la praznikov i^œd daily,fW* Saturday«. Sonda ya àntf HoUdifi PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški tak upravnlikl 1057 South Lawndala Am Ofñco of Publication: S0S7 South Lawndala At«. Téléphona. Rockwall 4*04 JTO-YEAR Cona lista J« $8.00 at Chicago, lUinoU, untfj- Ih. Act oí Cunar«« of March ». ltTt. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 2«. NOVEMBRA (NOV. 21). 1147 Subacriptloo $1.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 233 AccepUnce tor mailing at special uate of poatage provided for ¡ft faction 1103, Act of Oct. 3. 1»17, authorised on June 4. 101«. Vzpostavitev odmerjanja jasolina predlagana Administracija hoče dobiti izredno oblast od kongresa. Opozicija proti znižanju davkov Washington. D. C« 26. nov.— frumanova administracija je podala kongres, naj ji podeli izredno oblast v svrho vzpostavitve odmerjanja gasolina, olja in jjugih produktov. Postaviti hoje tudi strop nad cenami prepona in jekla. Program je predložil kongresnemu bančnemu odseku Oscar Chapman, pomožni notranji tajnik. Dejal je, da je sprejetje programa potrebno v zvezi s kampanjo za znižanje cen, ker je nastalo pomanjkanje gasolina, olja in premoga. Prostovoljna štednja naj bi bila prvi peskus, toda Chapman je poudaril, da bi se lahko izjalovila. Chapman je sugeriral tudi kontrolo cen, raztegnitev oblaki glede distribucije železniških Nagonov in omejitev izvoza premoga. Železniška in druge industrije naj bi dobile več jekla. Marriner Eccles, načelnik fe-jeralnega rezervnega odbora, je pej nastopil pred skupnim kon-jresnim odsekom za ekonomske adeve. Dejal je, da restavrira-nje kontrol bi le omogočilo omejitev inflacije, ni pa zdravilo za odpravo inflacije. Truman je v tvoji poslanici kongresu, ko se je sestal na izrednem zasedanju, uglasil, da bo treba podvzeti korake za ustavitev dviganja ten. Eccles je predlagal kongresu osvojitev protiinflacijskega pro-pma, zaeno pá jé poudaril po- Iftbo povečanja produkcije, pro- tovoljnega znižanja cen, usta-itev mezd, odpravo subvencij krmarjem in omejitev bančnih ffeditov. Pred kongresnim od-«kom je nastopil tudi zaklad-iik Snyder. On in Eccles sta «javila, da kongres ne sme zni-ati dohodninskih davkov, ker >i znižanje vodilo v inflacijo, »ugerirala sta podaljšanje de-ovnih ur v industrijah, da se visa produkcija, suspenzijo zvi->nja plač in znižanje profitov. Odsek nižje zbornice za zuna nje zadeve je odglasoval za znižanje pomoči Franciji, Italiji in Avstriji. Trumanova administracija je predlagala pomoč v vsoti $597,000,000 tem državam, odsek pa je znižal vsoto na $549,000,000. Marshall proti mednarodni kooperaciji Sovjetski komentar njegovega govora Domače vesti Poroka Chicago. — Zadnjo soboto sta se civilno poročila Frank Roba vs in Lojzka Gradišar. Pobit v avini nesreči Strabane, Pa.—Eugene Britz, sin Louisa in Anne Britz se nahaja v bolnišnici v Canonsbur-gu vsled poškodb, ki jih je dobil v avtni nesreči. V njegov avto se je zaletel avtotaksi na cestnem križišču, kjer je Eugene ustavil vsled prometne luči, voznik taksija pa ne. Do nesreče je prišlo v nedeljo zjutraj, ko se je Britzov sin .vračal domov. Članstvo društva 138 SNPJ mu želi hitrega okrevanja. Peter Ellsh isvoljen Strabane, Pa. — Peter Elish, znani dopisnik angleške sekcije Pros vete, je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za okrajnega blagajnika na demokratski listi. On je kandidiral kot neodvisen demokrat in znan progresivec. ^ Rojenic* Neffs, O. —Goldie Mountain, članica društva 4 SNPJ» je povila prvorojenko, ki t postane članica mladinskega 'oddelka. Mati je rodom Hrvatica. Nov grob v Pannl Export, Pa.—Dne 19. nov. je umrla Frances Šenčur, rojena Klemene, doma iz Jakovice pri Planini, Notranjsko, članica društva 317 SNPJ in ABZ. Zapu šča tri sinove, hčer in več vnukov, v Delmontu in Libraryju več sorodnikov, nekje v Ameriki pa sestro. Is Clevelsnda Cleveland.—V Collinwoodu je po daljši bolezni umrl Anton Krištof, doma iz Mirne, Dolenjsko, v Ameriki 39 let, člar; SDZ in ABZ. Zapušča ženo, štiri sinove, znane godbenike, pet vnukov in več sorodnikov, v starem kraju pa dva brata in sestro.— Po kratki bolezni je umrla Frances Dular, rojena Mustar, stara 70 let, doma iz Las pri Krki, Dolenjsko, v Ameriki od 1897. Zapušča šest poročenih hčera, štiri sinove, 16 vnukov in več pravnukov, tri sestrične in brata Antona Sever ja v Greensbur- Stavka železničarjev v Franciji Vlada premierja Schumana v zagati Parls. 26. nov.—Unija železničarjev je sinoči oklicala generalno stavko. To je druga v petih mesecih. Skoro vsi železničarji so člani te unije. Pričakuje se, da bo ves železniški promet ustavljen v Franciji danes kot posledica stavke. Unija je včlanjena v Splošni delavski konfederaciji, ki je pod dominacijo komunistov. Nova francoska vlada, katere predsednik je Robert Schuman, neodvisni republikanec, je v zagati. Člani vlade so se sestali na izredni seji, na kateri so razpravljali o kritični situaciji. Kakšni koraki bodo podvzeti, še ni znano. Možnost je, da bo vlada prevzela železnice, ki so podržavljene. Temu bi sledila mobilizacija železničarjev pod vojaško disciplino. Število stavkarjev je narastlo na 1,500,000. Člani eksekutivnega odbora federacije stavbnih unij tudi razpravljajo o oklicu stavke. Nekatere unije so že oklicale stavke. V Parizu je pomanjkanje mleka, mesa in kruha. Stavka mli-narskih delavcev se nadaljuje. Pekarne ne morejo dobiti moke in nekatere so zaprle vrata. NENNl ZAPÍtETIL Z OKLICEM SPLOŠNE STAVKE Kampanja proti vladi premierja D« Catperija DEMONSTRACIJE SE NADALJUJEJO ietro Nenni, krila sociali-leluje s koli z oklicem znak protes-iju delavcev. M«kvi. 26. nov. - Pravda, komunistične stranke, in "»tja, glasilo sovjetske vlade, » komentirali govor ameriške-J «avnega tajnika Marshalla, je imel v Chicagu pred r?om v London na konfe-*; zunanjih ministrov štirih JT , 0b* lista trdita, da se »*arshall razgalil kot nasprot-mednarodne kooperacije in 1 * za razkosanje Nemčije. Žukov, analist Pravde, "J. da se je Marshall odprto jJ / ^kosanje Nemčije., N,'mčija naj bi postala Dunaj. 26. nov.—Socislist in J-va Protisovjetske nedemo-1 predsednik avstrijske republike koalicije. To trdnjavo * " *-----------— "■■ki imperialisti pod K t" c t vezo društva ev- r^Kin r a rodov. Marshallov govor v Chlca-r Pravi Zukov, "je jasen do-nel-steri odgovorni ame- gu, Pa.—V bolnišnici je po enotedenski bolezni umrla Hočevar, samska, brez sorodni kov in brez sredstev—za njen pogreb se je zavzelo vodstvo tire sv. Vida.—Dalje je umrl Dušan Milovanovich, star 75 let, doma iz Mol, v Ameriki od 1922. Tukaj zapušča ženo in štiri sinove, od katerih se eden nahaja z amerško okupacijsko armado v Avstriji.—V Collinwoodu sta se poročila Betty J. Klemenčič m Edward Kirchner, na St. Clairju pa Mary J. Türk in Louis Leirer iz Toleda, O.—V bolnišnici Lakeside se nahaja Math Pishler iz Euclida.—Iz bolnišnice se je vrnil Frank Vilar iz Collinwooda. Hitita s bošično pošto Chicago.