s poudarkom na Termah Sno-vik in Veliki planini predstavili pod skupnim sloganom Anton Tone Smolnikar. Kamniško turistično ponudbo so si v družbi župana ogledali tudi direktor direktorata za turizem Marjan Hribar, direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga ter sedanji in bivši predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak Da so dobrote duha v Srcu doma so potrdile prizadevne članice Aktiva žena Plamen iz Dolskega (ob-Ëina Dol pri Ljubljani). Poskrbele so za odlične kulinarične dobrote, ki so jih zamesile, oblikovale in spekle kar na razstavnem prostoru. Prava kulinarična posebnost je njihov pleteni kruh v obliki srca, spleten iz 24 trakov kvašenega testa. Zlato rumeno zapečenega so vzele iz peči in ga gostoljubno ponudile obiskovalcem. Zeleni svet v naročju Kamniških Alp, pod katerim se bodo po novem predstavljali tako doma kot v tujini. Prva priložnost bo v začetku februarja, ko se bodo predstavili na mednarodnem sejmu Vakantie Salon 2010 v Bruslju, kjer so Kamničani, v okviru Slovenske turistične organizacije, nosilci tokratnega dogodka. Na sejmu Turizem in prosti čas je Agencija za turizem in podjetništvo predstavila novo brošuro s programi dnevnih in večdnevnih izletov po Kamniku in okolici, v katere so vključene turistične zanimivosti, prenočišča, kulinarična ponudba, itd. Eko Terme Snovik, ki zadnja leta svojo ponudbo gradijo na okolju prijaznih standardih, so v okviru sejemske predstavitve izpostavile spomladanske večdnevne pakete in posebno valentinovo ponudbo, v družbi Velika planina pa so pozornost namenili smučanju, nočnem sankanju ter programom za šolske in ostale skupine. Razstavni prostor kamniške občine je v četrtek, 21. januarja, dopoldne po uvodnem pozdravu direktorice Agencije za razvoj turizma in podjetništva dr. Andreje Eržen odprl kamniški župan Drago Vrhovnik je ob nazorno izdelani maketi Naravnega zdravilnega gaja Tunjice razlagal o značilnostih gaja, kjer na površje privre več energijskih vrelcev, ki ugodno vplivajo na zdravje in počutje.^Prav tako naj bi ugodne učinke imela tudi Živa voda, ki jo polnijo v gaju. Obiskovalcem sejma so naredili posnetek njihove avre. in Marjan Rožič. Jože Jagodic je s svojo harmoniko poskrbel za dobro razpoloženje, Bernarda Hribar s kmetije Pr Kajet pa je pripravila domače dobrote za okusno pogostitev. Vse dni sejma so na razstavnem prostoru informatorke in informatorji prijazno posredovali obiskovalcem promocijsko gradivo in informacije o turistični ponudbi in znamenitostih naše občine. Agencija za turizem in podjetništvo, Velika planina in Terme Snovik so predstavile svoje programe, novosti, prireditve, pozornost pa so pritegnili tudi z delavnicami, prikazom običajev, glasbo in domačimi dobrotami. Kot smo izvedeli, so obiskovalci najpogosteje povpraševali po ponudbi najmlajših slovenskih term v Snoviku, cenah vstopnic za bazenski kompleks in apartmaj-ske nočitve, zanimali so se glede možnosti smučanja in nočnega sankanja na Veliki planini. Po odzivih sodeč, večino turističnih točk v Kamniku in okolici sicer dobro poznajo (Naravni zdravilni gaj, Arboretum Voljči Potok), pozdravljajo pa tudi novi hotel Malograjski dvor v centru mesta, ki ga je Kamnik, glede na vedno večje število tujih in domačih obiskovalcev, zares potreboval. Srce Slovenije je živahno utripalo vse sejemske dni Na sejmu Turizem in prosti čas pa je precej pozornosti pritegnila predstavitev območja Srce Slovenije v koordinaciji Centra za razvoj Litija in zadruge Jarina. Na razstavnem prostoru, ki je bil zasnovan kot atelje z velikimi slikarskimi stojali, na njih pa na platnu upodobljene znamenitosti sodelujočih občin, se je v štirih dneh pod skupno blagovno znamko predstavilo preko 240 nastopajočih oziroma predstavnikov društev, organizacij in institucij. Centru za razvoj Litija je tako uspelo povezati 25 različnih organizacij, ki so na razstavnem prostoru prikazali utrip kulturne in naravne dediščine, kulinarike in zdravega načina življenja. Pri predstavitvi na sejmu so sodelovali turistični ponudniki iz sedmih občin Srca Slovenije: Kamnik, Domžale, Lukovica, Moravče, Litija, ©martno pri Litiji in Dol pri Ljubljani. Iz kamniške občine so sodelovali Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Budnarjeva domačija, Naravni zdra- Razstavni prostor Srca Slovenije je bil zasnovan kot atelje z velikimi slikarskimi stojali, kjer se rojevata navdih in ustvarjalnost. Na platnih so bile upodobljene znamenitosti občin, vključenih v Srce Slovenije: Mali grad, grad Krumperk, graščinski paviljoni v Dolu pri Ljubljani, Limbarska gora, oglarska dežela Dole pri Litiji, Vaška situla, Terme Snovik, Gradiško jezero pri Lukovici, grad Bogenšperk, Velika planina - pastirska bajta in bajtarji. Na Veliko planino pa so obiskovalce sejma »v živo« na odru Srca Slovenije spomnili starosvetni smučarji iz kamniške občine, ki se z ljubitelji smučanja po starem iz vse Slovenije tradicionalno vsako zimo srečajo v Kamniku, na Veliki planini pa se pomerijo v starih tehnikah smučanja. Obiskovalci sejma Turizem in prosti čas so okušali kulinarične dobrote Tuhinjske doline, ki so jih pripravile in ponudile v pokušino prizadevne članice Turističnega društva Tuhinjska dolina - spredaj na fotografiji Dragica Jagodic, podpredsednica društva. Vabile so na etnološke prireditve, ki jih pripravlja društvo, prva pred nami je tradicionalni velikonočni sejem. Manja Žebaljec (na desni) je v sklopu predstavitev tradicionalnih običajev spletala velikonočne butarice iz različnega zelenja. vilni gaj Tunjice, Turistično društvo Tuhinjska dolina in Velika planina. Obiskovalci razstavnega prostora so bili navdušeni nad dogajanjem v Srcu Slovenije, saj jih je pričakal sam Valvazor iz gradu Bogenšperk, udeležili so se etnoloških delavnic pletenja iz slame in rokodelstva, odvila se je prava rokovnjaška poroka, dišalo je po svežem, tam pečenem pecivu, ogledali smo si lahko posnetke lastne avre Zdravilnega gaja Tunjice, spoznali ultramaratonske-ga kolesarja Radovana Skubica Hilarija, ki je na sejmu predstavil svoj najnovejši podvig, se slikali z umetniki, poklepetali s staros-vetnimi smučarji in s pastirjem z Velike planine... Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Sadjarsko tradicijo ene najlepših vasi v naši občini sta predstavila Lado Do-brovoljc in Valentin Zabavnik iz Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice. Tđrme SnovlK Viiine fitirnif^f Ja lA it JiodiiifnUtvff^ Veliko zanimanja je bil deležen razstavni in delovni prostor Turističnega društva Kanja Trzin, še zlasti mentor rezbarjev 70-letni Marjan Vodnik iz Domžal, ki je vso svojo delovno dobo posvetil delu na Upravni enoti naše občine, na oddelku za prostor. Vse štiri sejemske dni je pridno klesal sedemdeset let staro drevo (mirabela oz. ringlo). Po mesecu dni vloženega dela bo predstavljalo »breztežnost«. Prijazno je odgovarjal na številna vprašanja, eden od odgovorov je bil: »Tole nimam za delo, zame je počitek, če klešem ...«. Desno na fotografiji je skulptura iz jesenovega lesa, ki predstavlja »različna razmišljanja«, nastala je iz 4 metre visokega in 300 kilogramov težkega debla, skulptura pa tehta približno 70 kilogramov. Poleg je cvetoče češnjevo drevo s simboliko rodov »od pradeda do razcveta rodov«. Deblo češnje je tehtalo 150 kg, skulptura pa tehta 50 kg. Marjan Vodnik je še posebej ponosen, da bo njihov član Aleš Sluga z Žal pri Kamniku v teh dneh preko njihovega društva prvi pridobil rezbarski certifikat, ki bo veljal dokler v Sloveniji ne bo rezbarske šole. ©irec Zdravko, član turističnega društva Kanja Trzin, je ob klesanju orehove skulpture sveta družina ponosno povedal, da je učenec Marjan Vodnika »šele« eno leto, prej se je več let ukvarjal s slikarstvom, in da mu je zelo žal, da se s klesanjem v društvu ni začel ukvarjati prej, saj kot pravi: »Naš mentor Marjan je dobrodušen, preprost, potrpežljiv in nesebičen človek. Veselje je ustvarjati z njim«. Na razstavnem prostoru kamniške občine, poimenovanem ZELENI SVET V NAROČJU KAMNIŠKIH ALP, so prijazne informatorke obiskovalce seznanjale z naravnimi, kulturnimi in turističnimi zanimivostmi naše občine, s poudarkom na pestri zimski in poletni turistični ponudbi Velike planine in Term Snovik. Razstavni prostor je obiskal tudi pastir z Male planine Stane Erjavšek, do nedavnega oskrbnik Planinskega doma v Kamniški Bistrici. Nadaljeval je več kot 80-letno tradicijo Erjavškovih oskrbnikov, po domače Jerinčkovih iz doline Kamniške Bistrice. 4 28. januar 2010 NAS POGOVOR - ZANIMIVOST Kamniški QbÍIKN Pogovor z Liljano Juhart Mastikosa, vodjo oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik Kamnik je staro zgodovinsko mesto, ki ga je vredno ohranjati in mu dajati večjo težo Proračun za letošnje leto je že sprejet, skoraj polovica javnih sredstev pa je namenjena oddelku za družbene dejavnosti, ki ga že leto dni vodi Liljana Juhart Mastikosa. Področja sociale, zdravstva, predšolske vzgoje, šolstva, kulture, mladih, športa, javnih del in vseh investicij, povezanih s tem, potrebujejo odločnega vodjo, zmožnega sočutja in razumevanja pa tudi trdnih pogajanj, kjer pa se je Juhartova, kot kaže, zelo dobro znašla. »Sem kreativna oseba, optimist in dober poslušalec. Svoje delo, pri katerem res uživam, jemljem zelo odgovorno, v prvi vrsti zaradi sebe in okolja v katerem delujem. S prevzemom dela na oddelku za družbene dejavnosti nikakor nisem pričakovala lahkega dela, a s sodelavci, ki jih cenim in spoštujem, delamo dobro,« najin pogovor začne zgovorna akademska glasbenica po izobrazbi, ki s svojo družino, možem - domžalskim podžupanom Vinkom Juhartom in tremi otroki 9-letno Manjo, 3-letno Pijo in dveletnim Majem živi v Domžalah. Prav s tem, ko se v Kamnik vsakodnevno vozi od drugod, naše mesto gleda z drugačnimi, morda še bolj navdušenimi očmi, na oddelku Občine pa se je z desetletnimi izkušnjami iz profesure in iskreno ljubeznijo do kulture v najširšem pomen besede našla izjemno hitro, kar ji priznavajo tudi sodelavci. Prav slednji so pri njenem delu med najpomembnejšimi, priznava, rezultate trdega dela, načrte v letošnjem letu in vizijo v prihodnje, pa nam je predstavila v tokratnem, njenem prvem pogovoru za Kamniški < ' občan. Ena najbolj perečih problematik, vezanih na vaše delo, je bila v zadnjem letu zagotovo predšolska vzgoja. Mladi starši, ki so se organizirali v civilno iniciativo, od vas pričakujejo konkretne rešitve. Kako se spopadate s problemom? Na občini se intenzivno ukvarjamo s postopki za zagotovitev dodatnih prostih mest na področju predšolske vzgoje z ureditvijo 4- do 6-oddelčnega vrtca in 8- do 10-oddelčnega koncesijskega vrtca. Pismo o nameri s koncesi-onarjem, ki bo gradil vrtec na Pe-rovem, smo že podpisali, v naslednjih tednih pa bomo objavili tudi razpis za koncesijo. S tem bomo že v jesenskem času zagotovili lepo število novih mest. V minulem letu smo del problematike na tem področju rešili s prenovo dveh oddelkov v enoti Sonček in Pestrna ter odprtjem dveh novih oddelkov v Tinkari (poldnevni program) in v OŠ Marija Vera. S tem smo zagotovili 32 dodatnih mest, smo pa vseskozi iskali tudi možne lokacije za gradnjo vrtca, ki smo jih svetnikom že predstavili. Poleg tega, da intenzivno peljemo projekte za povečanje kapacitet, smo v letošnjem letu pričeli s sofinanciranjem varstva kamniških otrok pri varuhih predšolskih otrok. V teh dneh smo podpisali pogodbe, zagotovljena sredstva pa bodo zaenkrat zadostovala za sofinanciranje varstva dvanajstih otrok. Na otroka bo občina prispevala znesek v višini 20 odstotkov ekonomske cene programa za prvo starostno skupino, ki velja za kamniške vrtce, to pa znaša 103,10 evrov. Prav tako smo na željo staršev oz. civilne iniciative začeli stoodstotno financirati programe za otroke (Cicibanove urice in Montessori program), ki so ostali brez tako želenega mesta v vrtcu. Kljub pereči problematiki nas veseli, da je naših najmlajših občanov vsako leto več - v letu 2009 so se rodili 403 otroci, leto poprej pa 378. Proračun v višini približno 25 milijonov evrov za leto 2010 je sprejet, vaš oddelek pa razpolaga s skoraj polovico tega denarja. Kakšne socialne ukrepe pripravljate, glede na to, da nam strokovnjaki napovedujejo še eno težko leto? Na oddelku se dnevno srečujemo s stisko ljudi, ki ostajajo brez službe, iščejo denarno ali kakršnokoli pomoč. Na koncu se zaveš, da v današnjih težkih časih ni dovolj samo topla, prijazna beseda, da so se nekateri ljudje znašli v trpki življenjski preizkušnji, zato je tudi letošnji proračun zelo socialno naravnan in tem področjem res namenjamo ogromno denarja. Poleg vsem zakonskim obveznostim so sredstva tudi letos namenjena obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, enkratnim denarnim pomočem, skrbi za brezdomce in sofinanciranju dejavnosti Rdečega križa in Karitasa. Povečana so sredstva na področju javnih del, 8 LET EKO TERM SNOVIK V Termah Snovik so minulo soboto, 23. januarja, praznovali osmo obletnico delovanja. Vodstvo in kolektiv so se skupaj z lepim številom prijateljev Term Snovik ob tej priložnosti spomnili prehojene poti, nazdravili in zarezali v slavnostno torto. Zbrane goste in prijatelje najvišje ležečih slovenskih term je s prijetnimi melodijami na flavti navdušila Andreja Marčun iz Radomelj, program pa je povezovala Senta Av-belj iz Term Snovik. DosežliiíC4í rííHerJi Wra řlrtůuovarji ÏLOMUENI WJEMi lUn tbmm notral UTÍXí; fyoetopc Crui, LlyUHofiiir, íranc« PortUtor LI 1Ï. THutitr IW. - ME&tui »ihO OOWÍAUE. íWdirncrtjrníi ňlm JamcH HanUa o dniwni hrfftm»^ podi^ ÍLOVEK Hí ilCHMjn on wiiT) t 'l Igraj«: PTiIlUp« PttK, Itm Ftđ^im tíWx, ... \ aù, febrtji* IÍ1 ■ »WTHAûntûiMMiLTlHEiA LbUAiw llHlallU» t^ii]llth(Hí pnpowKM: řA>yU TïÎE řts KULfUnm ĎŮMffUnU BCRhllKADOMÍALE L]iiH]Amtu . 