The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven* Organizations) Najstareiši in najbolj, priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 189 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 30, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Delavstvo zahteva krajše ure - Težave z razorozevapi -- ■■■ ..... - i..... i" 1 ......... 1 1 11 ....... AMERIKI JE ŠE VEDNO E NAJST MILIJONOV BREZPOSELNIH. — AMERIŠKA DELAVSKA FED ERACIJA BO NA SVOJI KONVEN CIJI PRIHODNJI TEDEN ZAHTEVALA, DA SE UVEDE SPLOŠNI 30-URNI DELOVNI TEDEN. STARO NA SPROTSTVO Med Francijo in Nemčijo ne more priti do sporazuma glede orožja. — Anglija posre duje Ženeva, Švica. — Za četrtek zvečer je bilo sklicano tajno zborovanje zastopnikov Nemčije, Francije in Anglije, da se spravijo do kakega sklada nasprotujoče si zahteve glede razoroževanja, ki jih stavite Francija in Nemčija. Ajngleški zastopnik je imel pri tem sestanku očividno vlogo posredovalca. Nemčija in Francija se nikakor ne morete zediniti niti v glavnih potezah; ali bolje re-jčeno, Francija ni pri volji, dfi jbi pristala na nemške zahteve kajti zdi se ji, da naravnosi bijejo v obraz določbam ver zajske mirovne pogodbe. Nemčija namreč nepopustljivo vztraja na tem, da se ji dovoli, da se lahko oboroži v enakem razmerju s Francijo in drugimi bivšimi svojimi sovražnicami v svetovni vojni. Od te svoje zahteve bi Nemčija odstopila le tedaj, ako bi se dr,uge države razorožile v toliko, da bi stale na isti višini z emčijo. i Vprašanje je zdaj, kako se : ij načne ta problem. Francija riporoča, naj bi se enostavno rogo nastopilo proti Nemčiji, sicer na ta način, da stvorijo ed. države, Anglija in Itali-i v zvezi s Francijo enotno •onto proti Nemčiji in jo na ip ali grd način pregovorijo, a predrugači svoje mnenje. Ta radikalni francoski redlog pa je bil zavržen, češ, a to postopanje proti Nemčiji i bilo preveč surovo in bi ne nelo drugih posledic kakor da bi se že v naprej razdr-i razorožitvena konferenca, [aj bo torej prihodnji korak, e še ne more napovedati. Do-meva se, da boste Amerika in uiglija skušale energično po-redovati, toda, kdaj se bo to godilo, je tudi še uganka. To-asno namreč niti med tema [verna velesilama samima ne lada sporazum glede tega 'prašanja. -o- IZREDNA SEJA ZAKONODAJNE SKUPŠČINE Springfield, 111. — Na poziv rovernorja Homerja se bo pri-lodnji torek otvorilo izredno zasedanje zakonodajne zbornice. 7 pozivu pa je governer povda-•il, da bo imelo zasedanje edino ;o nalogo, da sklene zakone, po taterih se naj dobi zadosten 5klad za javni relief. Razpravljati se torej ne bo moglo o nobeni drugi zadfevi. tisti kraj, je slučajno slišal radio. Ker pa sploh ni imel nika-kih bojev z ubežniki, je naznani' oblastem, kake izmišljene vest: razširja radio postaja. Oblasti s< vicrwQX7ilci aunio DIJAŠTVO V HAVANI PODPIRA VLADO -r/iriBi t» Jugoslavlfe. HUDA DRUŽINSKA NESREČA: MLADA ŽENA, MATI ŠTIRIH OTROK, UTONILA V ČRNEM POTOKU PRI KAMNIKU. — VPRAŠANJE SLOVENSKEGA JEZIKA. _ SMRTNA KOSA. _ DRUGE VESTI, NOVICE IN NESREČE. Prizor pred univerzo v mestu Havana, ko Se je dijaštvo vpisalo v prostovoljrio vojaško službo, da podpira sedanjega predsednika Gray San Martina. Takoj po vpisu je vlada razdelila med mlade rekrute orožje. STAVKE SE ŠIRIJO Washington, D. C. — Ameriška