-— Čikaška pošta naznanja, da je paketna pošta izredno velika—19% večja kot ob tem času lani. Vse občinstvo opozarja, naj čim prej pripravi» jo in oddajo na pošti božične pakete, da bodo prvočasno dostavljeni. Na take pakete naj poši* ljatelj zapiše: "Do not open un-til Christmas." Pošta potrebuje tudi delavcev za odpravo božič ne pošte. Kdor želi to delp, naj se javi na kateri koli postaji ali na glavni pošti. Rim. 26. nov. vodja levicarskeg stične stranke, ki munisti, je zapr generalne stavke ta proti terorizi "Stranke ljudskih množic morajo braniti pravice delavcev," je dejal. "Prišel je ¿a*, ki zahteva odločitev." Nenni je bil nfkdaj zunanji minister v vladi premierja Al-cida de Gasparija, voditelja stranke krščanskih demokratov, sedaj pa vodi opozicijo. Italijanska delavska federacija je pod dominacijo ketnunistov. Kampanja proti}vladi se nadaljuje. Vodijo ji levičarji in povezana je s stavkami. Generalna stavka poljedelskih delavcev v provinci Pugliji je bila preklicana, toda delavci se še niso vrnili na delo. ! Levičarske demonstracije v Rimu, Turinu, Milanu in drugih mestih proti vladi se nadaljujejo. Poročilo iz Altamura, mesta v južni Italiji, pravi, da sta bili dve bombi vrženi ha poslopje, v katerem so uradi stranke krščanskih demokratov, Sledila je eksplozija, ki pa ni povzročila velike škode. Rimski list U Mtssagero poroča, da so voditelji desničarskega Uršula krila sccialistična-taranke spre« AVSTRIJSKI PREDSEDNIK RENNER APELIRA NA ZUNANJE MINISTRE Wjnih Irvest i l r ' k' dan ■ m V. ¡Nagi. k n ne razumejo te-brememb na svetu." a citirala deklaraci-18 zunanjega ministra '-katero je pMal 6. no-LIa je realistična oce-1 svetovne situacije, |rnore reči o Marshal-v"ru v Chicagu. Mr>-1«krat naglasi), "da so k'"Ki v Ameriki in Hr «ta ni J| reprezentantl »ličnih in nedemokra-mednarodnih zade-,m Sovjetska unija za-*\r>rotne cilje in nagli-Tj' ^a načela." dr. Kari Renner je apeliral na zunanje ministre štirih velesil, ki so se sesuli na konferenci v Londonu, naj se zedinijo o mirovni pogodbi za Avstrijo in potem odpokličejo okupacijsko silo 100,000 vojakov iz dežele. "Avstrija ne sme služiti kot osrednja točka v mednarodnih odnošajih," je dejal. "Ona noče igrati take vloge. Upam. da bodo zunanji ministri našli re ftitev, da se bo Avstrija izmotala iz Naloženih ji mednarodnih zapleti jev. Avstrija te životari čez dve leti in pol kot država, razkosa-na na štiri dele. le dejstvo, da Avstrija, ki je postala prva Hitlerjeva žrtev, bo zadnja odrešena. nas vznemirja. Ne morem reči. kaj bo sledilo in kako bo Avstrija reaglrsla. če se bo konferenca zunanjih ministrov rsz spre* jeli De Gasperijevo povabilo, naj sodelujejo z njegovo vlado. Ustavna skupščina je sprejela zakon, da se oborožene fašistične in monarhistične grupe proglasi za nelegalne. To velja za vsako grupo, ki ima tri ali več članov. Za člane grup, katerih cilj je vzpostavitev fašizma ali monarhije, so določene ostra kazni. Maksimalna kazen je 30 let zapora In konfiskacija premoženja. Za one, ki bi sodelovali s temi grupami, Je določe na kazen 15 let zapora. Ministri se sporazumeli oagendi Reprezentanti treh držav bodo nastopili na konferenci London. 26. nov.—Na prvi seji zunanjih ministrov Štirih velesil—Velike Britanije, Rusije, Amerike in Francije—je prišlo do sporazuma o agendi. Lista uključuje šest točk, ki bodo predmet diskuzij. Te so: Mirovna pogodba za Avstrijo. Ekonomska načela za Nemčijo, razen povojne ekonomije in reparacije. Politična struktura Nemčije. Ameriški predlog glede sklenitve pakta med štirimi velesilami z garancijo 40-letne razorožitve Nemčije. Uveljavitev zaključkov, ki ao bili sprejeti na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi zadnjo pomlad, o demilitarizaciji Nemčije. Priprave za sklenitev nemške mirovne pogodbe, začrtanje mej in procedura. Ameršiki državni tajnik Marshall, ruski zunanji minister Molotov, britski zunanji minister Bevin in francoski zunanji minister Bidault so se sicer sporazumeli o agendi, ne pa o vprašanju diskuzij o točkah. To vprašanje bo ponovno prišlo na dnevni red danes. Propaganda bo, kakor izgleda, igrala važno vlogo na konferenci, Pričakuje se, da bo Molotov ponovno obsodil ameriško zunanjo politiko. Danes bodo nastopili pred zunanjimi ministri reprezentantl Belgije, Holandije In Luksemburške. Predložili bodo identična note, na|la!»Jo6e zanimanje za nemlkomlrovno pogodbo. Te države so zavzele stališče, da mora Nemčija postati ekonomska enota pod zavezniškim nadzorstvom, toda sedanje ekonomske cone naj ae odpravijo. Nemčija ne sme postati ekonomska sila na račun manjših držav v Evrdfci. Molotov je dejal, da je vprašanje Nemčije najvažnejša in da mora biti prvi predmet diskuzij na konferenci. Drugi ministri so izjavili, da mora biti prvi predmet diskuzij mirovna pogodba za Avstrijo. Ameriški velebiznis hoče ohraniti japonske kartele Protitrustna divizija vrhovnega poveljstva v defenzivi. General McArthur pred odločitvijo McCormick oplazil kitajsko vlado Kaiiek ne more zatreti vstaj« * i bila. V tem slučsju ne bo av strijsko vprašanje rešeno." Rennerjeva izjava je sledila govoru, katerega Je imel Ferdi nand Graf, avstrijski državni tajnik, v Solnogradu. Kakor Renner. je tudi on apeliral za hitro sklenitev mirovne pogod-be za Avstrijo in odpoklic vseh okupacijskih čet. Dejsl je: "Vrnite se k reki Volgi, vr nite se k reki Misslssippi In pu stite nas ob mejah reke Dona ve Avatrija ni prostor za nogometno igro med vzhodom in za-padom. zato Igrajte brez nas Londonski konferenci lahko povemo, da ne moremo vplivati nanjo, toda ona naa na drugi strani ne mora upognHl in podvreči svoji volji. Potianiti naa ne morete v zlat« diktaturo za-nada In ne v politično diktaturo Etada Avatrija bo trdnjava) hodnieg. leta J BM ££ dežela, v kateri ae raz-| arabakih *M M vodili opozici- like lahko .zgladijo " jo proti nrfrtu ¡li ŠanghaJ. Kttajaka» 86 nov.— "Kitajska ni svetovna sila, ka kor nista Mehika in Balivi|a," je rekel polkovnik Robert «..McCormick, urednik in izdajatelj Čikaška Tribune, v svoji kritiki kitajske vlade generallsima Či anga Kaišeka "Kaišekova vlada na more zatreti vstaje, katero Je označila za komunistično vstajo," Je do-stsvil. "Čeprav Jo podpirajo komunisti, Je pristna In realna vstaj s proti vladi, ki Je le ne-kaj več kot agentura družine Soong" To Je družina, katere člana sta med drugimi bivši premier T. V. Soong ln Žena diktatorja Kaišeka. SploAne volitve ns Kitajskem je McCot rniek tudi ko mrntlral. Dejal le, da. Jih kon trolira umor ali pa grožnja J umorom. Razko&anh Paleštin* na dve driaoi odobreno Lake Sucreaa. N Y„ 2« nev — Načrt, ki določa razkoaanje Paleatine na dve državi—tldov ako in arabako^ je bil aprejet i SS proti 13 glasovom na aeji članov odbora za Paketi no Sedemnajst članov a« Ja vzdržalo glaaovanja, dva pa sta bila od •utna Palestina bo lazkosana na dve državi do I. okU.bra pri Reprazantant! Cikaiki Ihti izšli v zmanjšani obliki Chicago, 26. nov.—âest listov je danes izšlo v zmanjšani obliki zaradi stavke tiskarjev. Prve izdaja so se zakasnele. Stavko je oklicala krajevna tiskarska unija po polomu pogajanj. Pri zadeti listi so Tribune, Dsily News, Sun, Times. Harald-Ame rican in Journal of Commerce. Tokio..26. ndv.—Prizadevanja, katerih cilj je decentralizacija koncentracije monopolističnih bizniškh podvzetij na Japonskem, so naletela na odpor, ki ogroža izvajanje programa. Zavezniške sile so so izrekle za decentralizacijo. Opozicija prihaja s strani a meriškega velebiznisa, ki je v predvojni dobi imel kartelske dogovore z japonskimi industrijami, kakor tudi s strani krogov Trumanove administracije. Kampanjo proti decentralizaciji vodi general William H. Draper, bivši wallstreetski bankir in sedanji pomožni vojni tajnik. Pojavila se je zagonetna organizacija, ki se imenuje Overseas Consultants Inc., v Toklju. Organizacija je dobila podpornike v ustroju generala Douglass MacArthurja, vrhovnega poveljnika okupacijskih sil na Japonskem. Protitrustna divizija glavnem stanu Je v defenzivi. Načelnik te divizije je Edward C. Welsh, bivši profesor ekonomije na državni univerzi v Ohiu. Njemu Je bila poverjena izvedba programa decentralizacije. Namen Je ustanovitev demokratičnega kapitalizma In svobodnega podjetništva na Japonskem. General MacArthur bo morda pozvan, naj odloči, aH naj ameriški velebiznis reši japonski va-lebisnis, ki je bil vodno zaveznik japonskih mUltaKrtev Alternativa je