712 » 50 www.hd-ílwnzait.H '1. -.Î Q SkofC foto objektiv s preteklima letoma zabeležili velik porast obiskovalcev. Zagotovo je to tudi posledica splošne gospodarske krize, ki marsikomu ne dovoljuje dragih smučarskih počitnic. In iz tega dejstva sledi vprašanje, ki so ga mnogi obiskovalci drsališča postavljali, ko je nastopil dan zaprtja drsališča. Zakaj torej ne podaljšati priljubljene točke do koncafebruarja? Odgovor je, žal, ponovno povezan s finančno krizo: kljub temu, da je Občina Kamnik drsališče kupila, so stroški njegovega obratovanja precej visoki. Samo električna energija je za mesec december znašala 1.800 evrov. Ob tem pa se pojavljajo še številni ostali stroški (zavarovanje, fizično varovanje, najem ozvočenja, luči, šotora, stroški delavcev). Ker namen Občine Kamnik ni, da bi za obisk drsališča zaračunavala vstopnino, smo projekt izpeljali v okviru odobrenih finančnih sredstev. Organizatorji drsališča na prostem se vsako leto nekaj novega naučimo, tudi s pomočjo obiskovalcev, ki nam s svojimi idejami in predlogi omogočijo, da projekt raste iz leta v leto. In tako bo verjamem tudi letos, ko bomo ob koncu novembra na Glavnem trgu ponovno postavili drsališče na prostem. Do takrat pa vas vabimo, da se udeležite katere od številnih prireditev, ki jih pripravljajo različni organizatorji. Dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik Kako dolgo se? To »novoletno okrasje« je nastalo že kar precej pred iztekom starega leta in vse kaže, da bo se nekaj časa tako. Nerodno je le to, da »krasi« okolico gosto naseljenih blokov na Steleto-vi cesti. Nevestni stanovalec je samo nekaj dni po tem, ko so na tem koncu končali z odvozom kosovnih odpadkov, pred zabojnike s smetmi odvrgel kramo, ki mu je ostala po selitvi in kup nesnage se je začel kmalu večati. Mimo pa hodi marsikdo - morda tudi kdo od tistih, ki naj bi mu bilo kaj mar, kako zgleda nase mesto, vendar se v treh mesecih ni zgodilo nič. Ali naj čakamo na 17. april, ko naj bi se v velikem zamahu očistila vsa Slovenija, morda bo pa kaj pomagala zamenjava na Ministrstvu za okolje in prostor, ki se obeta, ali pa naj zapade se toliko snega, da bo tudi nase mesto lepo belo. Dokler bo nas odnos do okolja taksen kot je, bodo zaman vse lepe besede o dediščini, ki jo zapuščamo našim vnukom. Sicer pa je tudi zadnji čas, da uredimo »otoke s smetnjaki«, ki naj dobijo podobo urejenega kosa zemljišča, mimo katerih ne bo potrebno hoditi z zaprtimi očmi in zamašenim nosom. POZOR - NEVARNOST PRETI NA VSAKEM KORAKU!!! Lansko leto, nekako v času tekmovanja za najbolj urejena mesta, je ob glavni avtobusni postaji na močno poškodovani pohodni površini padla neka gospa in se poškodovala, še dobro da si ni kaj zlomila. Fotografija naj bo v opozorilo tistim, ki hodijo tam mimo, naj bodo še posebej previdni, predvsem pa in pristojnim, da je potrebno bolje poskrbeti za varnost občanov in poškodbe popraviti. V neposredni bližini avtobusne postaje, malo pred trgovino s pleteninami Špenko iz asfalta štrli železna cev, ki je sedaj, ko je delno pokrita s snegom, še nevarnejša za mimoidoče. Tudi na tem mestu je bilo že več padcev! 11 . f- - - Smeti kazijo podobo nase okolice Nasproti ŠCRM in v okolici takšno sliko vidimo vsak šolski dan - polno cigaretnih ogorkov, ostankov hrane, pijače in drugih smeti. Kakšna mladina?! ŽALOSTNO! Eno izmed divjih odlagališč odpadkov v neposredni bližini mesta, na poti proti Rudniku. »Na srečo« je nesnago prekril sneg. Rubriko Skozi foto objektiv pripravljamo v sodelovanju z našimi bralci. Povabljeni, da nam pošljete fotografijo, vaša mnenje in komentarje... 28. januar 2010 ZANIMIVOSTI Uspeh mladih glasbenikov Martine ©raj in Simona Skalarja Martina ©raj je svojo glasbeno pot začela že zelo zgodaj. Pravi, da jo glasba spremlja že vse od rojstva in je njena prva ljubezen. Prepeva že vse od prvih besed in zlahka opazimo, da prepeva resnično s srcem, Martina ©raj se je s pesmijo z naslovom Dovolj ljubezni, za katero je aranžma in glasbo napisal Kamnican Simon Skalar, uvrstila na letošnji^redizbor za Emo. 17-letna Martina ©raj iz Radomelj, sicer dijakinja 3. letnika gimnazije ©CRM Kamnik, je najmlajša vokalistka, ki se ji je uspelo uvrstiti med izvajalce za predizbor Slovenske pesmi za Evrovizijo (EMA). Skladbo z naslovom Dovolj ljubezni, ki je bila izbrana med 111 prijavljenimi skladbami, je zanjo napisal Kamnican Simon Skalar, producent in odličen pianist, ki prihaja iz glasbene družine violinista in izdelovalca violin Maksimiljana Skalarja. kar je v glasbenem poslu izjemno pomembno. Nastopanja je vajena že od malih nog - njen prvi odmevnejši nastop je bil v muzikalu Mamma Mia! v produkciji Osnovne šole Radomlje, ves čas pa je prepevala na raznih šolskih in dobrodelnih prireditvah. Leto 2007 označuje kot prelomno. Ob koncu leta je namreč izšel njen prvi album, na katerem je vključena tudi njena prva in najbolj znana avtorska skladba Jst hočm tebe met, za katero je besedilo napisala sama, glasbo in aranžma pa je prispeval Simon Skalar. Od takrat se njeni glasbeni uspehi kar vrstijo. S svojo z izvedbo pesmi Irreplaceable je pometla s konkurenco in zmagala na Open Mic večeru v diskoteki Global. Mediji so mlado pevko že označili za talent, ki veliko obeta, predvsem pa kot odlično vokalist-ko. S svojimi nastopi navdušuje na najrazličnejših prireditvah, zmagala pa je tudi na natečaju mMc za mla- de in perspektivne glasbenike, ki je potekal v okviru RTV SLO. Nagrada za zmagovalko je bilo snemanje videospota in Martina se je odločila, da bo ga bo posnela za svojo prvo skladbo Jst hočm tebe met, do katere goji posebna čustva, saj je to njena prva avtorska skladba. Trenutno se vrti na radijskih postajah, v kratkem pa bodo začeli predvajati tudi videospot. Martina ima za seboj 13 avtorskih pesmi, v manj kot dveh letih sta s Simonom posnela njen prvi album z naslovom Pravljica, ki je mešanica pop, rnb, jazz-a in rocka. V letošnjem letu lahko pričakujemo tudi izid njenega prvega popolnoma samostojnega albuma, na katerem bodo vključene avtorske skladbe, za katere je besedila napisala sama, ta hip pa so zanjo najpomembnejše priprave na Emo 2010. Pri Martini ne gre za eno izmed mnogih pevk. Navdušuje s svojimi pesmimi, ki so enostavne, vesele, mladostne ter produkcijsko »sveže«. Vsaka pesem je zapeta z natančno interpretacijo, ki pa se je ne da naučiti, temveč jo je treba pri petju resnično čutiti. Morda je ravno to tisto, zaradi česar njena glasba ne izpade »poceni skomerciali-zirana«. Vsekakor je Martina ena izmed najbolj talentiranih pevk in največjih upov na slovenski glasbeni sceni, ki vsekakor potrebuje mlade, perspektivne, simpatične in kvalitetne izvajalce. S svojo prikupnostjo in skromnostjo takoj očara vse okoli sebe in upamo, da bo očarala tudi slovensko občinstvo. »Vživljenju so se mi zaradi glasu kolena zašibila le trikrat - ob Beyonce, ob neki temnopolti pevki v Parizu in takrat, ko sem prvič slišal peti Martino«, prizna njen glasbeni sodelavec, producent in pianist Simon Skalar, ki nam o svojem glasbenem ustvarjanju pove: »Spomnim se, da sem si že v 4. razredu na poti iz šole domov izmišljeval pesmi, a jih takrat še nisem znal zapisati ali posneti. Poleg vadenja klavirja sem rad improviziral, spreminjal določene dele, jih igral po svojem lastnem posluhu, dodajal drugačne konce.... Prve svoje skladbe (tekst in besedilo) sem začel pisati pred petimi leti; ko sedaj gledam nazaj, so bile v slogu Roka Kosmača. V tem času sem začel »graditi« snemalni studio v svoji sobi. Vse svoje prihranke sem usmeril v izboljšanje studia oz. studijske opreme. Sam sem si zgradil vokalno sobo... Na začetku sem snemal večino raperje, preko katerih sem se spoznal z Denisom iz skupine Kocka ter z Majo Pra-šnikar, naredili smo pesem U izi. Z Martino sodelujeva dve leti. Pri večini pesmi napiše ona besedilo, jaz pa glasbo, ni pa to pravilo. Dostikrat dobim bese- dilo in melodijo v glavo, lahko je to v šoli, tudi v sanjah... Z Martino sva naredila že okoli 30pesmi, tako v slovenščini kot tudi v angleščini. Za njen prvi album z naslovom Pravljica sva izbrala 13 pesmi. Poleg pisanja popularnih sem napisal veliko filmske glasbe, klasike in seveda tudi pesmice za otroke, kot so Glasbena dežela ter Božiček ali Dedek Mraz.« Držimo pesti za Martino in Simona na predizboru (in upamo da tudi na izboru) za Emo 2010! SA©A MEJA» Jezikovna šola liTTle ENGLAND CLUB INFORMACIJE IN PRIJAVE: 01 83 92 865, 031 355 071, perko.lidija@gmail.com www.issa-it.si/lec vabi k vpisu v tečaje angleškega in italijanskega jezika ^ovoni *IQRALNO-USTVARJALriE DELAVniCE V ČASU ZIMSKIH iri SPOMLADANSKIH POČITNIC *iriŠTRUKCIJE Martina je talentirana pevka, ki s svojo mladostjo in prikupnostjo očara. Upajmo, da tudi slovensko občinstvo na EMI 2010! Ljubljana www.ssts.si Tehnik mehatronike (4 leta) Tehnik računalništva (3+2 leti) Elektrotehnik (3+2 leti) Računalnikar 3 leta Elektrikar 3 leta Uvajamo program solarne tehnike in inteligentnih inštalacij Obiščite nas na vseslovenskem sejmu izobraževanja INFORMATIVA 10 na GR v Ljubljani, 29. in 30. 1. 2010 SOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA Kamnik praznuje PROJEKTNI DNEVI Kamniški župan Anton Smolmkar o laziskovalnem taboru: «Raziskovalni tabor, multiásciplinamo srečanje, ki poteka zelo uspešno v prečudoviti dolini pod Kamniško-Savinjskimi Alpami, je edinstven primer združevanja naravoslovnih in družboslovnih znanosti v enoten konglomerat raziskav.» Zamisel o medpredmetnem povezovanju in projektnem delu kot osnovnem gibalu celostnega učenja in pridobivanja vseživljenjskega znanja je nekoliko kasneje zaživela tudi v evropsldh oddelkih. OBISKALI SO NAS Kamnik velj a, sploh med mladimi, za zakotno mestece. Iger se nikoli nič ne dogaja. Toda koliko slovenskih gimnazij se lahko pohvali s tem, da jih je obiskal predsednik države?! Na dan, ko nas je obiskal gospod predsednik Danilo Tiirk, je na šoli vladala prava »turkomanija«. :: v izmenjavi izkušenj z vrstniki slovenskih (Maribor, Kočevje, Gimnazija Bežigrad) in evropskih gimnazij (Cremona - Italija, Neustadt - Nemčija, Kutna Hora - Češka, Nykobing Mors - Danska). GIMNAZIJA KAMNIK MEDNARODNI PROJEKTI Umwelt baut Briicken (Okolje gradi mostove) je projekt 34 šol iz Slovenije, Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske ter 34 partnerskih šol iz Nemčije. Naša šola sodeluje s Kurfuist-Ruprecht Gymnasium iz Neustadta ob Renu. V Comeniusovem projektu »Ljudje na poti« smo sodelovali z gimnazijami iz Nemčije, Češke in Italije. Mladinski parlament alpske konvencije (YPAC, Youth Parliament of the Alpine Convention) je prvikrat zasedal leta 2005. Vsako leto se parlamenta udeležujejo mladi s političnimi ambicijami iz vse Evrope. Za sodelovanje v projektu MEPI so naši dijaki med obiskom angleške kraljice in njenega moža prejeli zlata in srebrna priznanja. MEDNARODNE EV NARODNE IZMENJAVE Enotedenske mednarodne izmenjave že vrsto let potekajo z gimnazijo Jiriho Ortena iz Kutne Hore (Češka). Narodne in mednarodne izmenjave so namenjene sodelovanju in POTUJEMO Med najbolj priljubljenimi oblikami avtentičnega učenja na naši šoli so ekskurzije po Sloveniji in Evropi (Dunaj, London, geografske, naravoslovne in literarne ekskurzije). Dijaki se še posebej radi preizkušajo v vlogi »parlamentarcev« v evropskih institucij ah v Bruslju in Strasbourgu. Na koncu trećega letnika dijaki nestrpno pričaloijejo maturantski izlet. Najpogosteje se odločajo za Grčijo, Tunizijo in Španijo. ŠOLSKE PUBLIKACIJE Na šoli potekajo zanimive interesne dejavnosti, o katerih mladi z veseljem poročajo v šolskih publikacijah. GLEDALIŠKADEJAVNOST Rudolfi, šolska gledališka skupina, imajo za sabo že 15 let zelo uspešnega delovanja - Tanja Potočnik je leta 1996 na Linhartovih srečanjih celo prejela Seveijevo nagrado kot najboljša amaterska igralka za prepričljivo upodobitev Jollyj a Jokeij a v Hiši iz kart. V lancem šolskem letuje tujejezični gledališki krožek z uprizoritvijo muzikala Das ist die Kionung v nemščini in an^^čini požel pravo navdušenje. RAZISKOVALNE NALOGE Na šoli že vrsto let gojimo raziskovalno dejavnost. Z dijaki raziskovalci poglabljamo in nadgrajujemo znanje - povezujemo se s fakultetami in spoznavamo metodologijo znanstvenega dela. Raziskovahio delo je zahtevno in odgovorno tako za dijake kot mentorie. Na državnem^tekmovanju v Murski Soboti smo dosegli 6 prvih mest. MEDNARODNI CERTIFIKATI ZNANJA Naša gimnazija je med redkimi slovenskimi gimnazijami, na katerih se dijaki lahko pripravljajo na mednarodna izpita iz angleškega in nemškega jezika First Certificate in English (FCE) in Deutsches Sprachdiplom (DSD). Mednarodna certifikata sta ustrezno dokazilo o znanju tujega jezika, ki ga naši študenti potrebuj ejo za vpis na nekatere tuje univerze. ZLATI MATURANTI Na naši šoh je v petnajstih letih splošno maturo kot državni izpit opravilo 2409 kandidatov.