delavska federacija bo imela prihodnji teden svojo konvencijo, na kateri namerava pritisniti na vlado z več resolucijami, ki naj bi pomogle delavstvu, katero je točasno zaposleno, predvsem pa, da se okrog enajst milijonom, ki so točasno še brezposelni, pripomore do dela in zaslužka. Federacija se bo poslužila ugodnih prilik, katere se ji nudijo pod NRA, da izboljša delavsko stanje v čim najvišji meri. Kakor se izraža predsednik federacije, Wm. Green, so se razmere, odkar je na vladi novi predsednik, v Ameriki v znatni meri izboljšale. Skoraj tri milijone oseb je od marca naprej prišlo do dela. Vendar pa je to le majhen del, kar bi se lahko in kar bi se moralo 5e doseči. Pravilniki za razne industrije nudijo sicer precej, toda morali bi še mnogo več in sedanji pravilniki so le nekak Začetek za nadaljnje del v veljavo, ko bo odpravljena pro-jhibicija, je v sredo prišla depu-■ tacija aldermanov, ki so pripo-I ročali komisiji, naj prepusti ce-i lotno kontrolo mestni oblasti sa-> mi, češ, da bo to najuspešnejši način. KRIZEMSVETA — Stratford, Ont. — Iz London, Ont., je bilo v sredo poslanih semkaj pet malih tankov, opremljenih s strojnicami, da pomagajo preprečiti izgrede stavkarjev pred tovarno Swift Canadian Co., kakoršni so se pojavili dan preje. — Chester, Pa— Tukajšnja Fordova tovarna, v kateri je delavstvo stopilo v stavko, se je zaprla "za nedoločeno dobo". Tako so objavili uradniki tovarne NRA oblastem, ko so te poskušale posredovati pri stavki. — Marseilles, Francija. — V viharju, ki je preteklo sredo divjal ob zapadni obali Francije ,je po prvih ugotovitvah izgubilo življenje 16 oseb, število drugih je bilo pa pogrešanih. I — Atene, Grčija. — V ob 'tožnici, ki je predložena grškim oblastem od ameriške vlade proti Samuellu InsulUr, se omenja pet različnih sleparskih činov, ki jih je Insull zakrivil in zaradi katerih se zahteva, da se izroči ameriškim sodiščem. S0CIJAL1ST1 GROZIJO Žalostna usoda mlade matere Kamnik, 14. sept. — Te dni so ljudje, ki so šli o prvem dnevnem svitu iz Stahovice proti Črni dolini, opazili v strugi Cr«ega potoka žensko postavo. Hitro so stopili pogledat in videli, da leži v vodi truplo mlajše ženske. Ugotovili so, da je toi žena nekega mladega posestnika in delavca iz Stahovice, čigar hiša stoji par korakov višje, blizu znanega znamenja ob poti proti Sv. Primožu. Truplo je ležalo v ko-!maj 25 cm globoki vodi in je I bila v prvem trenutku vsakemu jvelika uganka, kako se je mo-igla ženska ponesrečiti. Obvestili so o žalostni najdbi svojce, ki so že tudi pogrešali žensko in so jo zaman iskali. Pokojna je bila stara komaj 25 let in je bila mati štirih o-trolc. Pred dvema dnevoma se je vrnila iz bolnišnice, kjer je bila skoraj mesec dni. Vendar pa še ni bila zdrava in je morala ostati v postelji. Stregel ji je prva dva dni mož. Ko se je ob treh zbudil, je opazil, da žene ni v postelji. Pogledal je po hiši, toda žene ni bilo nikjer. Ko je ni našel niti pri sosed,u, kjer je njihov najmlajši otrok, je bil v velikem strahu za njeno usodo. Kmalu so mu prinesli novico o žalostni najdbi v Črnem potoku. Vsi znaki kažejo, cla je žena v vročici vstala in odšla proti potoku, kjer je padla v komaj 25 cm globoko vodo, iz katere se ni mogla več dvigniti. To tudi ni prav nič čudnega, saj