izvajanje programa decentralizacije. Znamenja so, da Je MacArthur podprl stališče velebiznisa. To Je, da Je ekonomsko okreva- nje, ne reforme, glavni cilj in namen. Ta cilj se lahko doseže ustavitvijo izvajanja decentra-lizacijskega programa. Ta program ni prišel daleč. Možnost je, da bo zavržen. Znano je, da je družina Zaibatsu kontrolirala 75 do 80 odstotkov japonskih industrij. Bila ja tesno povezana s Japonskimi mili-taristl in politiki, ki se morajo sedaj zagovarjati pred sodišči kot vojni zločinci. Trust Zaibatsu je dominiral druge truste na Japonskem. Med temi so bili MiUisi, Mitsu-biš, Sumitomo in Jasuda, predstavniki fevdalnega sistema na Japonskem. Ti so kontrolirali ndustrijc in ekonomijo. Zavezniški glavni stan se je prvotno odloČil za likvidacijo teh Industrijskih imperijev, Na njegov pritisk Je japonski parlament sprejel protitrustnl zakon, ki naj bi garantiral obstoj "demokratičnemu" kapitalizmu po likvidaciji trustov. Zakonski načrt glade decentralizacije, ki naj bi zdrobil monopole, je pred Japonskim parlamentom. Sprejet Je bil v nižji zbornici in potem predložen višji zbornici. Prišla Je intervencija s strani reprezenatntov velebiznisa. Danes je usoda programa problematična. Ameriški parnih zadel ob pečine Ketchikan, Alaska, 26. nov.-Ameriški tovorni parnik Clarks dale Victory je zadel ob pečine v bližini obrežja Britske Colom bije in se razklal na dvoje. Na krovu je bilo 51 članov posad ke ln samo trije so se rešili. Generalni poštar Hannegan re»igniral Washington, D. C., 26. nov. Generalni poštar Hannegan je naznanil resignacijo kot član Trumsnovega kabineta. Resig nacija bo stopila v veljavo 1 decembra. Nasledil ga bo Jessi M. Donaldson, prvi pomožni ge neralni poštar, UPORNI UMSKI PISATELJI BODO OBTOŽENI ZAUENJA KONGRESA Waaklnoton. D. C.. 26. nov — Predlog, da aa filmske pisatelje obtoži žaljenja kongresa, ker so se uprli in niso hote!) povedat! na zaališanju pred kongresnim odsekom za neameriška aktivno «ti, ali m ali niso komunisti, je bil sprejet z veliko večino v nižji zbornici. Slučaji bodo prišli pred vele-poroto Columbijskega diatrlkta v svrho formalne obtožbe. Mnenje prevladuje, da bo moralo končno odločitev podati federalno vrhovno aodlšče, ker ao odvetniki pisateljev potisnil! vpra šanje ustavnosti v oapredje. Izjavili ao, da člani kongreanega odaaka nimajo pravice do Izpraševanja posameznika o njegovih političnih nazorih. Če bodo piaatelji spoznani za kriva žaljenja kongresa, bodo obaojerti v zapor in platltev denarna kazni. Akcijo proti piaa-Uljem je zahteval kongra sta prestopila Stanley ln Frank Chaperle. Marion Adams, direktorica krožka 2 SNPJ, in njena pomočnica Alma Žagar, poročata, da je mladinski krožek sklenil imeti svojo kampanjo za nove člane in članice, kakor tudi za mladinski pevski zbor. Clevelandska federacija odobrava krožkov sklep in bo podarila tri nagrade najuspeš nejšim agitatorjem. Sestra Tratnik, tajnica cleve-landske federacije, poroča, da ima mlad. pevski zbor novega učitelja, kateri jx>učuje ameriške pevske skupine. ' Zadnje vaje se je udeležilo 22 učencev, na prihodnji pa jih bo deset več. Na bolniški listi je naša predsednica Josie Močnik, ki se je morala podvreči dvema težkima operacijama. Sedaj se zdravi na domu in se počuti že precej bolje. Pravi, da se bomo videli na naši veselici. Članice ji želimo skorajšnjega ozdravljenja. Operirana je bila tudi Carolina Sorn in je še vedno bolna, kakor tudi Antonia Čepek In Mary Hodnik. Obiščite bolnice, kajti prijateljski obisk je najboljše zdravilo. Sedaj pa ponovno opozarjam na letno sejo 4. dec. Servlrale bomo dobro pecivo, katero bosta ¡pekla Urška Mulaj in Johanca Žcuk, Ančka Ažmanova in Fran-Goršetova pa bosta pripravl-l fino šunko. Torej pridite! Prišlo prepozno za sredo.—Ur.) Joele Zakrajsek. tajnica. Gremo v Ameriko Zloglssn! avstrijski nacist ln volni slpčinee lat rabeil koroških Slovencev Maler-Kalbitsch je bil končno postavljen pred sodišče v Cefovcu ln obsojen na dosmrtno lečo. Slik« f* kf|g, ko »toll pred sodiščem. Nsm, ki od vsegs začetka nasprotujemo tej slepi, škodljivi in kratkovidni zunanji politiki Wall Streets in njegovih Washington skih hlapcev, je lahko v zadoščenje to, da medtem, ko aa zapadnn Evropa s Francijo in Italijo na čelu pogreša v goapodarako in polt tično krizo ln vedno večjo gnilobo, se vshodna In juina Evropa prerojena s socialističnimi Idejami, dviga it razvalin s svojim last nim delom in si s herkulejsklml zagoni delavskih množic in levi čsrsko usmet jenih vlad ob znotu In pesmi gradi novo «ivUlzacljo, v kateri ni mesta za t role in zajedalce. In grade si novo civtllzj cijo kljub vse t sabotaži s strani z spada, predvaein s atrani wall-f tre« take diplomacije Bojimo se. da bo ta diplomacija Ameriki še bridko škodovala, kajti vzhodnoevropski narodi ne bodo kmalu porabili, kar danes delamo s njimi. Namesto da bi Jim pokazali Vsaj dobro voljo, vsaj dobrohotne» nevtralnost, Jim pa mečemo polena 1 m k! no*« na vaeh Jiondh In krajih. Vojni hujskači In imperialist! eo zdaj pričeli te s agitacijo za popoln prelom vaeh trgov» skih stikov tudi z Ruaijo Res. kogar bogovi žele pogublU. sa na>-prvo oalepe. Predvajanje filmov DeMroii. Mick. — Tukajšnji x>druftnici št. 1 ln 108 SANSa >osta predvajali filme iz stare lomovine dne 29. t. m. v Slo-/enakem delavskem domu, 437 5. Livernois. Te filme niso ime i priliko videti mnogi mladi judje, kajti vsako nedeljo keg-jajo. Mnogi so vprašali, če tado ponovno predvajani, torej iih bodo imeli sedaj priliko vi leti vsi, ki so jih zadnjič zamu dUl. Prejela sem pismo od brata iz /asi Srpenica na Primorskem, la so štirje valčani zapustili lomačl kraj, ln sicer oče, sin, nečakinja in nečak. Zbežali so t strahu pred kaznijo. Stari je nenda Imel tudi kri na vesti ijegova nečakinja p;a je delala ta pošti in je najbrže prestregla nnogo naših pisem ln Jih izro-Mla Američanom. Dalje piše brat. da so laški plačanci trosili grozne laži po Primorskem ter vznemirjali ljudstvo, da so se mnogi bali priključitve Primorske k Jugoslaviji. Ti isrodki so pač imeli dobre službe za Judeževe grofe» Pred IS. septembrom je večina ljudi čakala, da se je vendar enkrat odstranila fašistična svo-Jst, ki je tlačila kot mora ubogi narod malo manj kot 30 let Brat tudi omenia, da je vsem hudo radi Gori e, Trsta in nekaterih drugih krajev, vendar pa upajo, da bo tudi za ostale Slovence enkrat' napočil dan svobode. Iz Trsta pa piše nečakinja, da v Trstu nimajo pravice mnogi meščani, ki so rojeni v mestu, dočim Imajo fašisti in izdajalci ameriško protekcijo. Te nepridiprave in izdajalce podpira tudi rimska cerkvena svojat. Rada bi vedela, kaj bi Kristus natedil s temi izvrŠki, če bi se vrnil na svet? Mary Knez. S#ja podružnice 109 SANS* in drugo Pueblo. Colo. — Pozivam vse zastopnike društev in klubov na sejo podružnice 109 SANSa, ki se bo vršila v nedeljo, 7. dec., začetek ob pol štirih popoldne v Narodnem domu. Med drugim boste slišali poročilo o izidu priredbe 16. nov. Kakor sem žolitično stranko z demokratičnimi smernicami. Prireditev 16. nov. je dobro uspela. Danes še ne vemo. koliko bo čistega prebitka, ker nismo še prejeli vaega denarja za vstopnice in tudi računi še niso plačani. Dvorana je bila jrolna popoldne in zvečer. Nekateri so se izrazili, da je bila vstopnina vredna $5, kajti take filme se ne vidi vsak dan, prav tako ne sliši tako lepota petja. V odboru za priredbo so büi sledeči: Frank Pečnik, Ludvik Jakše. Rose Radovich. Antonija Klun. m rs. St upnik. Marv Ko-govsek. mr in mrs. Vivoda in na moja malenkost. Če sem kons ifpustil, nal mi oprosti. Vui so izvršili dobro svoje naloge, za kar Hm najlepša hvala! Na svidenje na podružnice SANSa 7. decembra* John M. Stoalck. predsednik. Adamič pride v Pittsburgh S tem smo prišli do konca tega članka, ne da bi se dotaknili notranje politične situacije v Franciji, predvsem vloge komunistov ln socialistov Vse izgleds. da obe stranki igrata politiko, od kate re bo na eni strani imela koristi le francoska reakcija z generalom De Oaullem na čelu, na drugi pa ameriški imperializem, ki jaše na konju Marshallovega načrta. O tem se še pogovorimo. Pittsburgh. Pa.