Še posebej se veselimo dijakov, ki z iqemnim znanjem, delovnimi navadami in izkušnjami dosežejo od 30 do 34 točk. To so t. i. »zlati maturanti«. Ponosni smo na svojih 64 zlatih maturantov. Kamniški ObČAN ZANIMIVOSTI 28. januar 2010 _ __ __ __ SE SREČAMO PRI SV. PRIMOŽU! Drugi januar je bil šesto leto zapored pravi praznik pohod-nikov k najbolj priljubljeni po-hodniški točki v naši občini - Sv. Primožu. Janez in Peter Uršič iz gostilne Pri planinskem orlu sta namreč pripravila tradicionalno srečanje s podelitvijo pokalov in medalj vztrajnim pohodnikom. Teh pa je iz leta v leto več, zato ni prav nič nenavadnega, da nekateri med njimi opravijo v letu sto, dvesto, tristo ali več pohodov k Primožu. Kar tri pohodnice in štirje pohodniki pa so sleherni dan v lanskem letu (brez izjeme in izgovor glede zdravja, lenobe ali vremena!!) dosegli vrh Sv. Primoža - torej 365-krat: Janez Vrhovnik iz Kamnika, Ludvik Us iz Mekinj, Andrej Leban iz Stahovice, Rudi Zore iz Kamnika, med ženskami Marta Mrgole iz Za-gorice, Meta Štefula z Zduše in Anica Leban iz Stahovice. S pokali in zlatimi medaljami jih je nagradil 83-letni Ivan Urh iz Črne, najstarejši in častni član hoje k Sv. Primožu, ki se ob nedeljah še vedno odpravi do tega priljubljenega vrha. Zlate medalje za nad 300 pohodov so prejeli še: Mira Gradi-šek iz Stranj (351), Marija Močnik iz Stahovice (345), Milka Lekan iz Domžal (320), Darinko Uršič iz Mekinj (308), Jožica Rozman iz Praprotnega v Črni (307), Mihela Us iz Mekinj (304), Zalka Korit- nik iz Zduše (302), Marija Kovič iz Most pri Komendi (302), Anica ©tupar iz Kamnika (300); med moškimi: Janez Rus iz Stranj (356), Franc Grilc iz Go-diča (330), Franc Kosirnik iz Stolnika (325), Darko Kos z Vira pri Domžalah (321), Rajo Rems iz Kamnika (315), Franc Zajc iz Preserij (309), Franc Lekan iz Domžal (308), Jaka Rutar iz Stahovice (302), Tone Gradišek iz Stranj (301). Srebrne medalje za 200 ali več pohodov so se razveselili: Mira Strmole iz Podstudenca (270), Slavka Vodlan iz Podgorja (255), Helena Bogataj iz Mekinj (240), Nataša Urbanc iz Kamnika (215), Marta Zajc iz Preserij (209), Kati Prelovšek iz Mengša (207), Ana Kos z Vira (201), Franca Perne iz Stranj (200); med moškimi pa: Marjan Str-mole iz Podstudenca (260), Metod Vodlan iz Podgorja (255), Marjan Grojzdek z Duplice (251), Franc Erjavšek - Roš iz Stahovice (251), Vojko Hacler iz Kamnika (246), Miro Pšeničnik iz Stranj (225), Darko ©kofic iz ©marce (220), Jože ©krabar z Županjih njiv (210), Ludvik Prelovšek iz Mengša (207), Irfan Begic iz Črne (202), Andrej Jeglič z Duplice (202), Robert Retelj iz Domžal (201), Jernej Koritnik iz Mekinj (200). Bronaste medalje za 100 do 200 pohodov so prejeli: Tjaša Grkman iz Godiča (161), Joži Hla- stec iz Črne (153), Mihela Jeglič z Duplice (151), ©tefka Koritnik iz Mekinj (151), Ana Kavčič iz Domžal (145), Tina ©kerjanec iz Volčjega Potoka (136), Nevenka Kavčič iz Domžal (130), Mateja Pogačar iz Stranj (130), Helena Tušek z Duplice (127), Anja Jerin iz Kamnika (123), Nives Burja iz Mekinj (120), Irena Mav iz Domžal (120), Marinka Vlaj-nič iz Stranj (116), Joži Tonin iz Mekinj (110), Nataša Vrtačič iz Mekinj (110), Marinka Bevc iz Kamnika (109), Alenka Gradišek iz Stranj (106), Fani Slapnik iz Zagorice (104), Marija Kve-der iz Mekinj (103), Joži Rutar iz Kamnika (103), Joži Trdin iz Kamnika (103), Mimi Pogačar iz Stranj (102), Silvana Rihter iz Kamnika (102), Alenka Ambrož iz Kamnika (100), Irena Dolenc iz ©marce (100) in Martina Kvas iz Domžal (100); med moškimi: Stane Oražem iz Domžal (150), Andrej Albreht iz Kamnika (146), Ivan Bogataj iz Mekinj (146), Mirko Kern iz Komende (130), Janez Tonin iz Mekinj (130), Jože Veternik iz Kamnika (128), Viki Mav z Vira (125), Roman Mav iz Domžal (120), Vojko Vidmar iz Preserij (120), Marjan Novak - ©katla iz Kamnika (118), Gregor Lobe iz Kamnika (116), Dušan Fideršek iz Kamnika (115), Dušan ©in-kovec iz Kamnika (114), Peter Dermastja iz Črne (112), Marjan Bevc iz Kamnika (109), Franc Rutar iz Kamnika (109), Milan Kohek iz Domžal (104), Franci Jereb iz Krtine (103), Igor Tušek z Duplice (103), Janez Gradišek iz Stranj (101), Stane Zemljarič iz Krtine (101), Aleks Podgoršek iz Kamnika (100), Dejan ©kofic iz Jarš (100), Janez Balantič iz Mekinj (100), Iztok Jaksetič iz Godiča (71-krat peš in 53-krat s kolesom). Pokal pa je šel tudi v roke najstarejšega pohodnika 78-letnega Franca Griljca iz Go-diča. Za vse pohodnike, ki so letos prvič osvojili najžlahtnejšo medaljo s preko tristo vzponi je Kamničan Andrej Albreht ročno izrezljal leseno palico. SMUČARSKI SKOKI NA PODGORSKI »VELIKANKI« Tradicija smučarskih skokov v občini Kamnik je zelo bogata. Žal pa so tekmovanja na kamniški skakalnici in njena obnova zašla v pozabo. Zato so se v ©D Podgorje odločili, da povrnejo sloves Kamnika v smučarskih skokih. V ta namen so leta 1998 zgradili skakalnico za alpski slog smučarskih skokov, ki omogoča skoke do 25 metrov. Letošnja bela zima je pripomogla k izvedbi tekmovanja, ki je potekalo v nedeljo, 17. januarja. Na dobro obiskani prireditvi se je v štirih katego-ri ah pomerilo preko 40 tekmovalcev iz bližnje in daljne okolice (celo iz Idrije in z Bleda), ki so navduševali z dolgimi in lepimi skoki. Najdlje je »poletel« Domen Sitar ( 3S- Šport ) 23,5 metra. Dobra priprava skakalnice in odlična izvedba prireditve sta dokaz, da delo članov ŠD Podgorje in donacije sponzorjev prireditve niso bila zaman. Veliko število gledalcev je z aplavzom nagradilo zmagovalce ob prejemu medalj in pokalov. Vsak tekmovalec pa je dobil tudi praktično nagrado sponzorjev. Kot vsako leto, se bodo člani ŠD Podgorje in njihovi prijatelji ponovno zbrali 21. marca na poletih v Planici, prihodnjo zimo pa na skakalnici v Podgorju. Medalje in pokali tudi za 24 ur sv. Primoža Najboljši na majski vzdrž-ljivostni tekmi 24 UR SV. PRIMOŽA so, kot je že v navadi, medalje in pokale prejeli na tradicionalnem januarskem srečanju. O njihovih dosežkih smo v Kamniškem občanu pisali maja, po tekmi, ko so v 24. urah skušali opraviti čimveč vzponov k Sv. Primožu in seveda tudi spustov. Medalje in pokale je podelil Darko Kos z Vira pri Domžalah, pobudnik vzdržljivostne preizkušnje. Pokal zmagovalca za 22 vzponov (premaganih 176 kilometrov in 9.262 metrov višinske razlike!) je prejel Andrej Vavpetič iz Kamnika, srebrno medaljo za 19 vzponov je prejel Miro Režonja iz Orehove vasi, bronasti medalji za 18 vzponov pa Zdravko Čufar iz Radizelj ter Jani Marn iz Vuzenice. Med ženskami je pokal in zlato medaljo prejela Marjeta Jensterle iz Železnikov za 17 vzponov, srebrni medalji Darja NAJBOLJŠI TEKMOVALCI PO KATEGORIJAH: Kategorija od 15 do 25 let: 1. Matej Berlec, 2. Miha Jasovec, 3. Primož Janežič, 4. Janez Lapajne, 5. Gašper Jašovec, 6. Jože Kosem Kategorija od 25 do 35 let: 1. Domen Sitar 2. Anže Poljansek, 3. Denis Kemperle, 4. Damjan Lahajnar, 5. Robert Justin, 6. Luka Pančur Kategorija od 35 do 45 let: 1. Ivan Janko Hladnik, 2. Bojan Kosmač, 3. Franci Gostič Kategorija nad 45 let: 1. Milan Potočnik, 2. Lovro Hribar MAJA Vavpetič iz Kamnika in Sonja Delavec iz Mengša s po 16 vzponi, bronasto medaljo pa Helena Bogataj iz Kamnika za 15 vzponov. Najstarejši udeleženec je bil Ludvik Us (letnik1938) iz Mekinj, najmlajši pa 11-letni Tine ©trajhar iz ©marce. Vsem pohodnikom čestitke tudi iz našega uredništva ter srečno na poteh k Sv. Primožu! SAŠA MEJAČ Foto: DUŠAN ŠTRAJHAR Narava se je za božič malo poigrala - namesto sneženja je deževalo, a božični kaktus se je razcvetel v vsej svoji lepoti. (foto: M. Mošnik) VOZIM modrota NOVO! HITRI SERVIS VOZIL PNEUMATIC CENTER www.gume.si 01/ 83 08 350 /^wt®[pDn[íQ©teD ©nsGoraan 10 28. januar 2010 KULTURA IN NASA DEDIŠČINA Kamniški ObČAN Čuden prečudež - zbirka folklornih pripovedi iz Kamnika in okolice O zbirki in njenem nastanku čuden prečudež pomeni nekaj, kar je več kot čudež. S to oznako bi lahko oznaËili tudi folklorno pripoved in to, da še vedno živi, a jo je treba poiskati, posneti, zapisati, urediti in izdati. Pravljice, bajke, legende in drugo, kar so si med seboj pripovedovali, sva zbrali Irena Kotnik in Breda Pod-brežnik. Knjiga čuden prečudež je izšla v letošnjem letu v zbirki Glasovi v Celjski Mohorjevi družbi. Zbirko že dvajset let ureja prizadevna dr. Marija Stanonik. Za Kamnik in okoliške kraje, od ©marce do Bistričice, od Podgorja do Motni-ka, je pomembna, saj prinaša kar 500 folklornih pripovedi iz naše daljne in bližnje preteklosti, ki jih je pripovedovalo kar 80 pripovedovalcev. Gradivo se je zbiralo počasi, z vmesnimi postanki, kar deset dolgih let. Svoje posnetke je posredoval tudi Vlado Motnikar, zapise pa tudi Vilko Rifel, ki skrbno zbira folklorne in zgodovinske drobce iz svojega domačega okolja, to je iz doline Črne. Tončka Marinšek je odstopila zapise svojega očeta Ivana Jeriča, svoje zapise povedk sta posredovala tudi France Hvale, raziskovalec lokalne zgodovine iz Rožičnega, in Ivan Nograšek, raziskovalec tu-njiške preteklosti, nekaj zapisov pa so posredovali še sodelavki Sabina Zore in Milena Kodra, Mija in Janez Majcenovič. Dr. France Malešič nama je nesebično priskočil na pomoč z dragocenimi nasveti, pregledovanjem gradiva in preverjanjem stvarnih podatkov, prispeval pa je tudi nekaj povedk. V knjigo smo vključili tudi zapise dr. Toneta Cevca. Posebnost je še slovarček narečnih besed, s katerim smo se kar namučili, saj je že marsikaj pozabljeno. Vse pripovedi so zapisane v narečju, kar je terjalo kar nekaj časa in odločanja, kako zapisati narečne posebnosti. V narečno podobo govorov se je poglobila dr. Helena Dobrovoljc, ki je med drugim opozorila na posebnosti tuhinjskih govorov. Od pravljic in bajËnih povedk do zgodovinskih in anekdotiËnih zgodb Knjiga je razdeljena na devet poglavij. V prvem so pravljice. Začenjajo se seveda s kamniško Veroniko, ki je najbolj prepoznaven pravljični lik v našem okolju. V drugem razdelku so bajčne povedke. Njihova značilnost so bajčna bitja. Na začetku so veli-koplaninski dovji možje in bele deklice, ki so živeli na Veliki planini in so pastirjem tudi pomagali, včasih pa jih spravljali v grozo. Tem bajčnim bitjem, ki imajo zagotovo zgodovinsko ozadje, sledijo ajdovske deklice, torka, pehtra baba, različne pojavne oblike hudiča, škratje, ki so zahtevali dušo v zameno za denar, sledi veliko povedk o coprnicah. Sledijo mo- tivi môre, kopanja zakladov, maše »od ta mrtvih« in divja jaga. Vsi ti motivi so neposredno vezani na posamezne kraje. Ta razdelek je po številu povedk najbolj bogat. Tretji razdelek sestavljajo strašljive povedke. Po številčnosti komaj kaj zaostaja za prejšnjim. Velikokrat je strašenje povezano z umorom, krivo prisego, slutnjo smrti ali pa s spominom, ki je povezan s smrtjo bližnjega. četrti razdelek je namenjen legendnim povedkam, ki se nanašajo na svetopisemske motive in krščanske duhovne korenine: o nastanku sveta, o Mariji in svetnikih. Na koncu je nekaj spominskih pripovedi, ki govorijo o bogoskrunskih dejanjih in božji kazni in ki so močno vtisnjene v kamniški kolektivni spomin. Zgodovinski razdelek, ki sledi le-gendnemu, je spet številčno zelo bogat. Pa tudi vsebinsko! Povedke so razporejene kronološko od pradavnine preko časov, ko so v naše kraje vdirali Turki, ki so hoteli priti celo na Sveti Primož, do rokovnjaških časov, nastankov posameznih vasi, rudarjenja, časov v stari Jugoslaviji in hudih trenutkov med drugo svetovno vojno. Dve povedki se nanašata na povojni čas. Razdelek socialnih povedk se ujema z življenjskim krogom: od rojstva do smrti, od povedk o tem, da je dojenčke prinesla voda, do povedk o revščini, stiskah, družinskih razmerah, o raubšicih z Velike planine, o treh kmetih, ki so se »zgovorla, de bojo v treh tednah žene uničla«, o vasovanju, do povedk, povezanih s smrtjo. V razdelku anekdot se srečamo s posamezniki, ki so se vtisnili v kolektivni spomin. Med njimi so nekateri vaški posebneži, predvsem pa Jurij Humar, zdravi-lec in duhovnik, ter Svatenškov Johan, ki je imel dar napovedovanja. V naslednjem, etnološkem razdelku je razporeditev povedk povezana s koledarskim letom od Miklavža naprej in z življenjskim krogotokom od otroških iger do smrti -mladi so komaj čakali, da je kakšen stric umrl, da so se lahko dobili in ponočeva-li. Smrt je namreč gvišna in sigurna! Na koncu se lahko bralec pouči, kako kaj pojejo zvonovi cerkva v Kamniku in okolici. Knjigo zaključujejo šaljive povedke: o tunškem močeradovcu, o Korbarju in Grkmanu, ki je bil vojak in je nekoč s svojimi sovojaki tri dni pa tri noči skupaj korakal, potem pa naslednje jutro zgodaj vstal in šel naprej in je bil v krajih, kjer je bila takšna megla, da so šli še ptiči peš. Poslušanje zgodb je posebno doživetje: »Jest to vem, kar so pravla« Nihče ne more zanikati, da je poslušanje zgodb posebno doživetje. Prav zaradi tega so se tudi ohranile, v svojem jedru pa imajo prastare, arhetipske sledi, ki so skupne tudi drugim ljudem širom po svetu. Tudi zato so del naše kulturne dediščine. A poslušanje zgodb je še dandanašnji posebnost, zato naj vam za poku-šino zapišemo, kaj vse smo slišali in posneli na terenu ter potem prenesli v knjigo. Upam, da bo branje gladko steklo - znak a je polglasnik. Včasih so po naših krajih hodila bajčna bitja, med njimi škratje, ki so v zameno za duši nosili denar. To nam je povedal Milan Šuštar (Markovo): »Kako so nosil škratje dnar, to je naš oËe večkat pravu. Edan je naštimu pa v zakal so ga nanusil. Zdaj pa, edan je biv pa tok pregnan, da j na enga ubesu tist zakal, spodi pa lukno udrezav. Ga j blo dnarja celo reč! Poj so pa tolk cajt nusil, daj biv žakal pavhan, spodi je blo ko al ko povhna dnarja. Taket, k so nusil škratje, je naš ata zme-ram slišu. Ca so prazne vreče, so žvižgal kole (kratki žvižgi), kadar so pa nusil zaklade skupi, so pa kôla (kratki žvižgi in izdihi). Zato, k-so tažko nusil, so bli majhna! In midva sva pol tok puslušava, kako škratje hodjopa dnar nosjo.« V teh recesijskih časih bi nam takšni škratje prav prišli! Tudi kakšen zaklad, ki je buril domišljijo in spodbudil iskalce, kakor nam je povedal Franc Hvale (Roži-čno): »Kopači so v jami že prišli do zaklada, toda na njem je sedel sam hudič, ki je kopačem rekel: »Pojdite domov, ker vam je živina v hlevu poginila!« Kopači mu niso odgovorili, pa se je zaklad vseeno pogreznil globlje v zemljo. Hudič jih je spet ogovoril (ni več znano kaj), kopači niso odgovorili, pa se je zaklad vse-enopogreznil globje. In še tretjič jim je hudič rekel: »Raje pojdite domov, ker so vam pomrli vsi v hišah!