Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah Spisal dr. Alojzij Valenta, c. kr. vladni svfctnik in redni javni profesor porodoslovja, vodja in primarij deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani i. t. d. Na korist Lichtenthurnovega zavoda za sirote deklice v Ljubljani. Tretji na. ti h. Cena 12 kr. V Ljubljani. I Založil Liehtenthurno vi zavod sirotih deklic. Tiskala Ig. pl. Klcininavr & Fed. Hamberg. 1880. § 1. Slehernemu človeku ne pristoji samo pravica, temveč je cel<$ njegova dolžnost, po svoji najboljši vednosti in vesti svojemu bližnemu v skrajnih zdravstvenih slučajih pomagati. Ne sme pa nikdar njemu določeni delokrog prekoračiti, pred vsem vse vraže na strani pustiti in v nezgodah okolščinam primerno ravnati, ne pa morda So celri zdravi človeški pameti nasproti; tedaj se mora vsak pomočnik, dokler ne pride zdravnik, v tacih primerljejih natančno, strogo in hitro v pomoč dotičnih ponesrečencev po naslednjih pravilih ravnati. Gotovo je, da more le- primerna prva pomoč pri nezgodah k rešitvi življenja pripomoči in bo tudi pomagala, kakor je nasprotno tudi istina, da more v nekaterih slučajih neprimerna pomoč več Škodovati, nego koristiti. Tudi tukaj velja načelo, da utegne preveč ali premalo Škodovati, in je torej najbolje vselej in v vsem, kakor sploh v človeškem življenji, držati se srednje poti. § 2. Brza primerna pomoč je potrebna v naslednjih slučajih: 1.) pri omedlevicah; 2.) pri dozdevni smrti, in sicer: a) vsled ulopa, b) pri obeSencih ali zadavljenih, c) pri zmrznjenih, d) vsled solnčariee, e) pri od strele zadetih; 3.) pri zadušenji vsled vso-penja Škodljivega plina ali gaza; 4.) pri zjistrupljenji ali otrovanji; 5.) pri poškodovanji po zunanji sili, in sicer a) pri krvavitvah, h) pri /.lomljenji kosti; 6.) pri opeklini; 7.) pri od steklih ali stekline sumljivih živali vgriznjenih: 8.) pri v naravne odprtine človeškega života zaSlih rečeh in 9.) pri nekterih družili naglih in težkih Ijolestnih prigodljejih. i* 4 I. Omedlevica sploh. §3. Omedlevica se imenuje stan, ko ve« opravil življenja kar na enkrat neha; takemu človeku odpovejo vsi udje, začne se mu v glavi vrteli, pred očmi se mu potamni, obličje mu obledi, da je kakor mrličevo in mrzlo ko led, jezik zastane, celi život se zgrudi, zave se le malo ali celo nič, omedljuje; in to trpi večjidel malo minut. Tu je samo o tacih omedlevicah govorjenje, katere ne izvirajo iz krvavitev. Vzrok jim je dostikrat, spriden zrak, na primer: v prostorih z ljudmi prenapolnjenih, kakor v cerkvah, na plesiščih, v glediščih. Prav dostikrat pa izvirajo iz naglega dušnega pregibka, iz naglega straha, veselja i. t. d. Največkrat si jih nakoplje človek na glavo s pretesno obleko, zlasti ženske s pretesnimi žnorovkami ali moderci na zadrgulice. 1'oslednjič utegnejo tudi vsakatere bolehnosti omedlevice krive biti. Ako je kdo h kakemu omedlenemu poklican, mora koj po zdravnika poslati, in če ravno večjidel omedlevica mine, predno zdravnik pride, obvelja vender stari pregovor: bolje prezgodaj, kakor prepozno. Utegne se pa tudi primeriti, da omedlevica iz česa izvira, kar more samo zdravnik vedeLi. Ravnanje z omedlenim je tako-le: Ko ga omedlevica napade, se mora brž in pred vsem za čist zrak skrbeti; zavoljo tega se morajo okna odpreti, omedleni se mora v posteljo spraviti in odpeti se mu morajo vsa količkaj lesna oblačila, zlasti pri ženskah