—Pittsburgh in okolica je že dolgo čakala, dsJUi nas obiskal pisatelj Louis Adamič, ki je postal važen faktor ne samo med Slovenci in Jugoslovani, ampak med Amerikan-ci, med kateremi je najbolj aktiven in kjer se poteguje za naše interese. On danes uživa velik vpliv in spoštovanje, katero si je pridobil 7. svojimi genijal-nimi spisi in knjigami. Slovencem »o dobro pofhana Adamičeva zaslužna dela, zato ga imajo radi povsod. Pravi ljudski pisatelji pa so v današnjih resnih časih ^elo zaposleni, pa mu ni vedno mogoče u streči vsem naselbinam in prija tel jem med številnimi tUjerod-ci, ki vidijo v njem vzor pravega Amerikanca, kateremu so bi la odprta celo vrata Bele hiše, ko je tam gospodaril pokojni in nesmrtni humanitarec Franklin Roosevelt. Danes je vsem razumljivo, da se v Washingtonu in Wall Streetu nagibljejo proti vsemu, kar je v Ameriki zdravega in poštenega. Simpatije in priznanja, katera nam je vlada preko Roosevelta izkazala, so pod Tru-manovo doktrino pozabljena dela, kakor je pozabljen ves doprinos organiziranega delavstva. Za nagrado smo -dobili Taft-Hartleyev zakon in to ni vse kar bomo še dobili, ako se zunanja politika ne rasuče na Rooaevel-tvo pot "dobrega soseda" in sporazuma med vsemi državami v duhu in smislu Atlantskega čar-terja ln štirih svoboščin. Peoples festival v Plitsburghu PEOPLES FESTIVAL, katerega prireja American Slav Congress na S. decembra v dvorani Carnegie Music, 4400 Forbes st., je veliko večjega pomena kot samo zabavni večer. To je in bo velika manifestacija izobrazbe in zavesti. Na festivalu bodo nastopili najboljši talenti na glasbenem in literarnem polju, da pokažemo našo upravičenost do enakopravnosti in spoštovanja, da pokažemo našo ljubezen in vero v ameriški način življenja, vero in ljubezen do svobode in demokracije, kakršno smo uživali ves čas, odkar so prvi tujerodci stopili nai svobodna ameriška tla in pričeli ustvarjati s trdim delom ogromno bogastvo te prve ljudska republike. Glavni govornik bo pisatelj Louis Adamič. S tem je dovolj jasno rečeno, da bo on povedal kar čuti in smatra, da je najbolj važno in potrebno storiti, da Amerika ohrani svoje lepe tradicije gostoljubja in svobode. Glavni solist bo Paul Robeson, svetovno znani operni pevec. Poleg teh pa bo še lep zabavni del. Duqucsne University Tamburitzans. zbor sestoječ It skw. dijakov na dotični univer zi, Josephine Klun, mlada slov. umetnica, ukrajinsko-ruska grupa umetnikov, ki bodo prijetno presenetili poslušalce in goste z najboljšimi točkami. da naredimo najboljši vtis pred ameriško avdijenco. ki se bo to pot seznanila z našo bogato in živo kulturo. To bo najboljši odgovor na razne očitke in predbaciva nja. Vse Slovence ln Slovenke v bližnji okolici opozarjamo n« Važnost in jih prosimo, da si ta Joaeph I rman (Akron, O.) t (Nadaljevanje) Fantje so bili precej poparjeni od neljubega dogodka, ki ga je povzročil tovariš z nadlegovanjem deklet, Jože in njegov tovariš pa sta se muzala ostalim, ki so morali prebiti noč v ječi. "Vrag naj vzame ženske, ker niso za drugega kot za nadlego," se je jezil fant, ki je prejšnji večer tako korajžno pel: "Kaj pa nam morejo, morejo . . ." Gospodar pa nas je vse skupaj poučil, da imajo ženske v Ameriki več pravic in jih bolj spoštujejo kot v stari domovini. Kip Svobode v newyorskem pristanu predstavlja žensko, ki drži v eni roki bakljo, kar pomeni, da v tej deželi vlada enakost in svoboda, v drugi pa knjigo* ki je simbol izobrazbe. O ženskah in njih pravioah smo se še precej časa pričkali, med tem pa je prišel v sobo Jožetov sodelavec F. S. in nas malo ozmerjaj, ker smo bili tako glasni. VMlJIvi poljubi Neko popoldne sta se Jože in njegov tovariš vračala z dela. Pihal je topli južni veter. Že v bližini doma sta opazila, da se neki border kepa z neko žensko Nenadoma pa je priletela kepa i snega naravnost'Jožetu v obraz. > Oba sta obstala in gledala, od kje je priletela kepa. Tedaj pa se je izza drevesa prikazal obraz mlade Indijanke, ki se je prijazno smehljala. Očividno ji je bilo všeč, da je tako dobro zadela. Približala se je in že hotela Jožetu obrisati sneg z obraza, a on jo je prehitel, medtem pa ga je malo užaljena prosila Lza oproščenjtt ter ga prijazno pogledala v oči. Mladenič, s ka terim se je kepala, je takoj o-paail njeno prijaznost do Jožeta. Jože in njegov tovariš sta šla naprej svojo pot proti domu in tovariš je dejal: "Kaj ne, Jože, ta Indijanka pa je res lepa, lepša kot naša dekleta. Nekoč je bila že pri naa, a ti si tedaj delal. AU si opazil, kako ljubeznivo te je po-gledavala, kakor da bi te hotela poljubiti? Ko bi mene tako za- ljubljeno pogledala, bi j0 na-mah objel in poljubil!" "Mar nisi več Slovenec, ko >raviš, da bi Jndijanko polju, bil?" je karajoče odvrnil Jože "Kadar bom jaz kakšno poljubil bo to Slovenka." . ^ Tovariš je takoj našel odgo-vor, da je to vse lepo, toda kaj pomaga, če ni tukaj slovenskih deklet. "Poglej, pri nas je vsč kot pol ducata fantov, ki bi se radi oženili, a nimamo deklet. Kadar pa katera pride iz starega kraja, vsi drvimo k nji in vsak si ji skuša prikupiti, končno pa osreči samo enega." Indijanka in tovariš sta kmalu prišla za njima v hišo, kjer je bila tudi njena mati, ki je včasih prišla v vas in prinesla kaj na prodaj. Njena hčerka je skušala pričeti 1 Jožetom razgovor, toda on je hitro pobrisal gori v sobo, kajti drugi borderji so ga sumljivo opazovali. Nekaj tednov po tem dogodku ie več naših tovarišev šlo v raz lične kraje. Moj prijatelj Martin v New York k sestri radi rahlega zdravja, J. S. je odšel v državo Wisconsin, v novo farmsko naselbino Willard, kjer sc mnogi Slovenci kupili zemljo ir se naselili, F. Š., ki je delal sku paj? z Jožetom, pa se je podal v Chicago in pozneje je bil neka. časa urednik Proletarca. Odhod teh tovarišev je po vzročil tudi med ostalimi neka ko manijo za preselitev, pole* tega pa jim je tudi gospodar po vedal, da se namerava v nekaj tednih preseliti s svojo družine na farmo v južnem delu Michi gana, katero je kupil pred ve< meseci. Tiste dni*je Jože kot običajnt prihajal domov z dela. Pomlad nI duh je nasičeval ozračje. Kc se je približal hiši, je opazil dvi tovariša, sedeča na klopi z mlade Indijanko. Vsi trije so počas pili pivo kar iz steklenice. Joži jih je pozdravil, tovariša pa sU ga vabila, naj prisede poleg In dijanke. Indijanka ga je pogle dala z gorečim pogledom, todi povabilu se ni odzval, ampak ji šel v hišo in zaprl vrata za se boj. (Dalje prihodnjič.) večer rezervirajo za Adamiča, za čast in ugled sebe in vseh Slovanov^ Vsak, kdor ne bo v jami ali tovarni dotični večer, bi moral biti navzoč. In baft radi tega je zelo važno, da se v vsaki slovenski naselbini organizirajo grupe, avti in busi. Ti-keti se dobe skoro v vsaki naselbini ali pa sami pišite na American Slav Congrass, 1005 Berger Bld«. Pittsburgh 19, Pa. Cene so: $1.20, $1.80, $3.60. Matihew Cvetic, podpredsednik. Progresivne Slovenke krožek st. 2 Cleveland. O. — Meseca novembra smo imele precej živahno sejo, kajti razpravljale smo o razstavi ročnega dela, ki se bo vršila 13. decembra. Tekmovale bomo tudi med seboj, katera bo sf>ekla najboljše pecivo. Članice, pripeljite svoje prijateljice in prijatelje na razstavo, kjer bodo Lahko kupili lepa ročna dela za božična darila. Na