« Takrat so kopači vsi zav-pili na hudiča, v tistem hipu seje v jami naredila tema in hudič z zakladom je izginil.« A smisel za pravico in resnico je bil od nekdaj temelj skupnosti, morda tudi od tod vera, da je kriva prisega vedno kaznovana, kot nam je z zgodbico povedala Ivana Pančur iz Zgornjega Tuhinja: »To so pa moja mama še pômnal. Neki so se tožvál, tožáral. In on je parsegu, če to ni res, kar je on trucov, de ga naj pa z jasanga strela ubije. In pol ga je res strela ubila z jasanga. Cist jasna je blo, se j pa kar ena magla potegnila, pa ga je strela. Sam on je po krivem priču. In to je bla kazan. « Frančiška Brnot nam je leta 2000 v Domu upokojencev povedala zelo znano pripoved o tem, kako so kuhali boga - z razpela so namreč vzeli korpus in iz njega hoteli skuhati juho: »Jest to vem, kar so pravla. Dèj so na Pvanin boga kuhal, je pa en reku tkola, kjeprobov: »Dèj še ni, tolk cajt ga mormo kuhat, de bo ma-hak gratov. Dèj je še kar trd.« In pol ga j pa res Bog kaznovov, de mu je jezik otrpnu, de ni mogu govort. Je reku, de če bo mahak gratov, bo vérvov. Ce pa ne, pa ne. In sevede, les ni mahak gra-tov, kje pa!« V kolektivni spomin so se vtisnile razlage imen krajev in tudi daljna preteklost. Jože Sempri-možnik iz Motnika je povedal: »Ime Motnik nèj bi nastov iz Motnišnice, izMotnišnice zaradi tega, ker ob neurjih Motnišnica silno naraste in ko una teče, ne, in to nèj bi ludje iz tega razmi-šlal, de matiti, nej bi matna bla, matna, in iz tega je nastov Motnik. Motnik ma dvej cerkve. Eno motniško cerku in zgorno mot-niško cerku, to se prav iz grajske kapele je nastala pol ta mala cer-ku. Pripovedka pa prav tako, da so ta paru ta malo cerku sezidal, po j pa tok materjala ostal, de so še ta veliko.« Marija Muhič iz Kamnika se je za nas spomnila na veselice in sprevode nekdaj: »Tam, kjer je bil kip svete Barbare predpurfl-fabriko, je bil park narejen. Tam noter so bile poleti veselice. Največkrat so jih imeli Sokoli. Orli so bili bolj na Kamniški dom ve- CANTEMUSOVCI GOSTOVALI V BERLINU Letošnja sezona se je za MePZ Cantemus začela precej delavno. V začetku novembra smo se Kam-ničanom predstavili s koncertom slovenskih ljudskih pesmi z naslovom Zapojmo, zaplešimo. Med 16. in 20. decembrom pa smo se Cantemusovci odpravili na gosto- vanje v Berlin na povabilo Veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu, da pojemo na novoletnem sprejemu za predstavnike veleposlaništev, predstavnike nemških ministrstev ter Slovence, živeče v Berlinu. Na veleposlaništvu nas je spre- jel g. Marko ©tucin, ki je bil vseskozi naša kontaktna oseba. Nekaj minut čez 19. uro se je začel uradni del novoletnega sprejema, ki ga je s krajšim pozdravnim govorom otvoril nj. eksc. Mitja Drobnič, slovenski veleposlanik v Nemčiji. Sledil je naš nastop pod umetniškim vodstvom Andreje Mar-tinjak. Najprej smo zapeli nekaj slovenskih pesmi na temo petja in plesa, v drugem delu pa smo se predstavili s slovenskimi božičnimi pesmimi. Po uradnem delu programa je veleposlanik zbrane povabil na klepet in druženje ob odličnem domačem slovenskem vinu in potici. Poklepetali smo s predstavniki veleposlaništev Velike Britanije, Nove Zelandije in Ekvadorja ter z našimi rojaki, ki živijo zani. Veselice so bile zmeraj. Gasilske veselice so bile tam, kjer je zdaj živilski trg. Pa sprevodi skozi Kamnik so bili. Sokolski ali pa orlovski. Pa narodne noše so bile zraven, tako kot danes. Ampak ne toliko, samo nekaj. Tudi gasilci so imeli sprevode. Na gasilskih veselicah in vseh sprevodih je igrala pleh muzika. Enkrat je na trgu, kjer je bil Kamniški dom, Finžgar govoril. O, koliko je bilo Orlov, za cel Kamnik.« Pokojni Alojz Jagodic iz Podgorja pa se je spomnil na Svaten-škovega Johana: »Spominjam se enega Svatenškaga Johana. Ka sam biv star ene pet let, je biv še živ. To je ta spoden Svatanšak. Se spomnam, k je enkat paršu. Tak, čist sklučan pa suh, s palco. Tok de se jest spominam, kašan je biv ta Svatenšk Johan. On je biv, ba reku, med takratnam ludmi fenomen, kukar en prerok, so rekal. On je imu, so rekal, baje eno knigo, eno staro, mogoče Nostradamusovo, al ne vem kaj. On je brav, je biv pismen človk. So rekal: »Svatenšk Johan je pre-rokvov, de bojo hiše tko rasle ka gobe po dežja in de bo še tko parš-vo, de bo use prazan, de bo človk človeka s hriba na hrib klicov. In de bojo ldje tko oblečen hudil, de če ga boš od zad gledov, de novš vedu, a je moški al ženska.« Tko. To je donas res. Se od spréd komi vidaš, kogà je, a je moški al ženska. Res je to. Kar je reku, se je pol uresničla. So ldje govorla: »Lejte, Svatenšk Johan je dobar vedu, kogà bo.« Pomembno je, da smo zapisali in ohranili marsikatero pravljico in pripoved, ki ne bi bila tuja niti modernim otrokom in oboževalcem spletnih strani ter facebooka. Res je bilo življenje včasih drugačno in da je danes tako, »kukar de b blo vse skap par Merkatorja«, ampak spremembe so se dogajale vedno, včasih na boljše, drugič na dobro, tretjič na slabše. Kaj je dobro in kaj slabo, nam lahko pomaga spoznavati tudi ta knjiga. Pa na branje! Breda Podbrežnik Cerku svete Ane Od svete Ane vem, de jo j delu Petar Pavel Glavar. Komi šter leta so jo delal. Kadar je bla suša, so vsi Komendčan gor hodil. In če u Tuncah ni zvonil k hudi uri, so bli Komendčan zmeri hud. Ka je zvon na tej višin in da tiste valove, zvočne, de hudo uro odžene. Takat, k so to cerku zidal, so z voli vse gor vozil, z Mengša kaman za cokal, apan pa iz Stran. Čaz Tun-co takat ni blo mostu. Je pelov voz apna in se mu je lépal zlomu in apan u vodo padu. Pa se ni ugas-nu. So pasla pa so ga pobral pa naprej pelal. Zato, ka j blo to za cerku, se ni ugasnu. (povedal Andrej Koželj, Oševek, 2004) Gradnja cerkve svete Ane v Tunjicah. Dustratorka Mojca Fo Sekulic v Berlinu, na katere je naš nastop naredil odličen vtis. Obisk Berlina smo izkoristili tudi za ogled tega lepega nemškega mesta, ki nam ga je na duhovit način predstavil Mitja Za-krajšek iz Slovenskega doma sv. Elizabete, kjer smo stanovali, nato pa smo si nekaj glavnih znamenitosti, pravljično zasneženih, v precejšnjem mrazu ogledali peš. Očarali so nas Brandenburška vrata, zgradba parlamenta Reichstag s stekleno kupolo, berlinska katedrala, ostanki berlinskega zidu, moderno središče na Pots-damskem trgu, spomenik ubitim Židom, slikovita ulica Pod lipami, spominska cerkev cesarja Viljema ter številne druge zanimivosti, ki jih obiskovalec Berlina ne sme zamuditi. Berlinski izlet je bil tako primeren uvod v praznični čas, ki smo ga 26. decembra popestrili s koncertom božičnih pesmi v župnijski cerkvi na ©utni. Ob orgelski spremljavi Marjetke Čimžar smo zapeli petnajst božičnih skladb, koncert pa ob jaslicah in pred polno cerkvijo zaključili s Sveto nočjo. Turka je podiva v vasi Gozd se ena od Jeršičevih njiv imenuje Podiva. Ime izvira še iz časov, ko so po slovenskem ozemlju ropali Turki. Tudi v vas Gozd so prišli. Eden od Turkov se je bližal Jeršičevi kmetiji. Domača gospodinja ga je opazila že od daleč, saj je že slišala od drugih ljudi govorice o krutosti Turkov, a se ni prestrašila. Urno je pograbila burkle in ga pričakala na pragu hiše. Ko se je Turek približal hiši, je zagnala takšen vik in krik in se pogumno pognala v presenečenega Turka, da obrani dom. Turek se je začel umikati, prestrašen nad tako div-jostjo žene, ki je neusmiljeno udrihala z burklami po njem. Tako ga je žena podila čez bližnjo njivo in tako se je te njive prijelo ime Podiva.« (Zapisal Vilko Rifl,povedala Milka Senožetnik, 2004) Turka je podiva, ilustracija Mojca Fo Sekulic PEVSKE JASLICE V ZGORNJEM TUHINJU Božični koncert kamniške LIRE Božični čas se izteka, a skrbno izdelane jaslice v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Zgornjem Tuhinju nas bodo vse do sveËnice spominjale na Božič, na rojstvo našega Odresenika. Že nekaj let jih postavljata Tine Komatar in Vojko Tonin. Jaslice se raztezajo od egiptovske puščave s piramidami in kamelami, preko morja, ko se pokrajina začne vzpenjati v hrib, kjer stojijo makete tuhinjske župnijske cerkve, starega župnišča - nekdanjega lovskega dvorca celjskih grofov, do cerkvice sv. Vida na planini nad vasjo. Ob teh jaslicah je v nedeljo, 10. januarja, moški zbor Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika pod vodstvom dr. Andreja Missona, pripravil koncert z naslovom PEVSKE JASLICE V ZGORNJEM TUHINJU. Poleg domačih in tujih božičnih pesmi so zapeli tudi nekaj pesmi kamniških skladateljev (tudi tuhinjskega skladatelja, rojaka p. Angelika Hribarja), ki so na tak ali drugačen način povezani z Liro. Koncert je z izbranimi mislimi občuteno povezala Barbara Božič. Pevci Lire so v goste povabili še tri odlične pevke, pianista Roka Rakarja ter solistko Katarino Rakar. Koncert so zaključili z Avsenikovo Zvezde na nebu žare ob spremljavi harmonike in posebno izvedbo pesmi Sveta noč, ki se je začela z didžiridujem, inštrumentom avstralskih domorodcev (Jože Prezelj), se nadaljevala ob spremljavi pianista, pevcev Lire in vseh poslušalcev... Za poslušalce je bilo to nekaj novega, a lepega. Prava obogatitev prazničnih dni. MARINKA MOŠNIK ZANIMIVOSTI: ZNANJE IN AKTIVNOSTI 28. januar 2010 VELIK USPEH KAMNIŠKIH LOKOSTRELCEV NA TURNIRJU V FRANCIJI Vsako leto v zimski sezoni francosko mesto Nimes gosti večino najboljših svetovnih lokostrelcev na velikem mednarodnem lokostrelskem turnirju, za katerega lahko rečemo, da po obsegu, številčnosti in kakovosti sodi v sam vrh svetovnih lokostrelskih tekem. Letos se je nekaj predstavnikov Lokostrelskega kluba Kamnik odločilo, da se tega turnirja, ki je potekal od 22. do 24. januarja, tudi udeleži. Tja so odpotovali kadet Klemen Štrajhar, deček Ga- šper Štrajhar, članica Mateja Andrejka, član Boris Andrej-ka, član Matej Fideršek in ka-detinja Maja Fideršek. Turnirja se je udeležilo 1227 lokostrelcev iz 270 klubov. Prva dva dni so se vsi lokostrel-ci, ki so bili razdeljeni po spolu, slogu in po starostnih skupinah, streljali kvalifikacije, ki so potekale v treh dvoranah. Klemen Štrajhar, Gašper Štrajhar in Mateja Andrejka so začeli odlično in se na koncu kvalifikacij uvrstili: Klemen Š. na 4. mesto (143 tekmovalcev), Mateja A. na 16. mesto (150 tekmovalk), Gašper Š. pa je pometel z vso konkurenco v svoji kategoriji in se uvrstil na 1. mesto (54 tekmovalcev), Matej F. je v članski konkurenci zasedel 123. mesto (329 tekmovalcev), Maja F. je zasedla 34. mesto (82 tekmovalk), Boris Andrejka pa je pristal na 324. mestu (338 tekmovalcev). Naslednji dan so potekali dvoboji med 16. najboljšimi tekmovalci v kvalifikacijah. Klemen Štrajhar in Gašper Štrajhar Kaj so povedali naši športniki: KLEMEN ŠTRAJHAR je dijak 1. letnika Gimnazije Šiška - športni oddelek. Lokostrelstvo trenira 6 let in pol. Tekmuje v kategoriji kadetov z ukrivljenim lokom. Po tekmi in osvojeni zlati medalji je povedal: »Na to tekmo sem prišel prvič, čeprav imam že kar nekaj izkušenj z mednarodnih tekmovanj. Pred to tekmo sem imel visoke cilje. Nekatere konkurente sem poznal že s tekem za evropski pokal in mladinskih svetovnih prvenstev. Vedel sem, da bo konkurenca huda. Kvalifikacije sem začel zelo dobro in končne zmage v dvobojih sem se resnično veselil. Hvala vsem, ki me podpirajo, trenerju Mateju Zupancu, klubu in staršem«. GAŠPER ŠTRAJHAR je učenec 7. razreda OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Za lokostrelstvo ga je navdušil starejši brat Klemen in pred dobrima dvema letoma je postal član Lokostrelskega kluba Kamnik in tekmuje v kategoriji dečkov z ukrivljenim lokom. »Ta turnir je bila moja druga velika mednarodna tekma. Prva je bila lansko leto na Slovaškem, kjer konkurenca ni bila tako huda in sem brez težav zmagal. Za turnir v Franciji sem slišal od drugih lokostrelcev, ki so mi povedali, da je to zelo velika tekma z močno konkurenco. Udeležbe sem se veselil. V kvalifikacijah sem streljal zelo dobro in naredil svoj najboljši rezultat do sedaj. Pri streljanju v dvoboju za uvrstitev med prve štiri me je žal izdala trema. S končnim 5. mestom sem zelo zadovoljen, čeprav sem prepričan, da bi lahko dosegel več«, pravi mlad, zelo nadarjen in perspektiven lokostrelec. MATEJA ANDREJKA je absolventka Fakultete za varnostne vede in lokostrelstvo trenira 4 leta. »Nastop na mednarodnem turnirju v Franciji je nedvomno velika izkušnja ter potrditev pridobljenega lokostrelskega znanja. Nikoli nisem pričakovala, da mi bo uspelo priti med prvih 10 tekmovalk, kajti ponavadi so v vrhu samo tisti najboljši in svetovno znani. Že po kvalifikacijah sem bila zelo zadovoljna s svojim rezultatom in pridobljenim mestom. Ko pa sem zmagala prvi dvoboj z 1/l6, sem bila pa nepopisno vesela. Že uvrstitev med 16 najboljših je bila zame nepričakovana. S streljanjem v dvoboju z 1/8 sem zelo zadovoljna, saj sem ustrelila svoj osebni rekord, vendar je bila sreča na strani nasprotnice. Za uvrstitev pa se moram zahvaliti družini in trenerju Podržaj Marjanu, ki zaupajo vame ter klubu, ki mi nudi prostor za streljanje«, nam je povedala simpatična lokostrelka. sta prvi dvoboj gladko dobila in se uvrstila med prvih 8., Mateja Andrejka pa se je z najboljšim rezultatom med poraženkami uvrstila na odlično 9.mesto. Gašper Štrajhar je drugi dvoboj izgubil in se uvrstil na odlično 5. mesto. Klemen Štrajhar je nadaljeval zmagoviti niz dvobojev in na veselje navijačev s tribun v polfinalu izločil francoskega tekmeca. Ostal mu je še dvoboj za zlato medaljo, ki ga je končal neodločeno proti španskemu nasprotniku. Obema je ostal še zadnji strel, ki se v takem primeru imenuje shoot off, ki naj bi odločil o zmagovalcu. Napetost v dvorani je naraščala, ko je Španec Salmeron