moderc in spodnja krila, kakor I udi prevoze pod koleni; obraz se mu z mrzlo vodo poškropi in preči obriše, umivajo čelo in senci z jesihom ali pa se drgnejo z kako dišečo vodo; pod nos se mu inolč močno dišeče reči, kakor salinijakovec, močen jesih, osmojeno perje ali rogovje, prerezana čebula; pihlja se veter v njega i. t. d.; daje se omedlenemu tabaka v nos, dražeče brizgljanje, ojslra kopelj nog in rok. Zlasti pa zlo pomaga, ga po rokah in podplatih drgnili in krtačiti. Na noge ali roke se utegnejo tudi ohkladki iz ženofovega tesla napraviti. Ko omedlevica mine, kar se na tem spozna, da začnejo ustnice in lica rudeče in koža topla prihajati, da se čut in zaved- 5 nosi vrne, se da bolniku požirek hladne vode in delj časa naj ostane ravno leže ali pa pol sede v postelji. Ko se zavč, naj se mu da, če je slabost omedlevice kriva. Hofmanovih kapljic na cukru, ali skledico raelisnega čaja, eno ali dve žlici dobrega starega vina ali skledico močne goveje juhe. To pa naj si pomočnik pri tem ravnanji dobro v glavo vtisne, da se kar nič ne prehiti, temveč pomoček za pomočkom rabi in zlasti bolnika tako dolgo poskuša oživeti, dokler ne pride zdravnik. II. Dozdevna smrt. §4. Dozdevna smrt je najvišja stopinja omedlevice in iz nje zna prava smrt priti. Dokler ni videli znamenj gnjilobe, se mora vsak ponesrečeni, na katerem ni opazili nikakeršnih znamenj življenja, smatrali dozdevno mrtvim in se morajo napeli vse sile. da se ga zopel oživi. 1. Dozdevna smrt vsled utopa. §5. Utopljenca se ne sme na glavo postavljati, Icinveč se mora (če je vreme ugodno na prostem zraku) položiti na koče ali skupaj zvilo obleko na trebuh lako, da glava malo nižej Meži, obraz pa mora vsikdar prost ostati, ušla in gollanec z v cunjo ali ruto zavitim prstom očistiti plavula, peska i. t. d. in vsa pretesna obleka mu odstranili, posebno raz vrat in prsi. Obrne naj se ga po strani, mu glavo podpiraje: v nos se mu dene duhana (nosljalnega I abaka) ali drži salmijakovec pod nos, s peresom še-gcla gollanec, obraz in prsi drgnejo lako dolgo, dokler postanejo lopli, ter se potem z mrzlo vodo poškropijo in preči dobro obrišejo. Ako ni opaziti, da je pričel dihali, se položi '.truplo zopel na trebuh: pod prsi se podtakne skupaj zvila rula ali kako oblačilo, in ena njegovih rok pod obraz. Tako na", trebuhu ležečega se na hrblu med plcčami enakomerno pritiska; polem se truplo zopel po strani položi, pa hitro nazaj na trebuh zabrne. Med tein ko eden [pomagačev ulopljenčevo glavo podpira, se ravnokar opisano preobračanje, zdaj v eno. zdaj v drugo slran, 6 do 15krat v eni minuti ponavlja, tačas pa drugi pomagač skuša roki in nogi osušiti in život polagoma oprostiti obleke. Ako bi za nekaj minut utopljenec še ne pričel dihati, se truplo položi povežno na hrbet tako, da leži zgornji život višje: pod glavo in tilnik se podloži skupaj zvita obleka; jezik se izleče iz ust in se tako obdrži, ali pa se preveže čez jezik trak in se pod brado zaveže, da se z tem ohrani jezik iz ust moleč. Tisti, kateri vodi reševanje, se postavi utopljencu za glavo, prime roki tikoma pri komolcih in je polagoma, pa krepko nad glavo utopljenca stegne ter je tako par sekund dolgo drži; potem je zopet, ob životu položi in lahkotna pa krepko k prsnim stranem pritisne. — To raztegovanje in zopetno pokladanje rok k životu se mora do lOkrat v eni minuti tako dolgo ponavljati, dokler jame utopljenec