zadnji seji se je dobro postavila Josephlne Petrič, ker je pripeljala s seboj kar sedem novih članic. Te so: Josephlne Metelko, Viotoria Poljšak, Rose Kem, Vida Shifrer, Elizabeth Bclaj. Josephlne Krasovee in Anna Belle. Mrs. Gorshe pa je vpissls mrs. A. Oblak, tako da smo na novemberski seji napredovale za osem novih članic. Katera se bo okorajžila ln prekosila mrs. Petrič? Naj še omenim, da bo na razstavo vstopnina prosta. Servirale bomo sendviče m potico, pa tudi za žejno bo vse preskrbljeno. Na razstavo vabimo tudi članice naših bližnjih krožkov, ob priliki bomo pa vrnile po-set. RazsUva se bo vršila v dvo- rani št. 1 v novem poslopju Slo venskega narodnega doma m St. Clair ave. Torej na svide nje 13. decembra zvečer! Fraacas Legi* Seja podružnice 1 SANSa in zabava gospodinjskega odseka SND Detroit. Mlch. — Redna seji podružnice 1 SANSa se bo vrti la prvo nedeljo v decembru, zi četek ob treh popoldne v SNL kot običajno. To bo zadnja se ja v tem letu, zato prosim, da * je udeležite v velikem številu. Ženski odsek SND pa bo pri redil tombulo 29. nov., zacetel ob osmih zvečer. Vabim v* da pridite na to zabavo, kaji oddana bodo lepa darila. Na isti dan bodo tudi predva jali kino slike iz stare domovi ne v Slovenskem delavskem d mu na zapadni strani. Kdor imel prilike videt, teh ki so bili predvajani pr«i n'*-tedni v SND, jih bo imel pril« videti sedaj. Predstava fričela ob pol osmih tejela sem pumo Kuhla, v katerem * so filmi aedaj v redu. ker * popravljeni, torej bostf ** priliko videti tudi tiste, kater zadnjič niste Te f.)-J že videla trikrat, p» Jih » ponovno gledat, če bi imela P" llko' K- Krsias- se t> zvečei od Mirk NAROČNIKOM g oklepalo, m 30. 1HD. po»*« o* naslov" j« a tem dat»®o® naročnina. Penila da ee vasi« (Nov. U P** Jo Prfft |r.„ „ K0VPIBRA1M7 podjetnost jugoslovanskega LJUDSTVA IN VAŽNOST SANS-a Pil» F. A. Vider. pred»«dnlk Vsestranska in neizmerna podjetnost, kakršna je po socialnem Ubratu Jugoslavije v teku zadnje vojne objela jugoslovansko *TV0 je tako glasna prida zadovoljstva velike večine naroda ov„ vlado, da ne more tudi najglasnejša propaganda javnost kričal», da ni to neizpodbita resnica. To bodo morali končno '-«roHi Driznati tudi ____ ¿j ali neradi priznati w Vatikana, kateri si še tftoli *----------mm L prizadevajo prikrivati to Istvo Taka železna volja m Jrljivost do hitre obnove do-cvrne je mogoča le tam, kjer u ljudstvo tako vlado, ki pred-,vlja mišljenje večine naroda, 'kjer ima ljudstvo zaupanj« v lojo bodočnost. ¿0 človek čita razne publika ie katere sedaj prihajajo iz ¿novine, posebno še ilustrira-[revija 'Tovariš', ga nehote u«ne tak občutek, da bi poni svoje borno imetje, odšel v Jgoslavijo in se tam pridružil p^dam delavcev, ki gradijo pte železniške proge* vzpo-bvljajo industrijo, kultivirajo petije itd. v želji, da bi temu flovnemu narodu — bratom in nam - vsaj nekaj pripomoči v njegovem naporu pri grad-boljše bodočnosti. Komaj sta potekli dve leti, od-ir je bil izgnan zadnji okupa-r z jugoslovanske zemlje in se mu je postavilo po robu udstvo, dasi je bilo skoro ne-Iitno napram njegovi sili po jvilu in istotako v tehnični o-Irožitvi; toda to ljudstvo je bi-^ velikan po duhu in ta njego-i veličina je premagala vso Idensko vojaško tehniko in išinerijo ter končno trjumfi-lo v zmagi. Danes, po kratki ibi kot že omenjeno, pa čita-o, da je v avgustu v novo iz-»jeni tovarni 'Litostroj' v jubljani že pričelo teči prvo klo, ki bo industrialno revo-cioairalo vso Jugoslavijo. Več i ne bo treba jugoslovanskim Dcvom in hčeram seliti v tujS I za kruhom, kot smo se moli nešteti. To je tako velika idobitev za domače delavstvo, i io je mogoče pravilno ceniti enemu, ki je sam okusil kruh ine. Okupator je jugoslovanskemu idstvu prizadel težke človeške kor tudi materialne izgube, ¿ti uničenega in opustošenega bilo toliko, da se skoro ne da fisati. Končno pa je bila de-I še oropana vsega, kar se je *o odnesti, tako da bi bilo irsikateremu drugemu narodu takem položaju in ki bi ne si jeklene volje do vztrajno-l skoro obupati. Toda ju- iovansko ljudstvo ni obupa- • to ljudstvo ni čakalo na nobe-»zunanjo finančno ali fizično "noč. pa je šlo takoj po kon-» vojni skfcro golih rok na ° in s to svojo odločno voljo teku par let izvršilo toliko v *>vi dežele, da je občudovano v*h. ki so videli njegove re-fote. S tem so si pa tudi pred lanjim svetom ustvarili tak da jim ga ne more zasen-1 "o^na propaganda tistih, » pred vojno brezskrbno in »«o živeli po prijaznih leto-flh ni račun srag in žuljev slovanskega delavca in ita ^ ameriški državljani jugo-»>nskeKa porekla moramo le ^lovanjem opazovati po- J" nJ* naše ameriške vlade, kolikor mogoče ovira po-državljanom, ki želijo ^Jugoslavijo. Celo naši JJ"1«! mladini je odrekla '^nie za [x>tovanje v Ju-da bi se osebno pre-0 lamošnjih razmerah, j" nam tako črno predstavil to pomeni? i» f s" Je naša vlad« pričela k ljudstva in hoče k prikriti resnico o po-Jugoslaviji s tem, da ne % urJdri*ga dovoljenja za ■ Ce je t« rnu tako, te-"i kaj silno narobe postopanje prvič ni ktavo dežele, katera državljanom svobod | m drugič je pa škod » 'J"? PnJateljskim odno-aI ,Priz «detima narodo-vedno se le ne bo ' Prikrivati in s tem [ \ V ,fn <>nom ne bo U »r pr.dobila, obrat ' » - mnenja, da lahko go-rnnogo, mnogo izgubi Jugoslaviji, kakor marsikje, še potrebujejo veliko zunanje pomoči, katera bi lahko prišla od nas, če bi v Washing-tonu mogli vsaj nekoliko razumeti človeški razvoj. Jutri, čez deset let Jugoslovani najbrž ne bodo več potrebovali naše pomoči in tedaj, ko se nanje obrnemo za trgovino, nam znajo obrniti hrbet, Kdo bi jim mogel zameriti? Isto velja tudi za druge dežele potf takozvano 'rusko sfero vpliva', katerim tudi ne maramo danes prodajati najpotrebnejših pridelkov, predvsem živeža, v namenu, da s tem preprečimo razvitje kolektivnega gospodarskega sistema onkraj morja* kar je zabitost brez primere. Evropa ne pojde nazaj, ampak bo korakala naprej in naši dolarji ji tega pota ne ustavijo. Ko si pa enkrat sedaj od nas zaustavljeni narodi gospodarsko opomorejo, znajo posledice silno reflektirati na našo domačo industrijo, mase delavcev p? bodo stale v krušnih linijah, kakršnih ne pomni zgodovina, če se bodo tako trdo držali privatnega podjetništva kot sedaj. NŠkoda za deželo, v kateri je mnogo poštenih in libeialno mislečih mož in žena in kjer tudi ljudstvo vobče ni slabše od drugih narodov, da je v vladnem vodstvu skupina brezsrčnih po-litikašev in militaristov, katerih glavni cilji so grabljenje po bogastvu ter dobičkih brez ozira na posledice za narod in človeštva Te vrste ljudje tudi netijo mednarodno sovraštvo in pehajo mase v vojne, v katerih si kujejo milijone. Bratje in sestre! Slovenski ameriški narodni svet je edina organizacija med nami, katera si resno prizadeva ublažiti sovražno razpoloženje v tej deželi do juguslvoanskega naroda, katerega sejejo imperilaisti ter drugi instigatorji v namenu, da sazgejo plamen tretje svetovne vojne. Očetje in matere! Ako vam je kaj za vaše otroke in mladi-iii do življenja, ne držite rok križem, stopite v naše vrste in postanite aktivni, da bomo tako zmožni efektivno kljubovati sovražni propagandi, ki jo zlobno ¿irijo za to plačani elementi. Potrebna so nam tudi finančna sredstva za uspešno pobijanje reakcionarnega navala na napredno in liberalno misleče ljudi. s katerimi v borbi je tudi SANS od svojega početka. SAN-Sova blagajna se krči in če bi ne bilo potrebnih denarnih sredstev, je lahko fazumeti, kaj bi to za organizacijo pomenilo. Sedaj je čas, da po naselbinah organizirate razne priredbe v korist SANSa, da se tako pojači njegova blagajna in omogoči naše plemenito delo v bbrambo svetovnega miru. SANS potrebuje