zadel 8, Klemen pa čisto 10 in veselje je bilo popolno. KLEMEN ŠTRAJHAR je postal veliki zmagovalec v moški konkurenci do 21 let z ukrivljenim lokom, kar predstavlja velik uspeh tako za Lokostrelski klub Kamnik kot tudi za slovenski šport. Uvrstitev treh kamniških loko-strelcev in lokostrelk med prvih 10 na takšnem tekmovanju pomeni rezultat dobrega sodelovanja trenerjev z mladimi in veliko odrekanj športnikov samih. Vsem Uspešni na mednarodnem lokostrelskem turnirju v Franciji: Mateja Andrejka (9. mesto med članicami), Gašper Štrajhar (5. mesto dečki do 15 let), Klemen Štrajhar (1. mesto moški do 21 let) in klubski trener Matej Zupanc. želimo še veliko takšnih uspehov, zaradi katerih upamo, da bo ta lep šport postal bolj znan javnosti. Uspešne kamniške lokostrelce je v svojem in v imenu Občine Kamnik v torek, 26. januarja, na treningu obiskal in jim čestital za uspehe tudi podžupan Brane Golubovič. LKK POSEBNO DRUŽENJE Višješolski študijski pr Gostinstvo in turizer Prenovljen p ma več izbirnih modulov za področja hot n turizma, med njimi tudi za kongresni tu VIŠJA STROKOVNA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED Kakovostno izobraževanje za potrebe turizma na edinstveni lokaciji. Informativna dneva: - petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri - sobota, 13. februarja, ob 10. uri Informacije: http://www.vgs-bled.si e-pošta: vgs@vgs-bled.si tel. 04 575 34 00 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED Prešernova 32, 4200 Bled, SLOVENIJA tel. 04 575 34 00, faks 04 575 34 38, e-pošta: vgs@vgs-bled.si, http://www.vgs-bled.si Ljudje se v vsakdanjem življenju poklicno in privatno družimo, si izmenjavamo izkušnje in se medsebojno spoznavamo. V začetku januarja je potekalo prav posebno srečanje. Ravnateljica Srednje ekonomske šole Kamnik mag. Tatjana Novak, profesorji kemije in fizike ter dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik so gostoljubno sprejeli učitelje in učence višjih razredov Osnovne šole Roje. Naši učenci niso kar tako. Kljub temu, da obiskujejo šolo s prilagojenim programom, se morajo kot vsi otroci veliko učiti. Naučijo se računati, pisati, opazovati okolje in pravilno presojati vsakdanje pojave. Tudi oni potrebujejo iz-kušenjsko učenje, kamor spadajo razni poskusi. Nadvse zanimivo pa je to početi v pravem okolju, v laboratorijih. Profesorji so skupaj z dijaki predstavili poskuse iz sklopa gibanja in snovi. Najprej je prijetna profesorica fizike Suzana Perhavec demonstrirala in razložila pojave različnih gibanj. Na mizah so bili pripravljeni pripomočki, ob katerih so učenci razvijali ustrezne predstave. Morali bi videti, kakšen vrvež je bil po učilnici, ko so lahko vse sami preizkusili in v tem dobesedno uživali. Vse jih je zanimalo, spraševali so in se čudili. Zagotovo so to opazili tudi dijaki, ki so jim pri izvedbi poskusov pomagali in jim pojasnjevali zakonitosti. Kako med seboj reagirajo snovi, kako se to vidi in kje prežijo nevarnosti so doživljali v kemijski učilnici pod budnim očesom profesoric Renate Capuder in Bernarde Trstenjak. Hkrati so spoznavali tudi poklice, kjer so potrebni znanje in spretnosti s področja kemije in fizike. Učenci in učitelji smo bili nad organizacijo in izvedbo tega srečanja navdušeni. Naši ravnateljici smo namigovali, kako fino bi bilo, če bi tudi na naši šoli imeli posebno naravoslovno učilnico oz. laboratorij. Svoj obisk smo dijakom in profesorjem ŠCRM najavili tudi za prihodnje šolsko leto, morda pa bodo takrat oni obiskali nas. DRAGICA LANGERHOLC OŠ Roje, Domžale BIOTEHNIŠKI ^^ C£NTÎR NAKLO Nî?/dîîi(î p ivišopnihjdtiost <]nPM.1]UJ:< IMJttWUM [WÛrïM LMH Biotehniški center Naklo - Srednja šola BIOTEHNIŠKA GIMNAZIJA (nadaljevanje šolanja na vseh univerzitetnih programih) NARAVOVARSTVENI TEHNIK ŽIVILSTVO Pomočnik v biotehniki in oskrbi Mlekar Pek Slaščičar Živilsko prehranski tehnik (4-letni) KMETIJSTVO Gospodar na podeželju Kmetijsko podjetniški tehnik (4-letni, 3+2) HORTIKULTURA Vrtnar Cvetličar Hortikulturni tehnik (4-letni, 3+2) Vljudno vabljeni v Strahinj v času informativnih dni: v petek, 12. 2. 2010, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 13. 2. 2010, ob 9. uri. Biotehniški center Naklo - Višja strokovna šola Razpisujemo dva višješolska študijska programa: Upravljanje podeželja in krajine - inženir kmetijstva in krajine redni študij (45 vpisnih mest) izredni študij (30 vpisnih mest) NOVO! Naravovarstvo - inženir naravovarstva redni študij (45 vpisnih mest) izredni (30 vpisnih mest) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vpisujemo v srednješolske in višješolske programe, z udeležencem pa lahko pripravimo tudi individualni načrt izobraževanja. Organiziramo tudi tečaje in strokovna predavanja. Vabljeni na predstavitev programov višje strokovne šole: v petek, 12. 2. 2010, ob 17. uri in v soboto, 13. 2. 2010, ob 11. uri. BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Strahinj 99, Naklo Več informacij najdete na naši spletni strani: www.bc-naklo.si T: 04 277 21 24 (srednja šola) T: 04 277 21 45 (višja šola) T: 04 277 21 20 (izobraževanje odraslih) Srednja šola Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik prijazno vabi vse zainteresirane na informativni dan, ki bo 12. 2. 2010 ob 9. in 15. uri ter 13. 2. 2010 ob 9. uri v prostorih CIRIUS, Novi trg 43 a, 1241 Kamnik, Izvajamo naslednje prilagojene programe: - nižji poklicni program POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH - nižji poklicni program POMOŽNI ADMINISTRATOR - srednji poklicni program ELEKTRIKAR ELEKTRONIK - srednji poklicni program RAČUNALNIKAR - srednji poklicni program ADMINISTRATOR - strokovno-tehniski program EKONOMSKI TEHNIK - poklicno-tehniski program EKONOMSKI TEHNIK - poklicno-tehniski program ELEKTROTEHNIK - posebni program (POST)REHABILITACIJSKI PRAKTIKUM Za vpis v prilagojene programe in v posebni program je potrebna odločba o usmeritvi (gibalna oviranost), v programe s podroËja elektro stroke ter v programe računalnikar, administrator in ekonomski tehnik pa se glede na razpoložljivo število prostih mest lahko vpišejo tudi dijaki brez odločbe. V naših programih nudimo sodobne vsebine, ki jih izvajamo s strokovnim kadrom v prenovljenih in dobro opremljenih prostorih! 28. januar 2010 MED MLAD IZ KOTLOVNICE Pestro in živahno v novo leto Ekipa mladinskega centra Kotlovnica je polna idej in zagona vstopila v novo leto, prostori v kleti Doma kulture Kamnik so živahni in nabiti s pozitivno energijo. V Domu kulture so se na Šolski impro ligi pomerili tudi člani nase ekipe Družinska terapija, za nami so Dnevi kulture, v sklopu katerih sta MD KID in MC Kotlovnica v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik pripravila literarno-glasbeni dogodek. S stand up komedijo sta nas tokrat zabavali Ana Marija Mitič in Vanči Žorž, ki sta svoje vsakdanje peripetije prikazali na duhovit način, nato pa se je publika prepustila se enemu iz serije Fusion night flight »jamov« - tokrat so bili z nami odlični glasbeniki iz skupine Moonlight Sky. Naslednji koncert je na sporedu v petek, 5. februarja. K nam se vračajo ShoeShiners, lanski zmagovalci predizbora za Rock Otočec, čez teden dni pa prideta k nam v goste dva vznemirljiva, hrupna, psihadelična hrvaška benda Fjodor in Joe 4. Z najmlajšimi že nestrpno pričakujemo pustne, valentinove in zimskopočitniške ustvarjalne, družabne, vesele, ... urice - več na naši spletni strani www.kotlovnica.si. Prostori kreativnosti Dočakali smo tudi našo novo prostovoljko Austro, ki je prišla k nam v okviru Evropske prostovoljne službe (EVS) programa Mladi v akciji, ki ga podpira Evropska komisija. Zagotovo vas zanima, kaj bo pri nas osem mesecev počela mlada notranja oblikovalka iz Latvije. Njo in projekt, ki smo ga poimenovali Create your space, boste lahko spoznali ta petek, 29. januarja, na EVS žuru, kjer boste lahko poskusili tudi kakšno tradicionalno latvijsko dobroto. Prav kmalu pa boste o njenih doživetjih in vtisih lahko brali tudi na blogu na naši spletni strani www.kotlovnica.si. Tjasa Petročnik, MC Kotlovnica Za vse se najde kaj na ŠKK-ju Novo leto, novi izzivi - tudi za Študentski klub Kamnik. Vsako leto se trudimo biti še boljši, kamniškim dijakom in študentom ponuditi še več možnosti kvalitetnega in produktivnega preživljanja prostega časa po študentom dostopnih cenah. Tako so na primer smučanja vedno zelo dobro obiskana, saj je tovrstna aktivnost precej draga, s ŠKK-jem pa dobiš prevoz, karto in še kosilo po zelo ugodni ceni. Če ne verjamete preverite na www.skk.si. V letu 2010 smo že smučali na Tromeji in imeli fantastično vreme, snega je bilo dovolj, proge so bile odlično pripravljene, zato smo se odločili, da bomo za Valentinovo svoje najdražje peljali na romantično smučanje prav na Tromejo. V ŠKK-ju vedno poskrbimo za vse naše člane, zato smo tistim, ki ne smučajo, a obožujejo sneg in snežne vragolije, ponudili nočno sankanje na Veliki planini. Udeležilo se ga je rekordno število sankančev, ki so dobri 2 uri uživali na snegu. Vsi v en glas so nam povedali: »Še bi sankali« in mi se bomo potrudili uresničiiti njihove želje. Poznamo pa tudi take ŠKK-jevce, ki jih le s težavo spraviš na sneg in so pozimi raje na toplem, doma za pečjo - tudi na njih nismo pozabili. Povabili smo jih na cosmic bowling, kjer so podirali keglje kot za stavo, tekmovali in se smejali, uživali in pozabili, da je zunaj sneg in mraz. Če v teh dneh po izpitih nimate idej kam z odvečnim časom obiščite ŠKK-jevo sobico v Kamniku ali www.skk.si, poglejte ponudbo in se nam pridružite na vrtiljaku zabave. Izmenjava eTwinning na Osnovni šoli Frana Albrehta M ■■ vavaaaa Spoznavali smo način življenja na Nizozemskem in v Franciji Šolsko leto 2009/10 je za OŠ Frana Albrehta v smislu mednarodnih sodelovanj nekaj posebnega, saj prvič hkrati sodelujemo z dvema šolama iz tujine: z Le Collège des Bruyères iz Valenti-gneyja v Franciji in z Visser't Hooft Lyceum iz Leidna na Nizozemskem. Tema našega sodelovanja so prazniki v decembru, prazniki okoli velike noči in spoznavanje življenja in dela znanstvenikov. Učenci in učitelji smo decembra bivali pri družinah gostiteljicah, ki so nas toplo in gostoljubno sprejele medse. Tako smo lahko spoznali njihov ritem in način življenja. Pred veliko nočjo se bomo ponovno srečali v Kamniku. Preden smo se decembra odpravili v tujino, smo se na srečanjih eTwinning kluba najprej na blogu predstavili svojim gostiteljem, nato pa smo poiskali gradivo o izbranih znanstvenikih. V tujini smo skupaj z vrstniki sestavili intervjuje v angleščini, jih zaigrali in se posneli. 9. 12. 2009 je končno napočil čas, ko smo se štiri učiteljice in 22 učencev z avtobusom odpeljali v Celovec, nato z manjšim letalom na Dunaj, tam pa BOLJ ZDRAVI - BOLJ VESELI V prvih januarskih dneh nas je prijetno presenetil sneg. In prav je tako. Ker v mrzlih zimskih dneh še bolj pazimo na vitaminsko obogateno hrano - v mislih imam predvsem sadje in zelenjavo - naj vam predstavim, kako smo se v VVZ Antona Medveda tega lotili. Že drugo šolsko leto je vrtec vključen v projekt »Eko šola kot način življenja«. Poleg zbiralnih akcij in ostalih dejavnosti v tem letu aktivno sodelujemo na nivoju celotnega zavoda v krovnem projektu »Zgodnje naravoslovje temelj za trajnostni razvoj«. Tu se že približujemo sadju in zelenjavi na jedilniku. Vodja prehrane pripravlja jedilnike z raznovrstno hrano. Ob tem omogočamo otrokom, da se seznanjajo tudi z ekološko pridelano hrano, saj imajo le redko možnost okusiti pristnost hrane, kot smo jo imeli mi. Da bodo otroci vzljubili raznovrstno sadje in zelenjavo, je za nas odrasle velika odgovornost. Veliko je načinov, kako jim to približati. Veliko se o tem pogovarjamo, izdelujemo plakate o zdravi prehrani in še in še. Otroci nam sami pokažejo, kaj jih veseli. Pomembno je, da smo občutljivi in dojemljivi za njihove pobude. Otroci si sami vzamejo sadje ali zelenjavo, ki jo imajo radi, si jo sami pripravijo - narežejo, nataknejo na nabodala, stisnejo... niti ni pomembno na kakšen način pojedo ponujeno hrano, pomembno je, da jih spodbujamo in smo jim vzgled. Naša prizadevanja pa se tu ne končajo, saj želimo, da začutijo, kako pomembno je gibanje v naravi za zdrav telesni in duševni razvoj. Če smo zdravi, smo polni življenjske energije in posledično s tem bolj veseli. Da bi bili bolj veseli tudi vi, naj vam zaupam anekdoto: Za malico smo imeli suhe krhlje. Skušala sem jim razložiti, da so to jabolka, ki niso tako sočna kot sveža, vendar imajo vseeno v sebi vitamine. »Ja a mokrga jabučka pa nimaš. Jez bi rajš tazga, « seje oglasil eden izmed dečkov. Kakorkoli že, obiščite nas, prijetno boste presenečeni, ker je po vseh igralnicah polno nasmejanih otrok. Zakaj, pa zdaj že veste. Članica ekoprogramskega sveta VVZ Edvarda Čadež Sodelovanje O© Marije Vere in O© Toma Brejca Zabavno raziskovanje lastnega gibanja ob glasbi Na OŠ Toma Brejca so učenci interesne dejavnosti ustvarjalni gib gostili učenke iz OŠ Marije Vere. Aja Zajc, Sara Okorn, Saša Romaniuk in Vanesa Manuela Reid so obiskale 11 učenk in učenca, ki obiskujejo ustvarjalni gib. Ustvarjalni gib je metoda poučevanja, ki omogoča zabavno raziskovanje lastnega gibanja s pomočjo glasbe in drugih izraznih sredstev, razvija telesne spretnosti, usmerja energijo, stimulira domišljijo in povečuje kreativnost. Ima funkcijo udejanjanja spoznavnih vsebin z doživljanjem in je sredstvo ustvarjal; nega izražanja učnih vsebin. Učenke iz OŠ Marije Vere, so predstavile trebušni ples, jih naučile nekaj osnovnih gibov, ki pa so jih nato sestavili v koreografijo, ki je bila predstavljena na šolski prireditvi na OŠ Toma Brejca v mesecu decembru. Mateja Grašič in Andreja Žavbi i se