dihati. Ko je utopljenec začel dihati, naj se ga mirno pusti na hrbtu ležečega in skuša naj se toploto života zvekšati in krvotok pospešiti z tem, da se mu ude krepko z rutami na v prek drgne, na žličico in spodnje dele života se pokladajo razgrevajoči vrči, opeke (ceglji), žakeljček z vročim peskom i. t. d. in se ali ves život z koci, pernicami i. t. d. odene, ali se ga previdno prenese v pogreto posteljo. Ako more utopljenec že požirati, se mu da od časa do časa pili malo pogrete vode zmešane z malo vina ali žganja, ali kofeta ali ruskega čaja. To se mora, če Ireba tudi ure dolgo, ponavljati in se sme še le ladaj nehali, kadar rastoča mrzlota in bledost prič ujel i, da je smrt. gotova, (iorka kopelj je neklerikral. tudi dober pomoček, dovoliti pa jo sme samo zdravnik. 2. Dozdevna smrt pri obesencili ali zadavljenih. §6. Najprej se mora preči odrezati in odvezali vez, z katero je vrat zadrgnjen, pa previdno, da obešeno truplo ne pade na tla; potem se truplo posadi v prostem ali v sobi pri odprtih oknih in durih, odpno se vsa tesna oblačila, poškropi obraz in prsi z mrzlo vodo, pa lakoj zopel obriše, krog glave se pokladajo mrzli obkladki, osnažijo usta in goltanec žlernov, šcgela s peresom gollanec, pod nos se drži salmijakovec in na meče na 7 nogah položi ženofovo testo. Podplati se krtačijo, spodnji udi vprek drgnejo z volnatimi rutami ali z ženofovim cvetom, na prsih se sožge ali v vinskem cvetu pomočena cunja, ali pa se kaplja pečatni vosek na-nje. Ako ni nikakega sledu spaziti, da je ponesrečenec začel dihati, se morajo poskusiti enaka preobračanja trupla in raztegovanje rok, kakor pri utopljencih, da se vzbudi dihanje. Istotako se ravna z dozdevno mrtvimi vsled podsutja ali preti s njen j a. 3. Dozdevna smrt pri zmrznjenih. § 7- Zmrznjenega se nikakor ne sme v razkurjeno sobo dejali, temveč se ga mora ali na prostem ali pa na mrzlem kraju previdno sleči in takoj, če mogoče, s snegom na lahko pokrili tako, da so usta in nos proste. Če bi ne bilo snega dobiti, se pokrije truplo z mrzlimi mokrimi, pa dobro izvitimi rutami, in kadar se prično udi vdajali, se jih mora na lahko ali s snegom ali z mrzlimi mokrimi rutami drgniti. Ko se je truplo ogrelo, se prenese v mrzlo sobo in se položi v nepogreto posteljo, in ako pri tem zmrznjeni ne jame dihati, se ga mora pa potem Se tako preobračali in razlcgovati, kakor utopljenca. Itazgrevajočih pijač, na pr. mrzlega črnega kofeta z malo žganja zmešanega, se sme le takrat, pa po malem in previdno dajati, ako se stanje vidno zboljšuje. Dostikrat je mogoče oteti ponesrečenca Se tudi takrat, kadar je že več ur dolgo zmrznjen ležal. Pred vsem pa je treba velike previdnosti, da se mu ne zlomi kak zmrznjen ud. Oh velikem mrazu se lahko primeri, da komu nos, uSesa, prsti na rokah ali nogah i. t. d. zmrznejo, kar se na tem spozna, da poslane dotični ud čudno heloharven, je mrzel in trd kol košček ledu in popolnoma neobčutljiv, kakor bi bil zamrl. Ako se takemu človeku knmli ne pomaga, se je bati, da pride oh dotični zmrznjeni ud. Pomaga se pa najhitreje in najlažje z tem, da se mu zmrznjeni ud takoj lahkoma drgne s snegom loliko 8 časa, dokler da dobi zopel. rudečo barvo in občutljivost, to je, dokler pride kri vanj; ali Bog obvaruj, da bi lak nesrečnež šel koj v toplo sobo in k razkurjeni peči! 4. Dozdevna smrt vsled solnčnega pika ali solnčarice. § 8. V poletnem času, kadar