poživljenja, več odločnih in za naše delo aktivnih bojevnikov v teh resnih časih, ko bi ne smelo biti nikogar, ki bi sedel na plotu in čakal trenutka, na katero stran bi bilo varneje skočiti. Ako pri našem delu za SANS posnemamo brate v domovini v njihovem pogumu in odločnosti, sigurno moramo tudi mi doseči željene uspehe. —SANS. Ali ste naročeni n« dnevnik 'Proeveto"? Podpirajte avol i«atl PROS VETA Uspehi gojitve bombaža v Črni gori Ljubljana. — Pred osvoboditvijo kmečko prebivalstvo Črne gore skoraj ni vedelo, kako se koji bombaž. V manjšem obsegu so ga gojili v barskem okraju in okolici Skadrskega jezera, vendar večjega pomena ti nasadi n«so imeli. Po osvoboditvi pa so začeli gojiti bombaž v črnogorskem Primorju in na Zet-sko-bjelopavliški ravnini. Poskusi. ki so jih napravili v letu 1945-46, so dokazali, da bo mogoče uspešno gojit}* bombaž na velikih površinah v več okrajih posejali v i bomba-m, kotar-| titograd-lem okraju, •maju in te je začelo Črne gore. Letos Črni gori okoli fl žem, in to v ba skem, hercegovs skem in danilogra Bombaž so sej aH v začetku avgusti trganje prvih kobul, ki so imele zelo lep bomba! V*danilograd skem okraju so boittbnžne rastline imele pri prveM trganju po 20 kbbu!, na boljtffcemlji pa je bilo celo po 78 cvetoV bombaža na enem steblu. V tltograd-skem okr|iu so sejali bombaž v siromašno zemljo,,v zelo plitke njive, ki so jih med vojno slabo pbdelovali. Zf vnaprej je bilo jasno, da v taki zemlji bomba! ne bo dal najboljših rezultatov. Prav tako so v barskem okraju seme bombaža med spomladansko setvijo, zaorali pregloboko in ga je v tem okraju skoraj 50% propadlo, ker bombaž ni vzklil. Zelo dober uspeh so dosegli na Cemaskemr polju v tako imenovani "črni zemlji". Letošnje izkušnje dokazujejo, da je mogoče bombaž uspešno vzgajati na še mnogo večjih površinah v črnogorskem Primorju in na Zetsko-bjelopavltškl ravnini. Treba pa j« posvetiti več painje, slasti pripravi aem-ljlšč, setvi, negi raiilliie 4n trganju kobul. Po okvlrner^ setvenem planu Č. gore se bodo prihodnje leto površine posejane i bombažem povečale za 100'< v primeri z letošnjimi po vršinami. Tako se bo z gojitvijo te tekstilne rastline iz leta v leto počasi preusmerjala rastlinska proizvodja Črne gore. Bombaž se bo gojil namesto koruze. Računajo, da bo mogoče pridelati na enem hektarju povprečno 600 do B00 kilogramov suro\jh vlaken. Za vsak kilogram surovega bombaža pa Je zagotovljena proizvajalcu odkupna cena 23 din poleg drugih ugodnosti, kar pomeni nedvomno lep zaslužek. Zemljo, v katero bodo prihodnje leto posejali bombaž, bodo globoko pre-oraii. Odkupni podjetja so ie nakupila potrebne količine u-metnih gnojil, kar bo omogočilo boljšo vzgojo te donosne tekstilne rastline. Izpustitev dveh jugoslovanskih držav* ljanov iz zapora Trst, 13. okt. — Ameriška po litična policija je izpustila na svobodo bivšega urednika "Par-t ižanskega dnevnika", izza narodno osvobodilne borbe in znanega borca dr. Danila Miliča, ki ga je 3, julija aretirala v njegovem stanovanju v Trstu. IJr. Danijo Milič je prebil v zaporu okrog 100 dni. Pred dnevi je ameriška politična policija ispustila na svn bodo tudi tov. Lada Poharja, ki ga je aretirala nekaj dni po aretaciji Danila Miliča. Oba sta jugoslovanska državljana in je zanju jugoslovanska vlada protestirala v Londonu in VVashlngtonu, 29 NOVEMBER—JUGOSLOVANSKI PRAZNIK V osvobojenem bosanskem mestecu Jajcu je bilo dne 29. novembra 1943 drugo zasedanje Avnoja (Antifašističnega viječa narodne osvoboditve Jugoslavije). Tukaj je bil sedež vrhovnega štaba narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije pod vodstvom poveljnika Tita. • Tjam se je v pozni, deževni in blatni jeseni leta 1943 zbralo 240 delegatov vseh jugoslovanskih narodov—vsi izčrpani od umor-nega potovanja, toda budni. Prišli so iz brigad in odredov, raztresenih po vsem razsežnem o-zemlju Jugoslavije: iz Srbije, Makedonije, iz Sandžaka, Črne gore, iz Vojvodine, Slavonije, iz Dalmacije, HrvaŠke, iz Slovenije in Istre. V zatemnjenem narodnem domu so se ti parlamentarci zbrali v čudovit in nejDopisen državni zbor. Toda vsi so bili odločni, neupogljivi, polni jasne zavesti, čemu so se zbrali, kaj hočejo, zakaj so tvegali svoja življenja in zakaj jih bodo poslej, zakaj muke njihovih narodov in kakšna je pot, ki bo vsem jugoslovanskim ljudstvom odprla lepšo, trdnejšo, sončno bodočnost. Avnoj, sestavljen iz izvoljenih odposlancev vseh jugoslovanskih narodov, je kot najvišji zakonodajalec nove Jugoslavije odločil: 1. Uzakonitev ljudske oblasti, ki je nastala in se raz vijala med narodno osvobodilno borbo kot edino in nepreklicno 2. Nova Jugo IF ne bilo opravljeno veliko zgodovinsko državno dejanje in nas spominja na krvavo, mučno in veličastno rojstvo nove Jugoslavije. "/! Tito. maršal JugoslsvtJe, govori ns II. «asedanlu AVIIOJ-a v JsJcu. « donci in 3. obsoja se reakcija doma in v tujini, kralju pa se prepoveduje povratek v domovino. V Jajcu je bilo torej postavljenih troje osnovnih kamnov nove Jugoslavije: Jugoslavija je in bo demokratična država, Ju goslavija je zvezna država, Jugoslavija obračuna s kraljem In preteklostjo. Mogočne in silne stvari so to in nič čudnega nI, če j« 29. november največji praznik, rojstni dan nove Jugoslavije. 29. november 1943 bo trsjno najvišjo oblast ■ I slavija je zvezna država, k Oj "' - a jugoslovanskih V svoji knjigi "Pot nove Jugoslavije" pravi podpredsednik vlade Edvard Kardelj o zgodovinskih sklepih, ki so bili sprejeti na drugem zasedanju Avnoja, sledeče:, „ "1. S temi sklepi nsrodl Ju^ goslavije končno odstranjujejo od oblasti protiljudske reakcionarne klike, neposredno udeležbo ns oblasti ps prevzamejo osnovne demokratične ljudske množice po svojih izvoljenih predstavnikih, preizkušenih v ognju triletne borbe proti okupatorjem. 2. S temi sklepi narodi Ju- goslavije postavljajo svoja medsebojne odnose na osnovo popolne medsebojne enakopravnosti in ssmoopredelltve ter zato gradijo svojo skupno državo na principu federacije. 3. S temi sklepi so narodi Jugoslavije končno uzakonili o-snovne organi ljudske demokratične oblasti, ki so se razvili med dosedanjo borbo—namreč v narodno osvobodilne odbore. lato časno dovršujejo to zgradbo z ustvarjanjem novih vrhovnih organov te oblasti, vrhovnega zakonodajnega ln izvršnega organa Antifašističnegs sveta narodne osvoboditve Jugoslsvije ter vrhovnega na red bod a j nega «in upravnega organa—Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugo slavlje. S tem so si dejansko pričeli grsdltl novo resnično demokratično ljudsko državo , , ." • Slovenski Amerikanci v okri lju Slovenskega ameriškega na rodnega sveta pozdravljajo detr to obletnico proklamadje neod vlanootl. edlnstva le enaleoprsv poeti narodov Jugoslavije tn kličejo svojim rojskom preko oceana: Vsdršlte, bratje ln sestro ohranit», ker ate si prtfeeHH, ln ispepolnlte svoje damokrSHčno načrte se uresftUenle nafte» «w Ulvega bratstva, adiaatvs In svobode narodov JugoslsvtJe In sa utrditev trsleefa miru m Bal kane« v Evropi le po vsem «ve tul -SANS Razgledi po stari domovini (Poroča Franjo Alei iz Lj'ubljane) U. ,..edenle AVMOJ o v JeJc* 29. novembra Uta 1S43. POLITIČNI PREGLED Kdaj bodo vrnili jugoslovansko zlato? Na tiskovni konferenci v Ueo gradu novembri meseca je zvezni jugoslovanski minister spro-lil vprašanje vrnitve zlata, ki so ga oropali Nemci v Jugoslovan skih deželah in ga nakopičili v Hajhu. Spomladi leta 194S so zavezniki (Francija« Anglija in Zdrušene dršave ameriške) našli v Nemčiji večje količine zlata. Prod nedavnim časom »o začeli zavezniki razdeljevati to zlato in nekatere države, med njimi Belgija, Nizozemska, Lu-xemburg, Avstrija in Italija so še prejele pomembne