je vsaka skupina odpravila na svojo pot. Eni na Nizozemsko, drugi v Francijo. Na Nizozemskem Na letališču v Amsterdamu nas je pričakal njihov učitelj in z vlakom smo se odpeljali v mesto Leiden, kjer so nas že nestrpno pričakovale družine gostiteljice. Pričakali so nas z vrtnicami, lično izdelanim programom izmenjave in nasmehom na obrazih. Pripravili so nam zanimiv program: spoznali smo njihovo šolo, tipično nizozemsko hrano, posneli intervjuje z znanstveniki, si ogledali mesta Haag, Amsterdam in seveda Leiden. Obiskali smo muzej Corpus, kjer je na zanimiv način prikazano delovanje človeškega telesa, muzej slikarja Mesdaga in njegovo neverjetno panoramo, kjer imaš občutek, da si del slike. Kasneje smo na istem kraju posneli tudi lastno panoramo, ki bo kmalu krasila hodnik nase šole. V Amsterdamu smo s pomočjo Anne Frank podoživeli grozote druge svetovne vojne, v otroškem judovskem muzeju pa spoznali marsikaj novega o tej veri. Tudi športno smo bili zelo aktivni, saj smo prav vsi vsak dan kolesarili v šolo, četrtkov večer smo preživeli na bowlingu, v soboto pa smo drsali. Skupina se je med seboj odlično ujela in kar prehitro je prišla sreda, dan slovesa. Dan prej smo se raziskovali in primerjali običaje v mesecu decembru, zvečer pa smo imeli poslovilno zabavo s tekmovanjem v uživanju surove ribe. V Franciji Prvi dan smo preživeli v soli. Dopoldne smo si ogledali šolo in sodelovali pri pouku. V Franciji je šola celodnevna, šolska ura traja 55 minut. Po dopoldanskem pouku večina učencev in učiteljev odide domov na kosilo. Nekateri kosijo v šolski kantini. V soli nimajo organizirane malice, zato doma redno zajtrkujejo. Pouk se po navadi konča ob 16.30. Francozi imajo več dni počitnic kot mi, vendar so n ihovi delovni dnevi daljši. Ocenjeva na lestvica se giblje od 1 do 20, z istimi ocenami ocenjujejo tudi vedenje. Osnovnošolski fantje zelo radi igrajo nogomet. Veliko učencev obiskuje glasbeno šolo. Popoldne smo posvetili slovenskim znanstvenikom. Naslednji dan smo preživeli v mestu Montbèliard, ki se ponaša z eno najlepših božičnih tržnic v Franciji. Poleg znamenite tržnice smo si og le- dali se grad z mestnim muzejem in šli po sledeh znamenitega francoskega naravoslovca in paleontologa Georgesa Cuvierja ter se sprehodili po zanimivem naravoslovnem parku Près-La-Rose s Foucaultovim nihalom, Galilejevo fontano in modelom Osončja. Vikend smo preživeli z družinami gostiteljicami. Izkoristili smo ga za nočne in dnevne oglede bližnjih mest in naravnih znamenitosti, za nakupe, za oglede športnih ali kulturnih prireditev, za obisk sorodnikov naših prijateljev in za prijateljsko druženje. Ponedeljek je bil poseben dan, saj smo prav vsi z lokalnega letališča poleteli s helikopterjem. Prav na tem letališču je prvič s helikopterjem poletel znan francoski letalec Etienne Oemichen. Na letališče so prišli celo novinarji francoske televizije in lokalnega časopisa, ki so naša doživetja strnili v reportažo. Zvečer nas je na televiziji opazil nas rojak iz Mekinj, ki že več kot 40 let živi v Franciji. Veseli smo bili, ko smo se naslednji dan srečali z njim. Ves teden bivanja v tujini so nas starši, drugi učenci in učitelji lahko spremljali preko bloga: http://internationalweeksandfesti-vals.blogspot.com/ Zadnji dan pred odhodom smo posvetili primerjavi navad in tradicij ob božiču. Ta praznik tudi Francozi preživijo z družino, ob tem pa kot pravi gurmani uživajo v tradicionalnih jedeh in sladicah. Nekatere izmed njih smo tudi sami poizkusili. Ustvarili smo tudi večjezični božični slikovni slovar. Vse prehitro je prišla sreda, ko smo se na baselskem letališču poslovili od gostiteljev in se pozno popoldne v Celovcu srečali s skupino, ki je teden preživela na Nizozemskem. Skupaj smo se z avtobusom odpravili domov v Kamnik. Pot je hitro minila, saj smo si imeli toliko povedati. Doma pa so nas pred športno dvorano že nestrpno pričakovali starši. Taksna srečanja so za učence in učitelje priložnost, da dosežejo ali izboljšajo znanja in spretnosti, ne samo na vsebinskem področju, tem- več tudi na področju timskega dela, medosebnih odnosov, načrtovanja in izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovanje v partnerstvu sol iz različnih držav je tudi priložnost, da spodbudimo zanimanje za učenje tujih jezikov. Na ta način promoviramo lastno kulturo ter se učimo sprejemanja in spo-stovanja drugih kultur, življenjskih slogov in navad. Vsi že komaj čakamo mesec marec, ko bomo našim gostiteljem vrnili prijaznost in jim pripravili zanimiv program v naši lepi Sloveniji. Takrat boste zopet lahko prebirali o naših dogodivščinah! Anita Rusak Kastelic, Lidija Vidmar, Simona Koželj in Danica Mati Djuraki VALENTINOVA PONUDBA od 12. 2. do 14. 2. VROČ VALENTINOV VEČER % romantično nočno kopanje s savno (od 20. do 22. ure) v petek ali soboto kozarec penine z melono, valentinov Ëokoladni srËek Cena za dva: 35,00 € VALENTINOV TERMALNI POLJUB ^ romantiËno noËno kopanje (od 20. do 22. ure) v petek ali soboto Ëokoladni srËek, valentinov cocktail Cena za dva: 28,00 € POMLADANSKI PAKET ENERGETSKA MASAŽA IN PEDIKÚRA za samo 44,oo € ŠPORTNA ZVEZA KAMNIK v sodelovanju z A rtpfwn - ir.V J • • • • v organizira najugodnejše AKTIVNE POČITNICE za osnovnošolce od 6 do 14 let V času zimskih počitnic od 15. 2. - 19. 2. 2010 y planini -120 € ).rehrana in učenje " Iji smUČaj) ..J amnik Paket velja od 1. 2. do 30. 4. 2010. TERME ^ SNOVIK ekosvet termalnih užitkov Informacije in rezervacije: 01 83 44 100 - recepcija, oi 83 44 221 - rezervacije info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si Prijave zbiramo do 9. 2. 2010. Ob prijavi je potrebno poravnati plačilo programa. V primeru premalo prijavljenih oz. slabega vremena si pridržujemo pravico do odpovedi posameznega paketa. Kamniški ObČAN SPORT 28. januar 2010 13 CALCIT VOLLEYBALL BLIZU NAJBOLJŠIH Odbojkarice Calcit Volleyballa so bile do zadnje tekme pred domačim občinstvom najbolj vroča ekipa v Interligi. Zmagale so kar na štirih tekmah zapored in se »nevarno« približale zaključnemu turnirju najboljših štirih ekip. Na žalost pa so v zadnjem krogu pred domačimi navijači izgubile proti boljši ekipi iz Bratislave in tako po vsej verjetnosti zapravile uvrstitev na Final four. Fantje so v zadnjih treh krogih dvakrat zmagali in enkrat izgubili. Uspešni so bili v gosteh pri Olimpiji in Krki, izgubili pa so odločilno tekmo doma za drugo mesto po prvem delu proti Galex - Miru. če igralke niso prispevale svojega deleža in ekipa iz Bratislave je to znala kaznovati v prvem in drugem setu. V tretjem setu so bile domače veliko boljše in izid znižale na 2:1. V četrtem setu, ko so mnogi pričakovali še boljšo igro domačih, pa so Kamničanke popustile in gostje so zlahka prišle do pomembne zmage v boju za Final Four. Igralke Calcit Volley- Kamničanke so po dveh težkih tekmah na Finalnem turnirju v Pokalu OZS tretji dan zapovrstjo igrale še prvenstveno tekmo Strel Kosmaceva dokazuje zakaj je med najboljšimi slovenskimi blokerkami. Interlige proti Vitalu iz Ljubljane. Kamničanke kljub utrujenosti niso poznale milosti do najslabše ekipe v Interligi in so slavile s 3:0, kar je bila prva zmaga s takšnim rezultatom v tej sezoni. Kamni-čanke so bile enostavno boljše v vseh elementih igre, tako da so priložnost za igro dobile tudi mlajše igralke. Bolj napeto pa se je začela pot na gostovanje v Split, saj jim je neodgovorni voznik, ki se je zaletel v njih, preprečil mirno potovanje v Dalmacijo. Največja sreča je bila, da so vse igralke ostale nepoškodovane in da je »totalko« doživel le kombi, tako da so pot nadaljevale z avtomobili. In še kako se je splačala. Pred sezono visokolete-če Splitčanke so imele ogromno težav s sprejemom kamniški servisov in le čudež jih je rešil v prvem setu. V drugem so Kamničanke le vnovčile boljšo igro in zlahka dobile set. V tretjem setu so nekoliko popustile, tako da so domače povedle z 2:1, kar pa je bilo tudi vse, saj so se Calcitovke zbrale in tekmo dobile s 3:2 in se tako zavihtele na tretje mesto. Na žalost pa teh zmag niso nadaljevale na domačem terenu. Kljub dobri igri blokerk Toonove in Strel Kosmačeve druge doma- V nadaljevanju prvenstva bo veliko odvisno od napada Turnškove. balla sedaj čakajo še štiri tekme: v gosteh pri Rijeki in Žilini in doma proti Dunaju (sreda, 10. februar) in Celovcu (sobota, 20. februar). V soboto, 30. januarja, ob 20. uri, Kamničanke pričnejo s tekmovanjem v Državnem prvenstvu, v goste prihaja ekipa Luke Koper. Že naslednji teden, 6. februarja, pa igrajo doma ob 20. uri proti ekipi Alianse. Odbojkarji so letošnje leto začeli z zmago na Brezovici proti Duol Olimpiji. Kamničani že nekaj časa igrajo brez poškodovanih Kališnika in Makovca, zato se je v ekipo vrnil Gašper Ribič. Kljub vsemu pa si Kamničani ne bi smeli privoščiti tako slabe igre v prvem setu. Kot kaže, je zalegla ostra Kotnikova beseda in igralci Calcit Volleyballa so dobili naslednje tri sete in tako v Kamnik odnesli tri točke. Veliko bolj pomembna tekma v boju za čim boljše izhodišče v drugem delu (modra liga) pa je bila domača tekma proti Pokalnim podprvakom iz Murske Sobote, ki so tudi v Kamniku pokazali, zakaj so imeli celo igralci ACH Volleya težave z njimi. Odlično so zaigrali Tot, Horvat in libero Hrasto-vec, kar je bilo ob slabem kamniškem sprejemu dovolj za zmago s 3:1. Pri Kamničanih gre pohvaliti Djordjeviča, ki je dosegel kar 22 točk. Na zadnjem gostovanju v prvem delu v Novem mestu so Kam-ničani pokazali drugačen obraz in brez težav odpravili ekipo Krke s 3:0, kar pa vseeno ni bilo dovolj za kaj več kot četrto mesto, do tretjega sta zmanjkala le dva seta, kar v nadaljevanju prvenstva ne prinaša točk. V soboto, 30. januarja, ob 17.30 uri pa boste lahko v kamniški Športni dvorani spremljali pravo poslastico, saj v Kamnik prihaja ekipa ACH Volleya, igralci Calcit Volleyballa pa obljubljajo, da se ne bodo zlahka predali. Teden dni kasneje, 6. februarja, ob Kamnik bo septembra prizorišče svetovnega prvenstva v gorskih tekih Kamnik bo 5. septembra prizorišče enega največjih športnih dogodkov v Sloveniji, saj bo KGT Papež pod okriljem AZS organiziral 26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih - tek na Veliko planino. no (ITA), tajnik Woods (GBR), Hobbs (USA), Balico (ITA); AZS so zastopali direktor Boris Mi-kuž, organizator Dušan Papež in predsednik odbora Združenja za gorske teke Tomo ©arf. Srečali čila v čudovite jesenske barve in se kopala v soncu, prav tako so bili očarani nad znamenitostmi Kamnika. Glavni trg naj bi bil prizorišče otvoritvene in zaključne slovesnosti s častnimi gosti. Ekipa Trasa proge svetovnega prvenstva teka na Veliko planino. Servisi Nike Obolnar so velikokrat neulovljivi za nasprotnice. 17.30 uri bo v Kamniku gostila ekipa Marchiol Vodi. Kamniča-ne čaka torej težak razpored, saj imajo že na začetku za nasprotnika dve trenutno najboljši slovenski ekipi, velik del letošnje naloge pa so opravili že z uvrstitvijo med šest najboljših slovenskih ekip. V mlajših kategorijah so s tekmovanjem začeli tudi v kategoriji mini in male odbojke. V teh kategorijah nastopa kar osem kamniških ekip, najbolje so začele deklice v mini odbojki, ki so se kot prve uvrstile v drugi krog, tako kot tudi deklice v mali odbojki, ki v prvem in drugem krogu še ne poznajo poraza in so se že uvrstile v tretji krog. V soboto, ob 10. uri bo v Stranjah potekal turnir dečkov v mali odbojki, kjer bosta nastopili tudi dve kamniški ekipi. S tekmovanjem v A ligi pa so začeli tudi starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje. Cico1. Ideja za kandidaturo se je rodila na lanskem svetovnem prvenstvu v Italiji vodji slovenske reprezentance Dušanu Papežu, ki je član odbora za gorske teke pri AZS, prisoten pa je bil tudi Tomo ©arf, predsednik odbora Združenja za gorske teke pri AZS. Po odpovedi Norveške sta prijavila kandidaturo Slovenije. Bruno Gozzelino, predsednik WMRA, je bil nad predlogom teka na Veliko planino navdušen. KGT Papež je v svetovni zvezi že znan zaradi odlične organizacije ekstremnega teka na Grintovec, ki velja kot odlična tekma v Grand Prix tekmovanju. Priprave so se takoj začele. Organizirali smo enodnevni obisk ekipe WMRA (Svetovne zveze za gorske teke). S strani WMRA so bili prisotni predsednik Gozzeli- so se tudi z Antonom Tonetom Smolnikarjem, županom Občine Kamnik, ki je obljubil moralno in finančno podporo, saj bo prireditev velika promocija tako za Kamnik kot Slovenijo. Ogledali so si ključne lokacije posameznih dogodkov. Start teka na Veliko planino bo pri OŠ Stranje. Prehodili so celotno traso od starta do cilja: proga bo potekala po tradicionalni poti do cerkvice sv. Primoža, se nadaljevala po planinski poti preko Pasjih pečin mimo planšarskega naselja do cilja na vrhu Gradišča. Dolžina proge za člane bo 12 km. Start za članice in mladince bo na Prelesju, za mladinke pa na Kisovcu. Nad progo in lepoto Velike planine so bili vsi navdušeni, saj se je v tistih jesenskih dneh planina preobla- WMRA je bila ob obisku izredno zadovoljna. KGT Papež je do kongresa atletike v Budimpešti pripravil vlogo za kandidaturo s prospektom. Po šmarnogorskem teku so si traso ogledali še najboljši gorski tekači sveta, saj jim pomeni velik izziv za prihodnje svetovno prvenstvo. Pripravili smo tudi obširno študijo o organizaciji prireditve z zgodovino gorskega teka v svetu in Sloveniji, se natančno seznanili s pravili o organizaciji svetovnega prvenstva, sestavili častni organizacijski in tehnični odbor, predstavili prizorišča, izvedbo tekmovanja, logistiko, promocijo v medijih in predviden proračun. Pričakujemo namreč okoli 43 ekip iz različnih držav sveta, okoli 400 najboljših tekačev sveta, ki jih bo organizator