solnčni žarki silno pripekajo, se prigodi dostikrat, da dobijo ljudje, posebno delavci na polji, solnčarico (solnce jih piči, ožge ali prepari). Tak človek se na-mah zgrudi, kakor bi bil istinito pičen, ter se ga mora takoj v senco spraviti, vodoravno položiti z le malo višej ležečo glavo, odpeti vsa tesna oblačila, ter mu do zdravnikovega prihoda prav pridno ledeno-mrzle obkladke na glavo pokladati; še boljše je, če je voda blizo, mu kar vodo z kako posodo na glavo vlivati (douchirati); dobro je prsi in vrat z mrzlo vodo poškropiti, da se globokeje sopenje vzbudi. Ako bi bil od solnca pičeni nezavesten ali cel6 dozdevno mrtev, kar se imenuje vročinski kap ali vročnica, se mora poskusiti umetno z nalahkim stiskanjem prsi in trebuha v njem vzbuditi sopenje, kakor je bilo že poprej povedano. Še le kadar je sopenje redno, se sme nadaljevali z notranjimi oživljajočimi in okrepčujočimi sredstvi, kakor so: požirek vina, malo žganja ali ruma z vodo zinešanega i. t. d. Tukaj je omenili, da je proti solnčarici najbolje, ako nosijo ljudje pri delu na polji navadne, ne pobarvane slamnike s širokimi okraji. 5. Dozdevna smrt pri taoih, kateri so bili od strele zadeti. § Tacega nesrečneža se nikakor ne sme greti; zaradi lega naj se ga sleče na prostem zraku, poškropi obraz z mrzlo vodo. pa takoj zopet obriše, na glavo naj se mu vliva mrzla voda, draži nos s salmijakovcem, šegače goltanec s peresom, da naj se mu mrzla klislira, drgne život in poklada ženofovo teslo naiy, kakor pri obešencih, in drugo ravnanje je kakor pri utopljencih. III. Zadušenje vsled vsopenja škodljivega plina ali gaza. Človek se more zadušiti po ognjenem sopuhu in plinu (gazu), ali v kletih, kjer vino, pivo ali mošt vr6; ali v zaduhlih hramih in jamah, na pr. pri gnojiščih, dolgo zasutih vodnjakih (štirnah), v mdokopih, v podzemeljskih strugah i. t. d. Kjer in kadar se kaj tacega pripeti, se morajo vsa okna in vrata na stežaj odpreti, zadušeni iz zaduhlega kraja in izvun vsakega sopuha nesti, ker glavno načelo je, da se pri slehernem po strupenih plinih ali gazih ponesrečenem ali v prostem zraku, ali pa vsaj v zelo prostornih krajih najprvo umetno vzbuja so-penje. Druga ravnava je kakor pri utopljencih, posebno pa se mora žličica po pravilih škropiti z ledeno-mrzlo vodo. Kdor hoče iti zadušencu na pomoč v zaprte hrame ali kleti i. t. d., naj si utakne v usta v jesihu napojeno gobico in naj si jih zaveže z ruto, v mrzlo vodo pomočeno, ter naj popred pije požirek vina ali žganja. fredno se poda reševalec v take prostore, mora popred v nje spustiti ali gorečo bakljo ali luč, ker, dokler v njih luč ugasuje, katera se v poskušnjo v nje spusti, se ne sme v nje spuščati. Zaradi lega se mora poprej v tih prostorih" zrak sčistiti z tem, da se ali v njih smodnik (pulver) sožgč ali vanje strelja, nad odprtino s slamo kuri ali se mrzla voda kar s Skali v nje vliva. Reševalcu se priveže dvoje vrvi okoli života, katere se podvežcjo pod pazduhami, ter se mu da še posebno vrvico v roke, z katero ore znamenja dajali, če treba, da se ga izvleče. Ako se najde, posebno zjutraj, v zakurjeni sobi nezavestnega in trdno smrčečega človeka, se sme takoj mislili, da je po ognjenem sopuhu zastrupljen in to tirn več, če se najde zaklopnica pri peci zaprta, v peči pa tleče drva ali oglje. Ravno tako nevarno kakor prezgodno zapiranje zaklopnic pri pečeh so odprle ali nepopolno zaprle ostale plinove cevi; plin se namreč jako hitro razširja in je torej ne samo ondi spavajočim nevaren, kjer se ravno plinove cevi nahajajo, temveč tudi za vse obližje. V prostore, o katerih se misli in kar se takoj po znanem smradu spozna, da je v njih izhlapil plin, ker niso bile cevi zaprle, se z lučjo ne sme hoditi, ker se plin naglo vname in potem s strašansko močjo in velikim pokom vse razruši. § 10. 