Itollčlne tega zlate, ki so gu Nemci med okupacijo pokradli po Evropi. Jugoslaviji še vedno ni bilo vrnjeno zlato, ki so ga pokradli fašistični okupatorji. Samo razdeljevanje zlata, kakor so ga začeli izvajati predstavniki zgoraj omenjenih držav, ni v skladu z odredbami tretjega člena mirovne konference ls leta 1946 v Parizu v zadevi reparacij. Tu Je namreč določeno, da ima vaaka izmed držav, ki Jn je Nemčija oropala zlata, pravico, da dobi iz najdene količine del, ki bo v sorazmerju s količino zlata, ki Je bila odpeljana iz države, Nemci so v Jugoslaviji pokradli U.38R.B3 kilogramov zlata. Glede ocenitve je jasno določeno, da se razdelitev ne more Izvršiti vso dotloj, dokler ne bo ugotovlje no, koliko nponetnega zlata je Izgubila vsaka iimed navedenih držav. Jugoslovanski delovni ljudje si tako razdeljevanje zlata razlagajo kot prizadevanje, da se postavljajo ovire na poti gospodarske obnove Jugoslavije, e Zahtevamo pravice za koroike Slovencel V mesecu novembru so Je vršil v Celovcu II. kongres komunistične stranke Avstrije za Koroško, Na tem kongresu se Je pokazala odločno tešnja koroških anttfašistlčnih borcev, ki vodijo tudi borbo rs demokratizacijo Avstrije. Predsednik deželnega vodstva za Koroško Cofenik je rekel: Same aa|o, ker odlotee vodimo borbe proti na* sllju ln le preostalemu lešlsmu. ker se odločno ss v so mame ta praviee koroških Slovencev, nas reakcija napada le od leta 1S4I naprej s veleUdsJslei. Ml seli tovarno sa kerolke Slovence pravice. Id naj bodo dokosaae v dajanjih, ne pa prasne obljube na papirju. Enkrat se vselej le t robo obračunati t metodami preteklih rellmov. Na kongresu so govorili tudi o sodelovanju koroško-slovenske Jn avstrijske mladine. Sagmel-•trovs, ki Je poročala za mladin ike organizacije, je dojala, dr te svstrljsks mladina lahko v mnooočem uči od slovenske mladine. Kdor Je bil med slovensko mladino na njenih prireditvah, prihajs od tam močan in navdušen. Sodelovanje avstrijske in slovenske mladine se je močno utrdilo. Sramota je, da še vedno ni priznana slovenska mladinska organizacija, kJ je da I s toliko žrtev v skupnem boju proti hitleiizmu v letih I94I-I04.V Smatramo vsak napad ns slovensko mladino tudi kol napad na avstrijsko mladi« no. Na vsak tsk napad pa bomo odgovorili s pojsčsno le le bol) enotno borbe. Kljub neštetim obljubam ln varljivim besedam položaj koroških Slovencev ni mnogo dru* gačen, kot je bil v fašistični Avstriji leta Ittift, sli v "Ost-marki". Ko/liku je samo v tem, la danes ni rmu»>lčnega il/ične-ga nasilja in iz«A»j»ana v dobi hJt Um trm* so le vedno vknjlžona na pravkar na doamrtno ječo olMojetiega SS poobialčenca In komisarja za utrditev nemitva. Koroške deželne oblasti še vedno niso priznale Osvobodilno fronto za Koroško, zveze slovenske mladine zn slov. Koroško ter Antifašistične zveze žena za slov. Koroško. Te organizacije proglašajo za ilegalne. Istočasno pa pomagajo obnavljati fašistični "Helmatbund", ki se sedaj imenuje "B. d. H. S." Kot udarna pest novega fašizma so tako zv. "vvurfkomande", ki nemoteno vršijo svoje zločinske teroristične napade na mimo preblv^stvo. Temu odkritemu terorju se pridružuje tudi okupatorska oblast, kar dokazuje surov napad bitianskih vojakov na slovensko koroško mladino v Podrožlei ln aretacije najboljših protlfašistovsklh borcev, Uspešna borba koroll^k Slovencev tako v preteklih letih kot daneo sa njihove oenovno praviee. sa priključitev k Juge-slavili« |e tstočssno tudi borba sa domokrattasdjo Avstrije. Koroški Slovenci niso seml. t nitmi so vsi resnični demokrat! ln svobodoljubni naredi vsega . sveta. Prva tovarne računskih strojev v Jugoslaviji Ljubljana, — Iz državne delavnice za ^Hipravilo pisarniških strojev v Zagrebu je bil ob koncu preteklega leta Izločen oddelek za protivodnjo raznih vrat računskih strojev. Ta oddelek se je Že razvil v majhno tovarno računskih strojev, edino t« vrste na Balkanu, ki ae lepo razvija. Ob početku je imelo podjetje samo dve stari struš* nlcl in nekaj orodja. Pričeli so sami izdelovati potrebno orodje lu delovne stroje. Tako ao ii-delall specialni stroj sa rezanje majhnih vijakov, tri prečimo lezkalne stroje, vrtalni stroj Itd. Nedavno je tovarne dobila nekaj novih orodnih strojev. Čeprav j« Olla tovarna uotanov-I jena v decembru lanskega leta, Je dobila že svojo proizvodno nalogo po planu za letošnje leto. Te dni se je v tovarni pričela proizvodnje. Ravnatelj podjetja Hugo Drobnič je a pomočjo strokovnjaka za fino mehaniko Franka Kuftiča Izdelal model računskega stroja, ki se sedsj izdeluje. Ta stroj Je sestavljen iz 1200 delov ln Je ta njegovo izdelavo jiotrebno 6300 delovnih opersrlj. Stroji bodo v vsakem pogledu solidno isde-lani, navzlic temu bo cena mnogo nižja kakor za uvotene stroje. V petletnem plsnu Je predvideno, ds se bo podjetje zelo razširilo In da bo izdelovalo tudi precizne tehtnice, llvslne stroje in druge precizne stroje. prihodnje leto bodo v tovarni poleg računakih strojev pričeli izdelovati stroje za seštevanje in električne računake stroje. Ker so srdsnjl prostori tovarne tesni, Jih bodo drugo leto razširili. Delavnost nameščencev Državne založbe Slovenije Ljubljana. —- "Vsak mora postati na svojem mestu mojster svoje stroke, ter storiti vse, da bodo naše knjige čim cenejše in Čim JniIJ dostopne široki po trošnji," to je cilj borbe za pet letni plan, v katerem je naveden« tudi Državna založba Slovenije. De i*|N>polnl strokovno znanje nunietčenrev, je vodstvo organiziralo več strokovnih tečajev, Ustanova se je od lani povečala za leetkrst, kljub temu pa je število uslužbencev naraslo samo za |iet ljudi, kar je treba pripisati strokovni usposobljenosti uslužbencev Delo, ki so ga v preteklem letu opravljali trije ljudje, opravi sedaj en sam nameščenec. H tem ao se tudi rešljski »troški /manjšali za 70%, V vseh oddelkih tekmujejo. Zavednost In borbena delavnost našega koltktivo ae kale tudi pri proetnvoljnem delti. Doslej ln prispevali 10,700 prostovoljnih ur. Vsi hočejo poirte-ti enak* tov. Nardinu Ifiemnt-mu. ki )e prvi udarnik — poru* nale ustanove. PROSVETA PETEK, 28. NOVEMRRa ..... tovariši ROVES T »AITUAMIU ITElTOil TONE SELlSKAR (Nadaljevanj«) 22 PA VLEK V PUSTOLOVSKI AKCIJI Končno, so se utaborili na Veliki gori. Že nekaj dni so hodili i z boste v hosto, vračali »o se, pa ao se spet plazili mimo sovražnikov dalje in dalje. Ko pa se je napravil dan, ao z grozo ugotovili, da «o le nekaj sežnjev od mesta, kjer so bili zvečer počivali. Bili so lačni in žejni, ožuljeni, ponoči jih je zeblo, ker ni»o smeli kuriti, dež jih je p/al, nekajkrat to za las uili sovražnikovi zasedi. Pavlek je izgubil avoje škornje, ker jih je vedno na hrbtu nosil, noge je imel vse v mehurjih od neprestane hoje, Črt pa je imel tako podrapane čevlje, da ai jih je sproti t protjem vezal, ko pa mi» je podplat le odletel, jih je obesil na vejo. "Zbogom, prijatelji!" jim je dejal avečano. "Spomenik ste zaslužili, toliko pota ste napravili! Intendant, bos sem, obuj me!" "Okoli nas jih je čez stotisoč parov, kar pojdi si jih iskat!" mu je zabrusil nazaj Dimež. "Intendant, lačna sem, zakaj pa nam žgan-cev ne skuhal?" rentači Sonja. "Intendant, moje hlače gredo v franže. Kako, ali so prazna skladilča? Odatavili te bomo!" Bili ao zares že tako podrapani od vsega tega klateža po hostah, travnikih, močvirjih, skalovju, grmičju in tako iznakaženi, da so bili bolj podobni gruči razcapanih ciganov kakor partizanom. Lasje so jim vsepovsod rinili izpod kap, kosmati pa tako, da so bili kakor divji možje. Se celo Črt, golobradi študent, je imel po bradi polno svetlih ščetin, da se mu je kar imenitno zdelo. Vedno si jih je gladil, da se mu je Sonja smejala, češ, da jih nalašč ven