gostil tri dni v prenočitvenih kapacitetah v bližnji okolici Kamnika. Tudi logistika v zvezi s prevozi na prizorišče protokola in tekme so v domeni organizatorja. Tako velik dogodek, kot je svetovno prvenstvo, je povezan tudi z zahtevnim protokolom, ki bo obsegal otvoritveno in zaključno slovesnost na Glavnem trgu. VIP sprejem (ekip, častnih gostov), kongres WMRA in tehnični sestanek ekip pa bo v Domu kulture v Kamniku. Vlogo za kandidaturo smo posredovali tudi krovni organizaciji AZS, ki je vlogo ugodno rešila, prav tako tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Prireditev bo ogromen finančni zalogaj (okoli 200.000 evrov), zato smo pripravili tudi podroben sponzorski program za pridobitev sponzorjev in donatorjev prireditve, saj se sedaj oblikujejo proračuni in delijo sredstva za leto 2010. V prireditev je bilo vloženo že veliko dela, vključenih je veliko ljudi in organizacij. Dušan Papež se kot predsednik prireditve zaveda veličine in pomena prireditve na svetovnem nivoju, dela in sredstev, ki jih bo potrebno pridobiti. Zagotavlja, da bo prireditev v organizaciji KGT Papež kvalitetna športna prireditev, ki bo odmevna tako doma kot v svetu. Mira Papež Teniški klub Kamnik ŽAN ŽMAVC TRETJI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Mesec januar je mesec zimskih državnih teniških prvenstev. Prvi so v Rogaški Slatini nastopili igralci do 14 let, kjer Kamničani nismo imeli predstavnikov, sledili sta državni prvenstvi do 16 let (Rogaška Slatina) in do 12 let (Otočec). V Rogaški Slatini sta nastopila Denis Durakovič in Eva Rihtaršič. Denis, ki se je kot zadnji neposredno uvrstil v glavni turnir, je že v prvem kolu naletel na precej višje rangiranega in zelo neugodnega Žigo Gabra iz Murske Sobote in gladko izgubil s 6/1 in 6/1. Eva je v glavnem turnirju nastopila kot druga nosilka, zato je njen trenerski štab z Maticem Šulinom na čelu upravičeno pričakoval vrhunsko uvrstitev. Eva je v prvem krogu s 7/5 in 6/2 premagala Saro Sirše iz Trzina, v drugem s 6/4 in 6/4 Simono Rejc iz Idrije, v četrtfinalu pa se je zataknilo. V dvoboju proti peti nosilki Ljubljančanki Tini Mohorčič je dolgo kazalo na zmago, saj je Eva dobila prvi niz in v drugem vodila s 4/1, v nadaljevanju dvoboja pa je Mohorčičeva zaigrala precej bolj zanesljivo in natančno, tako da je na koncu slavila s 4/6, 7/5 in 6/1. Eva je skupaj z Mohorčičevo nastopila tudi v konkurenci dvojic in po polfinalnem porazu s 6/3 7/5 proti paru Pislak/Rejc osvojila končno tretje mesto. Največ predstavnikov so imeli Kamničani na dvoranskem državnem prvenstvu do 12 let, saj sta Jan Rode in Larisa Breznik nastopila v kvalifikacijah, Žan Žmavc pa v glavnem turnirju. Jan je v finalu kvalifikacij zaigral proti Gabru Zajcu, katerega je nekaj dni prej presenetljivo premagal v drugem krogu odprtega prvenstva Ljubljane. Tokrat je Ljubljančan zaigral precej bolj zanesljivo in se Janu maščeval za poraz - končni rezultat je bil 9/5 za Zajca. V finalu kvalifikacij je zaigrala tudi Larisa Breznik, a z 9/5 izgubila proti Mariborčanki Urški Velec, čeprav je vodila s 5/4. Žan Žmavc, član TK Triglav Kranj, je v prvem dvoboju glavnega turnirja s 6/3 6/2 premagal kvalifikan-ta iz Radovljice Marka Vezzosija, v drugem pa s 6/3 6/1 Koprčana Žana Gorenca. V četrtfinalnem dvoboju proti drugemu nosilcu Mariborčanu Tinu Kovačiču nihče ni dajal prav veliko možnosti za zmago Žanu, ki je dokazal, da je iz »pravega testa« in da ne zmagujejo vedno favoriti. Po zmagi v prvem nizu s 7/6 je Žanova samozavest naraščala in Kovačič je bil v nadaljevanju povsem brez moči proti močnim forhandom Kamničana, ki je na koncu slavil s 7/6 6/2. V polfinalu je Žan že precej utrujen s 7/5 6/3 izgubil proti klubskemu kolegu Kranjčanu Klemnu Nikolašu, a je z osvojitvijo tretjega mesta presegel vsa pričakovanja in z Otočca prav gotovo odhaja zelo zadovoljen. Z 240 točkami, ki jih je osvojil na državnem prvenstvu, bo kar za nekaj mest izboljšal svoj položaj na jakostni lestvici, kjer trenutno zaseda 9. mesto. Tudi državno prvenstvo do 18 let se je dogajalo na Otočcu, na katerem je Denis Durakovič v drugem krogu kvalifikacij z 9/4 izgubil proti Ljubljančanu Sebastijanu Goršiču, Nejc Lemič in Eva Rihtaršič pa sta nastopila v glavnem turnirju. Nejc je že v prvem dvoboju s 5/7 6/4 6/2 izgubil proti Nejcu Mariču iz Krškega, Eva Rihtaršič pa je v prvem kolu s 6/1 6/0 premagala kvalifikantko Marušo Čuk iz Medvod, v drugem kolu Metko Kelbič iz Ljubljane s 6/4, 7/5, v četrtfinalu pa je s 6/1 6/2 izgubila proti prvi nosilki Mileni Rmuš iz Maribora. Člani bodo državno prvenstvo igrali februarja, v igri za najvišja mesta pa bosta tudi Kamničana Klemen Kovačič in Matic Možek. MATJAŽ POGAČAR Žan Žmavc je s 3. mestom na državnem prvenstvu do 12 let prijetno presenetil. PUSTOVANJE OB ZIVI GLASBI v soboto, 13. februarja Najlepše maske bodo nagrajene. Sprejemamo rezervacije. Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila. '' Ne pozabite na rezervacije za ^ PRAZNOVANJA POROK, JUBILEJEV, BIRM . . . ! ^_Pogostimo do 100 ljudi_ Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769 GOSTILNI Cifecu 28. januar 2010 ZANIMIVOSTI STENE POVEDO VEČ ... Pogovor o plezanju, knjigah in Tomažu Humarju v kamniški knjižnici že jeseni so v Matični knjižnici Kamnik načrtovali večer s Tomažem Humarjem, namenjen pogovoru o knjigah z naslovom: Tomaž Humar, avtorice Bernadette McDonald in o Tomaževi avtorski knjigi Ni nemogočih poti. A usoda je hotela drugače... V njegov spomin je 12. januarja v dvorani MKK potekalo pogovorno srečanje z naslovom STENE POVEDO VEČ o plezanju, knjigah in gorah, pa tudi o Tomažu. Vabilu so se prijazno odzvali: Viki Grošelj, vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in gorski vodnik. Sodeloval je pri številnih vzponih in odpravah v tuja gorstva. Stal je na vrhu desetih od štirinajstih osemtisočakov sveta. Je prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh kontinentov, avtor 11 knjig in številnih člankov, sodeluje pri filmih in reportažah; Aleš Koželj, alpinist in gorski reševalec iz Zgornjih Stranj pri Kamniku. Pleza 11 let, za njim je veliko odmevnih vzponov in smeri, zadnja leta je veliko plezal s Tomažem Humarjem. Za vzpon na Aconcaguo sta bila s Tomažem leta 2003 nominirana nekaj znanih kamniških alpinistov: Bojan Pollak, France Male-šič, Cene Griljc in Miro ©tebe. Pogovor se je pričel z vprašanjem: »Kaj je pravzaprav alpinizem? Tudi vas pokliče stena, kakor se je večkrat izražal Tomaž v svojih knjigah, intervjujih in vsakdanjem življenju, in večnim vprašanjem za tiste, ki ne obiskujejo gora - kaj vas vleče tja gor?« Viki Grošelj pravi: »Odgovor je odvisen od posameznika, verjetno pa je vsem skupno občutenje, da so gore kraj, kjer pride na plan tvoj pravi jaz, saj ko si v steni, ko si odvisen od samega sebe in te obdaja narava, spoznaš samega sebe in svoje zmožnosti. Mene stena ne po- V prijetnem pogovoru v kamniški knjižnici, ki ga je vodila Marinka Mošnik, so sodelovali (z leve): Mirjam Jeglič, 17-letna dijakinja kamniške gimnazije, hči pokojnega alpinista Janeza Jegliča - Johana; Viki Grošelj, vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in gorski vodnik. Sodeloval je pri številnih vzponih in odpravah v tuja gorstva. Stal je na vrhu desetih od štirinajstih osemtisočakov sveta. Je prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh kontinentov; Aleš Koželj, alpinist in gorski reševalec iz Zgornjih Stranj pri Kamniku z mnogimi odmevnimi vzponi (zadnja leta je veliko plezal s Tomažem Humarjem). za Zlati cepin. Širša javnost ga je pobližje spoznala leta 2005, ko je bil ena ključnih oseb, hkrati pa junak v senci helikopterskega reševanja Tomaža Humarja iz Rupalske stene; Mirjam Jeglič, 17-letna dijakinja kamniške gimnazije, hči pokojnega alpinista Janeza Jegliča - Johana. V prostem času se ukvarja s padalstvom in športnim plezanjem. Ima še mlajšo sestro in brata, ki je bil rojen nekaj mesecev po očetovi smrti. Tematika je v dvorano Matične knjižnice Kamnik privabila veliko poslušalcev, med njimi tudi kliče, to pa ne pomeni, da Tomaž stene dejansko ni tako čutil, saj je vse dojemal zelo globoko, duhovno. Ko sem ga po rešitvi iz Rupalske stene vprašal, kje je bilo tokrat njegovo »tretje oko«, mi je odgovoril, da mu je najbrž padlo na tla...« Tako Grošelj kot Koželj se strinjata, da je pri plezanju in vzponih važna celotna pot, ne le cilj. Priprave, odhod, potovanje, vse to so delčki, ki vodijo do cilja, do neke točke, ki jo lahko dosežeš ali pa ne. Ko si enkrat v alpinizmu, te gore prevzamejo, še posebej Himalaja je mamljiva, KRVODAJALSKA AKCIJA 10. in 11. februarja Vas zanima, kako so se lansko leto odrezali krvodajalci občin Kamnik in Komenda? VeË kot odliËno, saj je kri darovalo 1.764 krvodajalcev, kar je 250 veË kot leta 2008! Pred nami je že prva od treh letošnjih krvodajalskih akcij. Potekala bo 10. in 11. februarja med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik. Upamo, da se je boste udeležili, saj je preskrba s krvjo v zimskih mesecih zaradi različnih obolenj večkrat motena. Krvodajalec je lahko vsak, ki je star 18 let, ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, po odvzemu pa malico, ki jo pripravijo transfuzijci, s seboj na odvzem mora prinesti veljavni osebni dokument s fotografijo. V lanskem letu smo veliko pozornosti namenili reševanju stisk družin, ki jih je prizadela recesija, saj smo razdelili vel kot 30 ton različnih prehranskih artiklov in več kot 2,5 tone higienskih artiklov. Vse to smo lahko naredili zaradi posameznikov, ki so prostovoljno prispevali preko 2.800 EUR, Občine Kamnik, ki je povečala proračunska sredstva, kamniških Lionsov, ki so namenili 1.650 EUR za nakup prehrane, Mercatorja, ki je omogočil prevzem prehrane v skupni vrednosti 3.700 EUR. Hvala vsem! V veselem decembru nismo pozabili na starostnike, predstavniki krajevnih odborov so jih obiskovali in skromno obdarovali, socialno ogroženim smo razdelili pomoč v prehrambenih paketih, otrokom pa smo prav tako, kot vsako leto, s pomočjo učencev OŠ F. Albrehta pripravili darila, igrico in priklicali Dedka Mraza. Vsem sodelujočim učencem in učiteljicam Dragici, Moniki, socialni delavki Tini ter seveda g. ravnatelju se še enkrat zahvaljujemo! O drugih aktivnostih v lanskem letu smo vas sproti obveščali, zato zaključujemo: VABLJENI NA KRVODAJALSKO AKCIJO 16. in 17. februarja med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik. ima poseben čar in težko se ji je odreči, ko te zasvoji. »Če ne bi imel drugega dela, drugih obveznosti, bi bil v Himalaji vsak dan, ne le enkrat na leto,« pravi Viki Grošelj. »Alpinisti smo posebni ljudje, nas navadni smrtniki ne bodo nikoli razumeli,« mi je nekoč rekel kamniški gorski reševalec Jane Volkar. To pa ne pomeni, da so egoisti, neodgovorni do družine, kakor včasih misli javnost. Iz lastnih izkušenj vem, da jim družina veliko pomeni, le da so gore njihov način življenja in razmišljanja. Viki je povedal, da je po rojstvu sina precej omejil tvegane odprave, Aleš pravi, da bo rojstvo hčerke zagotovo vplivalo na njegove odločitve. Tudi Tomaž Humar je v obeh knjigah iskreno opisal, koliko mu pomeni družina. Toda Tomaž je bil v vseh pogledih poseben človek. Vrhunski plezalec, ekstremist na vseh področjih, človek, ki bi se raztrgal za to, da bi pomagal človeku v stiski. Tistim, ki so ga kritizirali zaradi izzivanja nesreče, je nekoč odgovoril: »Če bi vsi čakali na druge, bi še danes tolkli s kamenjem, da bi prišli do ognja.« Ob njegovem slovesu se je nekdanja vrhunska smučarka Mateja Svet v kolumni v Poletu vprašala, kdo daje ljudem pravico obsojati dejanja ljudi, ki jih osebno ne poznajo, ki se na alpinizem ali vrhunski šport ne razumejo? Največkrat so to ljudje, ki vse življenje sedijo na kavču, gledajo televizijo, brskajo po internetu in pišejo žaljive komentarje in se bodo šele na starost vprašali - če se sploh bodo: »Ali sem jaz v življenju sploh kaj naredil??« Pogovor se je navezal tudi na vlogo medijev pri odpravah, vpliv Tomaža Humarja na alpinizem, odnosu med alpinisti in seveda o smrti, ki je sestavni del življenja in s tem tudi alpinizma. O tem je veliko napisanega v knjigi z naslovom Tomaž Humar. Ko se zgodi kakšna nesreča, se Viki Grošelj pogosto pojavi v medijih, podobno, kot je to nekoč počel Tomaž Terček. Ob tej moji misli in o tem, da so mediji željni senzacij z mastnimi naslovi, se nasmehne in pravi: »Tudi sam sem že to slišal. Ne vem, mogoče me pokličejo, ker mi je dolgoletno pedagoško delo pustilo izkušnje, da zmorem medijem sporočiti bistvo stvari. Res je, da so mediji včasih vsiljivi, pretiravajo, toda če jim poveš resnico, dejstva, ti lahko pomagajo. Tak je bil primer zadnjega reševanja Tomaža Humarja iz Langtang Lirunga. Švicarski reševalci so bili že iz medijev obveščeni o Tomaževi nesreči na gori, nič jim ni bilo potrebno razlagati, takoj so bili pripravljeni iti na pot. Imajo pa mediji še drugo pozitivno plat - po srečni rešitvi Tomaža iz Rupalske stene so v Pakistanu začeli razmišljati o tem, da bodo morali več energije usmeriti tudi v organizacijo in usposabljanje gorskih in drugih reševalcev.