10 IV. Zastrupljenje ali otrovanje. § 11. Pred vsem se mora poizvedeti, z čim je kdo zastrupljen ali otrovan, da se ve po tem ravnati. Bljuvanje, hude bolečine v želodcu in trebuhu, katere tudi pri najmanjšem pritisku še hujše postanejo, dajo soditi, da se je zgodilo zastrupljenje po ojstrih strupih, kakor so na pr. mišica (arzenik), sanionet (fosfor), kisline, posebno karholna kislina, in lug. Zastrupljenje po kislinah in lugu se še zlasti na tem spozna, da so ustnice (žnablji) sožgane; pri omamljenji, smrčečem sopenji in bledenji pa se sme mislili na zastrupljenje po zelišnih strupih. Predno pride zdravnik naj se sploh in takoj poskuša pri zastrupljencu provzročiti bljuvanje z tem, da se mu šegače gol-lanec s peresom in se mu da piti vode od surovega masla (pulra) ali žlemnatih in oljnatih pijač. Posebno dobro de zastrupljencu piti mleko, kolikor ga le more in hoče, ali olje, bodi si katero koli, kar je še tim bolje, ako bolnik po njem jame bi ju val i; to se tako dolgo ponavlja, dokler mine pekočina in drugi prigodljeji. Če se je kdo z mišico zastrupil, je najbolje, da se mu da milnice (žajfnice) piti; varovati pa se mora kislih pijač. Pri zastrupljenji z lugom je dobro dati obilo piti razredčenega jesiha; ako se je zastrupljenje po samonetu (fosforju) zgodilo, se ne smejo dajati oljnata sredstva: najboljše so stvari, po katerih se uzrokuje bljuvanje in pa obilo žlemnatih pijač. Pri zastrupljenji po zelišnih strupih pa, kakor so na pr. zobnik ali volčje jagode, naprslec, makovec ali opij, Iro-helika ali lajneš, kristavec ali svinjska dušica, norice, tabak in strupene gobe i. t. d., se mora bolnika pripraviti, da bljuje, za-čigardel naj se mu šegače gollanec s peresom in se mu da piti vode od surovega masla, potem pa črnega kofela in naj se ga tudi z črnim kofelom klislira; dobre so tudi kisle pijače, kakor: jesili z vodo zmešan ali limonada; na glavo naj se mu pokladajo ledeno-mrzli obkladki in se poliva z mrzlo vodo; na žličico in na meče na nogah se poklada ženolovega testa i. t. d. 11 V. Poškodovanje po zunanji sili. g 12. Pri poškodovanji po zunanji sili je pred vsem dvoje važnih stvari omeniti: 1.) krvavitev in iyih nasledkov in 2.) /lomljenja kosti. 1. Krvavitve in njih nasledki. § 13- Pri vseh krvavitvah se mora v dvojni smeri ravnati, namreč mestno kri ustavljajoče. to je, mora se vse poskusiti, da se na dotičnem mestu vstavi krvavenje, in ta ravnava se imenuje mestna ravnava; na drugi strani pa se mora vživljevanje sploh poskušali, to je, morajo se zaprečiti nasledki izkrvavenja — brez-krvnosl — kakor so: zaspanost, vrtoglavost, omotica, omedlevica i. t. d., in to se imenuje splošna ravnava. a) Mestna ravnava. lJred vsem se morajo hude krvavitve vstaviti, potem pa ranjenca primerno položiti in prenesli. Kri se najložje vstavi, ako se hrezsolitrasta kresilna goba, netilo (cunder), raztolčena pegla (kolofonija) in arabska guma ali pa obkladki v mrzli vodi ali jesihu pomočeni neprenehoma menjaje na rano