vleče. "Obriti se bo treba!" je dejal večkrat. "Kar na prepih stopi, pa ti jih bo veter spu-lil!" mu je prigovarjala Sonja in se smejala. Čeprav so bili lačni, žejni, kosmati, strgani, podrapani . . . smejali so se še vedno radi. Nikdar niso niti za hip obupali. Nikomur ni niti na kraj pameti padla misel o predaji. Rajši bi se dali vsi pobiti, samo predati ne! Vsi so verovali, da bo ta težka preizkušnja kmalu minila. V gozdovih je raslo mnogo gob. Toda kako naj si z njimi pomagajo, ko nimajo ne lonca ne masti ne soli? Tovariše pa je najbolj pestilo zaradi tobaka. Boštjan je prinesel v četo nekaj cigaret, toda kje so že! Zadnjo so kadili v zboru, od ust do ust. Se celo Črt se je bil navadil kaditi. "Kar prst pocuzaj, bo prav tako dobro!" ga je dražila Sonjat Nekajkrat so bili fašisti tako blizu njihovega skrivališča, da so jih slišali govoriti. Vsi so se odločno pripravili, da sprejmejo borbo na življenje in smrt. France je postavil strojnico predse in kup nabojev, drugi so si odpeli bombe in pripravili puške. Fašistov je bilo nekaj sto. Toda Šli so mimo. Da, tiho pa niso znali hoditi ti vojaki. Bali so se gozdov, zato so vedno na glas govorili, vpili, da jih je bilo slišati daleč naokrog. Ta njihova strahopetnost je partizane marsikdaj rešila. Spet so se morali umakniti. Pod slemenom Travne gore so se v majhni skalnati globeli nanovo utaborili. Bili so kakor v kleščah. Spodaj v Ribniški dolini je mrgolelo fašistov, na drugi strani v Loški dolini prav tako, tamkaj so požgal vasi Travo, Podpresko, Srednjo vas, Travnik, tamkaj so ustrelili kraj gozda osemnajst kmetov, na kočevski strani pa so pravkar hajkali z velikimi silami. Spodaj pod njimi so bile vasice: Ravni dol, Kot, Dane, potlej pa na to stran Nova Štifta, Sodražica . . . Tam so kokodakale kokoši in so krulili pujski, 'tam je bilo sadja pa moke in krompirja ter kruha! Joj, kruha! Že sama misel na kruh, ki ga že več kot mesec dni niso jedli, jim je prizadejala boleče občutke slasti, da so bili kar zares bolni od samega poželjenja. Bili so tako izčrpani, da bi jih sedajle lahko poklali do zadnjega. Niti braniti bi se ne mogli niti ne bežati. Sonja je ležala na smrekovih vejah globoko pod previsno skalo. Dež je padal že nekaj dni kar neprestano, pa tudi s skale je kapalo nanjo. Imela je velike, žareče oči, iz katerih je klical glad. Črt je čepel pod visoko smreko in le grizel ter žvečil zelene vejice, pa ga je po njih še bolj krvenčilo po črevah. Boštjan je kar molčal. Tesno mu je bilo, ko je svoje partizanske prve tedne tako paaje preživljal, pa je hrabro prenašal vse tegobe. Dimež je spal in spal. Spal je leže, spal je čepe ali stoje. To je najboljše zdravilo proti lakoti, je trdil. France je spal ob svoji strojnici ali pa je ždel pod skalo in strmel molče predse ali pa se je s Pavlekom razgovarjal o živini, o konjih in vpregah. Nežka je najtežje prenašala to stisko. Bila je slabotna, drobna, vedno je pokašljevala. Pa ni tožila. Tudi komandant je zelo oslabel. Na njegovem zaraščenem obrazu sicer nisi mogel razbrati, kako je z njim, toda njegova beseda je vedno učinkovala blago in krepilno. "Vzdržimo, tovariši še danes, morda se bomo jutri že belemu kruhu smejali! Vzdržimo, sovražnik se bo vsak Čas upehal!" jim je govori] in jih vzpodbujal. "Bodimo močnejši od sovražnika!" Črt je vsako stvar na veselo obrnil. Nanosil si je pod smreko smrekovih vej in kadar je bil žejen, je samo glavo pomolil pod kap, usta odprl in dejal potem, ko se je napil: "Le kar potrpimo! Božjo polivko imamo, vse drugo pa še pride! Sama ti v usta teče pa tudi za vrat. Za lenuhe kakor nalašč: narava te odžeja in umije obenem. Imenitna zadeva!" Pavlek pa, kajpak, lačen je bil. ,Pa vendar ne tako silno lačen, da bi obupal. Že tretji dan niso ničesar zavžili, toda lazil je neprestano naokoli, četrti dan pa je nenadoma izginil. Sprva niti opazili niso, da ga ni. Toda Sonja, ki ga je imela najrajši, je občutila samoto okoli sebe, kajti druge Krati je Pavlek le pri nji čepel. Pbtipala je na njegovo ležišče, kjer je vedno ležala njegova puška—toda puške ni bilo nikjer. Komandanta je zaskrbelo. "Lakota ga je zmagala!" je dejal Dimež. "Umakniti se bo treba!" so menili nekateri. "Fant je šel prav gotovo v vas kruha prosit. Tam so fašisti in se bo predal. Lakota ie vrag. Lakoti lahko vsak člpvek podleže, kaj šele Pavlek, ki je otrok!" "Potem ga ne poznate!" je dejal komandant. "Morda bo res šel v vas . . „Toda zakaj je vzel puško s seboj . . .? Ne, ne, izdal nas ne bo. Glavo jamčim zanj!" (Dalje prihodnjič.) idi današnja pot je Nepotrebna pot Jakoba Kapuna ANTON 1NOOLČIČ Pred skoraj novo enonad-stropno hišo je stal gosposki voz. Vanj je bil v^režen par lepih rjavih konj. Star kočija*, že na pogled zapit človek, se je nejevoljen presedal na svojem sedežu. Tudi konja sta bila nemirna. Hrila ata, stresala z glavo in lovila prve pomladanske sapice, ki ao jima dražile nosnice in burkale kri. I* hiše je bilo slišati glaano govorjenje, ki je vsak čaa prešlo v prerekanje, se umirilo, a spet izbruhnilo v kri ke. Nekaj časa je bil glaanejti moški glas, potem sta ga prevpila visoka ženska glasova. Koči-jažu se je od časa do i'asa razlit po kocinastem licu pomilovalen nasmeh, češ, saj sem vedel, da bo tako Slednjič je celo pomežikni! konjema in polglah-no zamrmral: "Sla bosta nazaj v hlev." Toda komaj je izrekel te be sede, je stopil na prag obilen človek. Oblečen ni bil ne kmečko ne mestno. Z mesnato t oko si je segal v košate rdečkastor-j a ve brke, jih bolj natc-gn') ku kor zavihal, ai zapel usnjeno suknjo ln stopil k vozu. "žgur, sama bova šla!" je rekel mrmraje in se s težavo spravil na voz. "Stefi noče s nama Poženi!" žgur je le počakal trenutek Tudi gospodar se je pričakujoče ozrl proti vežnim vratom; ker le nikogar ni bilo na prag, se je njegov pogled dvignli proti oknom prvega nadstropja in začel sestavljati slabo razpraskane, velike črke. Brez truda jih je prebral: Gasthaus — Jakob Ka-pun — Kaufladen ~ Fleisch-hackerei. Ni pa videl — ali bolje, ni hotel videti — nad vež-ninil vrati lesene table, na kateri je bilo napisaro, Jakob Ka-pun, gostilna in trgovina. Ko , bili kmetje doma. Se prav po-trbno zadnja leta. pod Nemci (♦«»dilo mu je, dn so se mu spošt-ijlvo odkrivali in ga ie od daleč pozdravljali. Zda) mu je bilo najljubše, da ga nikdj ne vidi. Naglo sta bila onstran vasi. Na poljih je bilo živo. Orači so rat-Kreti prigovarjali živini, gonjači so vzklikali In pokali t biči. Nihče se ni utegnil ozreti na ce-sto. Tudi Kapun se nI zmenil za nikogar. Na prvih pohorskih obronkih, ki sta ae Jim naglo bližala, Je poiskal med pašniki in nepreoranlmi njivami lepo kmetijo in na zaliti obraz mu je legel prekajen nasmeh. " Ta nasmeh mu ni izginil, ko sta se ustavila čez pol ure na» vznožju precej visokega hriba. Počasi se je zdeval z voza in velel vozniku: "Žgur, spravi konja, daj jima jesti in me počakaj! Naročil bom, naj odpeljejo voz domov, potem kreneva dalj*>' Žgur je opravil, kar mu je naročil gospodar, si oprtal težko naložen nahrbtnik in se postavil pred gostilniška vrata. Ker pa gospodarja ni bilo, je odložil prtljago, sedel na klop pred hišo in se brez posebnih misli predal toploti dopoldneva. Čez čas si je naročil četrt vina in se pripravil na daljše čakanje. Ko je posrebal prvi četrt, si je naročil drugega. Žgur je bil navajen čakati, kakdr njegovi konji. Več kakor petdeset let je služil pri Kapunu za konjarja in koči-jaža. Dvajset let je vozil starega Kapuna, dobrih trideset pa njegovega sina. Vozil Ju je v mesto na sejme in širom Ptujskega polja. Noč in dan je bil na cesti. Gospodarju so nesle te poti. Domača hiša ae je dvignila v nadstropje, na začetku vasi je zrasla nova, Kapunovo je postalo lep