« Aleš Koželj je povedal, da se je Tomaž v soju reflektorjev po- čutil zelo domače, niso mu bili v napoto ali ovira. To je bil zanj še dodatni adrenalin. V nasprotju z njim pa on medijev pravzaprav ne mara, a ve, da brez njih ne gre. Zanj je bilo najtežje zagotovo ob Tomaževi ujetosti na Nanga Parbatu, ko je bil pod velikim pritiskom, kaj storiti. Tomaž je iz stene želel konkretne odgovore, Aleš pa mu jih ni mogel dati, saj je bila stena v oblakih, pa vendar ga je moral opogumljati. Ko je s pakistanskima pilotoma v helikopterju poletel proti steni, se je zavedal svoje odgovornosti, pa tudi svoje majhnosti in nemoči - vsi so si oddahnili, ko je bil Tomaž končno rešen. Do zadnjega je verjel, da se bo Tomaž vrnil živ tudi z zadnje odprave. Mirjam Jeglič je spregovorila o občutkih ob očetovi smrti, čeprav je bila takrat komaj 5-letna deklica. Kot je dejala, šele sedaj spoznava očeta in njegove alpinistične dosežke. Tomaž je takrat zbiral sredstva za pomoč družini, ki je ostala brez očeta. Mirjam pravi, da je velikokrat poklical, se oglasil, povprašal, če kaj rabijo. »Mislim, da je ves čas mislil, da nam je nekaj dolžan, ker se je domov vrnil sam.« Viki Grošelj je ob tem povedal, da je bil Janez v tistem času zagotovo najbolj vsestranski slovenski alpinist in če bi bil Tomaž danes še živ, bi tudi njemu povedal, da nikakor ni bil kriv za Janezovo nesrečo; Janez je plezal prvi, bil je zelo izkušen plezalec, res pa je, da se nesreče dogajajo tudi najboljšim, da ga je Janezova smrt obremenjevala vse življenje in da je navsezadnje tudi sam za vedno ostal v Himalaji.« Ob smrtnih nesrečah se postavlja vprašanje, kako ravnati. Večina alpinistov bi si želela ostati na gori, ki jih je vzela v svoje naročje, svojci pa jih nemalokrat želimo domov. Grošelj pravi takole: »Prevoz domov je v nekaterih primerih nemogoč ali pa bi trajal predolgo... Dežele pod Himalajo niso Evropa in svojega sina, očeta, brata je najbolje ohraniti v takem spominu, kot je bil, ko je odhajal.« Poskušajmo razumeti alpiniste, ki jih srce vodi v gore. Ob koncu pogovornega večera je Viki Grošelj predstavil svojo zadnjo knjigo Everest - sanje in resničnost, ki opisuje njegovo himalajsko življenjsko zgodbo in zgodovino slovenskega alpinizma v Himalaji. Napisal je tudi že dvanajsto knjigo, v kateri bo govora tudi o reševalnih akcijah v Himalaji. Novinar Miro Štebe je razveselil Mirjam Jeglič z izjavo, da je njen oče pred odhodom na Nuptse leta 1997 v intervjuju povedal, da bo zaradi družine počasi nehal plezati. Ni se vrnil... Bo pa Miro poiskal zapis na kaseti in ji ga izročil. Aleš Koželj pa pravi, da bi si rad čimprej pozdravil hude ozebline na nogah in se bo v naslednjih mesecih najbolj posvetil svoji prvorojenki... Vsem pa, kakor je v svoji knjigi zapisal Tomaž Humar: »Stene povedo več... « MARINKA MOŠNIK KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA: * VSE ZA KOLINE: kolofonija, ovitki za salame, naravna creva, kaša, proso, ješprenj, začimbe, mesoreznice, noži ... * SEMENSKI KROMPIR in SEMENSKA KORUZA ŽE V PRODAJI * gozdarskega programa (zagozde, verije, olja ...) in ostalega programa po ugodnih cenah UGODNA PONUDBA: ŽIT, KRMIL in pesnih rezancev - UMETNIH GNOJIL UGODNO - služnostno klanje živine: cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Še vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Izvoženo živino plačamo v 10 dneh. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 PLANINSKI KOTIČEK ZIMSKA VAJA - IZPITI GRS KAMNIK V skladu s predpisi morajo člani GRS redno obnavljati svoja znanja iz reševanja - tako prve pomoči kot tudi tehnike in vsaki dve leti delati izpite oz. preizkuse znanja. Vaja oziroma izpiti iz zimske tehnike reševanja so potekali v soboto, 16. januarja, na vzhodnem pobočju Gojške planine, vzhodno od Dovje ravni pod Babnikom. Na prvi delovni točki je bilo grobo sondiranje in sondiranje v več sonderskih vrstah, ker se je izkazalo, da je grobo sondiranje v več vrstah hitrejše in skoraj enako uspešno kot fino sondiranje. Druga delovna točka je bila priprava akija za spust, izdelava sidrišča in nato štafetni spust, ki omogoča precej hitrejše spuščanje ponesrečenca, saj se med spustom za eno dolžino vrvi pripravi sidrišče za naslednji spust in tako prihrani ves čas za izdelave sidrišča. Na tretji delovni točki je bilo iskanje s plaznimi žolnami dveh zasutih žoln, skupaj s preskusom samega delovanja plaznih žoln in njihovega dometa - oddaje in sprejema. Četrta delovna točka je bila seznanitev z novostjo - namestitvijo plazne žolne pod helikopter za iskanje in ponovitev izkopavanja v V sistemu. Vaje oz. izpita, ki ga je vodil Genadij Štupar ob pomoči inštruktorjev GRS Boštjana Griljca in Vilota Rifla, se je udeležilo 20 članov GRS Kamnik, poleg njih pa tudi 6 udeležencev letošnje alpinistične šole, ki so praktično preizkusili delovanje GRS v zimskih razmerah. Grobo sondiranje (foto: G. Štupar) SODELOVANJE Z GRS ZELEZNA KAPLA Sodelovanje med GRS Kamnik in GRS Železna Kapla sega že v 80. leta prejšnjega stoletja. Reševalci iz Koroške sicer redkeje prihajajo na vaje kamniške GRS, zato pa se Kamničani bolj redno udeležujejo vaj na Koroškem. To je koristno za obe strani, saj si tako izmenjujejo praktične izkušnje, obenem pa se vzpostavlja pristna povezava, ki bi bila še posebej koristna, ko bi bilo potrebno ob primeru večje naravne katastrofe ali ob nesreči na mejnem območju, delovati skupaj. Letošnja vaja je potekala 16. in 17. januarja na Obirju v okolici Kapelske koče in nad Mrzlo vodo. S kamniške strani so se je udeležili Janez Ažman, Franc Miš in Bojan Pollak. Zaradi specifi-ke v njihovi organizaciji, ki mora sama poskrbeti tudi za alpinistično predznanje svojih članov (pri nas je to doseženo z alpinistično vzgojo v okviru PZS), je bila vaja za nas malo drugačna. Poleg klasičnih reševalnih zadev (izdelava sidrišča v snegu, spust nosil, podaljševanje vrvi, oskrba in priprava ponesrečenca za površinski in/ali zračni transport, sondiranje plazu, iskanje z lavinskimi žolnami enega in/ali več zasutih in podobno) so imeli tudi zaustavljanje smučarjev pri padcih čez opast in njihovo reševanje, pa tudi osnove orientacije z uporabo zemljevida, kompasa in GPS. Pri tem je bilo opaziti določene razlike v nekaterih tehničnih podrobnostih, predvsem pa je bilo očitno dejstvo, da naši reševalci precej bolje obvladajo alpinistične veščine. Zato je bilo dogovorjeno, da se bodo Kapelčani ob naslednjem obisku v Kamniku podrobneje seznanili z našim sistemom alpinističnega usposabljanja. Jezik sporazumevanja med Kamničani in Kapelčani je bila slovenščina, za tiste, ki so jo »pozabili«, pa angleščina ali nemščina. Oskrba ponesrečenca in priprava za transport. USPEŠEN TEČAJ VARNEJŠE HOJE Letos je Vodniški odsek PD Kamnik že trinajstič zapored organiziral kratek tečaj osnov za varnejšo hojo v planine v snegu. Predavanja o opremi, nevarnostih in pripravi ture so potekala 16. decembra v prostorih PD Kamnik. Preizkus teoretičnega znanja v praksi je potekal v dveh skupinah, poleg tega pa so se učili pravilne hoje v snegu, uporabo palic, cepina, derez, lavinske žolne, sonde, lopate, ugotavljali nevarnost sproženja plazu in druge nevarnosti. Prva tura je potekala 19. decembra, ko je bilo zelo mrzlo in vetrovno, kar je pomenilo posebno izkušnjo. Druga skupina pa je turo opravila 10. januarja, ko je bilo precej topleje in je bil zato boljši prikaz nevarnosti snežnih plazov. Obe turi in vaje so potekale na relaciji Kamniška Bistrica - Na sedlu (Pri pastirjih). Pri tem so inštruktorji, ki so vodili tečaj (gorska vodnika z mednarodno licenco Marjan Kregar in Bojan Pollak in alpinistična inštruktorja Frane Kemperle in Lojze Jerman), povedali še veliko drugih praktičnih napotkov za varnejšo hojo. Bojč Znanje zaustavljanja zdrsa nam lahko koristi tudi v gozdu. Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 % 03/83 94 602^1 041/689 865 * Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi in plesu To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov PravoËasno si zagotovite rezervacijo za ^ VALENTINOVO IN PUSTOVANJE ob živi glasbi v soboto, 13. februarja ^ PLES OB DNEVU ŽENA 6. marca IN OB MATERINSKEM DNEVU 27. marca ^ PRAZNOVANJA OBHAJILA, BIRME, OBLETNICE Za jesenske poroke le še nekaj prostih terminov: rezervirajte si datum, da bo vaša poroka takšna, kot si želite. Vabimo vas tudi na. nedeljska, in praznična, kosila. ž{limASVOJD{HARKUPOVATiHAJC{H{J{?! TEHNIČNA TRGOVINA P" Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 dO I 1. 2. 20 I O! SIMPUCITY s TAKOJŠN |H»C MALI GOSP. APARATI SIMPL OPBITKOM DO AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! Kamniški OeČAN ® 01/83 91 311,041/662 450 POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685 Opravljamo storitve: ~ — • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU • NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS), • SVETOVANJE NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE. www.pogrebnik.com Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo z njo nekoč lepo, naj pomaga tolažiti. V SPOMIN MATEJI ROSTAN šestnajsto leto teče, ko si nas zapustila, zelo te pogrešamo, a žal povzročitelja za tvojo smrt še vedno niso našli in je ostal nekaznovan. Mami Iva v imenu družine Kamnik, januar 2010 ZAHVALA V 58. letu življenja je odšel od nas nas dragi mož, oče in dedek HASIB CAUSEVIC Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem iz Graditelja in našim sodelavcem iz Ete za spremstvo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje in sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala Mehdiji šaboticu za vso pomoč in ganljive besede ob slovesu. Žalujoči: žena Mira, sinova Denis in Elvis, vnukinja Irma in drugi njegovi Januar 2010 V Kamniku - starem mestnem jedru (videoteka Metulj) ODDAM V NAJEM POSLOVNI PROSTOR 56 m2. Tel.: 031/684-716 OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE V KAMNIKU ODDAM V NAJEM. TEL.: 031-395-142 (kličite po 15. uri) V SPOMIN BINETU Moje prijateljstvo s Teboj je bilo največji blagoslov v mojem življenju. Pokazal si mi, kako se počuti človek, ki ga ima nekdo rad. To je najlepše darilo za vse življenje. Hvala tudi za Tvojo ljubezen mojim najdražjim. Hvala vsem, ki se ga spomnite in se mu poklonite ob njegovem grobu. Žena Poldi in vsi Tvoji Januar 2010 ZAHVALA Poslovili smo se od naše drage IVANE MALI tete Ive Vsem, ki ste jo poznali, jo spoštovali in imeli radi se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov v Kamniku. Njeni: nečakinja Stana, Vojko, Alenka in Polona z družinama Januar 2010 Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje. Ljubil si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti stranjski je zvon. ZAHVALA Tiho je v 70. letu življenja odšel od nas naš ljubi FRANCI SLEVEC Nivčarjev Franci iz Bistričice Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev ter nam izrazili sožalja. Hvala g. župniku Tonetu Prijatelju za lepo opravljeno zadnje slovo, pevcem, trobentaču, pritrkovalcem ter vsem gasilcem za spremstvo na zadnji poti in besede slovesa. še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate tudi v molitvi. V žalosti: žena Slavka, sinova Darko in Tomaž ter hčerka Mateja z družinami, brat Andrej in sestra Veronika z družinama Januar 2010 BIR^ JPHAVŠ BIRO OPRAVŠ d.o.o., družba za projektiranje in tehnično svetovanje Maistrova ulica 16, Kamnik tel.: 839 28 44, gsm: 031 604 082 www.opravs.si PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV: STANOVANJSKE HIŠE, PRIZIDKI, INDUSTRIJSKI OBJEKTI, VSE VRSTE POMOŽNIH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI ... PRISKRBIMO VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA GRADBENO DOVOLJENJE, ZASTOPAMO STRANKE V UPRAVNEM POSTOPKU, UREDIMO SLUŽNOSTI ... Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V boju s težko boleznijo nas je mnogo prezgodaj zapustila naša žena, mamica, babica, hči, sestra, teta IVICA BURJA iz Kamnika, Medvedova 5b Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in našim sodelavcem podjetij Koviles, podjetja Inisa in picerije Napoli, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ambroževi iz ZD Kamnik, dr. Al Mawedu iz KC Ljubljana in dr. Mirjani Rajer z onkološkega inštituta Ljubljana za ves trud in požrtvovalnost, ki ste ju namenili naši Ivici. Najlepša hvala župniku za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Krt za ganljivo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našo Ivico imeli radi! Žalujoči: vsi njeni Januar 2010 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata, tast, brat, svak in stric JAKOB NOVAK (2. 5.1935 - 13.1. 2010) z Vrhpolj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim nekdanjim sodelavcem Svilanita, našim sodelavcem podjetja Kam-les d.o.o. in Fakultete za varnostne vede v Ljubljani za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala dr. Ahlinu in dr. Divjaku ter patronažni sestri Darji za pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, gasilcem PGD Nevlje, govornici Ivici Zupančič za tople besede slovesa, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, hčerki Bernarda in Darja z družinama, vnuki Nives, Rok, Mateja in Primož ter sestra Francka Vrhpolje, Rožično, Dolenje pri Radomljah, Spodnje Palovče, januar 2010 STOL FEBRUARSKA RAZPRODAIA VZORČNI H STOLOV Uaradi preureditve salona razprodaja več kotë0 različni h vrst stolov STOL Pisarniški stoli d.o.o. I Kořenová cesta 511241 Kamnik W: WWW.STOLSI IE: iNFO@STOLSi IT-PRODAJA: 0183 01160IT-SERVIS: 01 83 01197 www.peugeot.si PEUGEOT 5008. NOVI ENOPROSTOREC ZA BOLJ SPROŠČENA POTOVANJA. HEAD UP ZASLON ZA VOZNIKA Peugeot 5008 postavlja nove standarde pri varnosti in udobju v kategoriji enoprostorcev Z vgrajenim Head Up zaslonom, lahko voznik na prosojnem zaslonu vseskozi gleda na cesto in hkrati spremlja vse pomembne informacije (hitrost, opozorilo za varnostno razdaljo, potovalni računalnik itd ) NOVI PEUGEOT 5^8 PEUGEOT MOTION & EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 31, 031 /669 367 m CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI Poiščite jih V salonu Dabor v Kamniku ! dabor aiples Kamnik -pohištvenaznamka . tel: 01/831 04 81, 051 399 577 V današnjem dinamičnem in hitrem ritmu življenja, l