pokladajo, ali se v sili v razredčeni železni kislini pomočeno eofanje pritisne na krvavečo rano. tfe je krvavitev tako močna, da kri kar curkoma briz-glja, .tedaj je gotovo, da je tripalna žila (arterija) načeta in se mora najpoprej krvotok med rano in srcem zaprečiti, kar se doseže najhitreje z tem, da se arterija kar moč trdno pritisne s palcem ali na rani sami, ali pa likoma nje proti srčni strani tako, da neha biti in se pritiska tako dolgo, dokler pride zdravnik. Dobro je tudi tisti ud, kjer se nahaja rana, trdno podvezati z ovezo, trakom ali pasom, ter pod podvezo na tistem mestu, kjer žila bije, podtakniti klobčič ali kaj enacega. Za ranjenca je najprimernejša lega na hrbtu z višje ležečim zgornjim životom, dokler ni videti znamenj hrezkrvnosli: pri prepeljavi ali prenašanji pa je na to gledati, da poškodovani del telesa po mogočosti naravno, varno in sploh tako leži, kakor manj bolečin prizadene. Kadar so rane velike, se mora poskusiti, njihove robove eden blizo drugega skupaj spravili, in če je ranjenec omotičen, naj se mu dene ledeno-inrzle obkladke na glavo. 12 Kadar pa se kažejo znamenja brezkrvnosti, se mora zgornji del života nižej položili, kakor spodnji, da ne odleka vsa kri od možganov, temveč k njim. b) Splošna ravnava. Pri občni ali splošni ravnavi je na nasledke krvavitve — brezkrvnost — gledati, zlasti pa, kako jim je v okom priti z tako imenovanimi notranjimi in vna-njimi sredstvi. Poglavitna stvar je, da se pomagač prikazkom brezkrvnosli krepko v bran postavi, in sicer ob enem z mestnimi pomočki. Pri krvavitvah sami mestni, kri vstavljajoči pomočki za-s6 nič ne pomagajo; oboji pomagajo le tedaj, kadar se skupno vporab-Ijajo. V prvi vrsti je treba pri izgubi krvi umetno nadomestili zgubljeno toploto života, kar se more tako zgoditi, da se pridno in neprenehoma greje toliko časa, dokler se bolnik potiti začne. To se najlažje doseže z tem, da se še vrhu odeje z koci, prav vroče rute na prsi in trebuh pokladajo, potem pa še med raztegnjeni roki ob životu, ob vnanjih straneh nog, med koleni in ob podplatih na nogah z vrelo vodo ali z vročim peskom napolnjeni lončeni vrči ali vroče opeke (ceglji) polagajo. Kadar se pa pokažejo znamenja brezkrvnosli, se mora ob enem glava bolnika nižje položiti, kakor život in pomagač ne sme samo dati oživljajočih zdravil, temveč je to ludi njegova dolžnost, in sicer se sme dati po žlici vina, kakor je treba, vsako četrt ure ali pa tudi vsacih 5 minut toliko časa, da bolniku od-leže, ne pa kar po maseljcu ali še več; ravno lako kole-žlico dobrega žganja ali ruma i. t. d. /raven je pa Ireba, se ludi še vseh pomočkov posluževali, kateri so bili pri omedlevici omenjeni. Posebno dobro se takim bolnikom priležc nekoliko kapljic Hof-manovega ali melisnega cveta, ali sklcdica iz mele napravljenega čaja, ali žličica citnelove tinkture z vodo zmešane, in kadar se že bolj zave, sklcdica dobre goveje ali vinske juho. 2. Prva pomoč, kadar se komu zlomi kost. § 14. Kadar pokličejo koga k človeku, kateri je bil sutijen, udarjen ali je padci ali sploh kako bil poškodovan, se more takoj in najprej mislili, da ima zlomljeno ali strto kosi. Zato se mora naj- 13 prvo pogledali, ali in kako more poškodovani dotični ud vzdigovali ali premikati, če nima morda pri tem nekih posebnih bolečin: zlasti se mora pa na to paziti, ali ni morda poškodovani ud skrajšan ali podaljšan ali še cel