je bila po dolgi bolezni res izredne jslaba. — Nesreča je napravil« globok utis na ljudstvo v vse; okolici. -o-- Jugoslovansko učiteljstvo je zborovalo Proti koncu avgusta je ' Ljubljani zborovalo jugoslov !učiteljstvo, ki je združeno v, takozvanem Jugoslov. Učiteljskem Udruženju. Predsednik te organizacije je g. Damijan Rašič, ki izdaja tudi svoj list "Narodna prosveta" v srbohr-vatskem jeziku. Kakor poročajo ljubljanski listi, se je D. Rašič na tem zborovanju zelo ogreval, da bi v vsej Jugoslaviji prišli do tega, da bi govorili enoten jezik, ne se pa delili na tri različne jezike, slovenski, hrvatski in srbski. Po tem svojem prepričanju je tudi po-^al na zborovanju predlog oz. resolucijo, katero je skupščina delegatov - učiteljev sprejela, |V tej resoluciji se glasi zadnji i odstavek 7. točke: "Vremenom i potrebno je pristupiti konač-■ nom rešenju pitanja o jednon ,pismu i jednom dijalektu." — ,Tako torej, ta "učenjak" želi jda bi se Slovenci odpovedal svojemu lepemu jeziku, in uči ;telji so seveda za to resolucij« jglasovali. — Kaj bo s sloven skim jezikom, bo pokazala bo dočnost. Smrtna kosa V Dol. Logatcu je umrla Marija Počkaj, žena poslovodje kmečkogospodarskega društva, stara 39 let. — V Ljubljani je umrla Pavla Žlebnik, blagaj-ničarka tvrdke Cešnik. — V Starem trgu pri Rakeku je u-mrl Ivan Kraje, posestnik, star 87 let. Nesreča kolesarja Posestnikov sin Janez Reh-berger iz Primskovega pri Kranju, se je vračal na svojem koles^' z Bleda proti domu. Hud veter mu je odnesel klobuk, on je pa. naglo ustavil kolo, da ga je vrglo v jarek, kjer je obležal s hudimi poškodbami, —• Počila mu je tudi lobanja. -c- Socijalisti v Avstriji pripravljeni na civilno vojno. —o— Dunaj, Avstrija. — Avstrijskim socijalistom, ki so še pred nedavnim imeli takorekoč neomejeno oblast v državi, grozi konec pod energično pestjo kanclerja Dollfussa, Odločeni pa so, da se bodo upirali do zadnjega. Preteklo sredo je načelnik socijalistične armade, Sch,utzbunda, zagrozil, da bodo socijalisti začeli s civilno vojno, ako bo Dollfuss skušal zatreti njih stranko. Obenem da nameravajo proglasiti tudi generalno stavko. -o-- KAJ BO PO KONČANI RAZSTAVI Chicago, 111. — Samo mesec dni bo še trajala velika svetovna razstava. Dne 1. novembr se zaključi nepreklicno, in sicer za ivedno. Tako pozornost je vzbudila ta razstava po širni Ameriki in celo v inozemstvu, da so se stavili predlogi od mnogih strani, naj bi se razstava nadaljevala še drugo leto, četudi v manjšem obsegu. To pa je popolnoma nemogoče, kakor se izražajo voditelji razstave; pogodbe s koncesijami so namreč sklenjene do 1. novembra in poslopja se morajo nato podreti, i Neki novi predlog pa je bil stavljen zadnje dni. Da bi Chicago obdržala svojo privlačnost, ki s: jo je pridobila tekom razstavni dobe, se priporoča, naj se pro (stor, kjer zdaj razstava stoji preuredi v moderno igrišče ii kopališče, in sicer po kombini ranem vzorcu, kakoršna imaji nekatera evropska in nekateri ameriška mesta. Da se privlač nost še poveča, naj bi se ohrani le nekatere razstavne naprav« DEMONSTRACIJE PROTI HITLERJU Milwaukee, Wis. — Zelo neprijeten dan je imel dr. H. Luther, nemški poslanik v Ameriki, ko je prišel preteklo sredo v tukajšnje mesto na obisk. Ko so okolici namreč izvedeli komunisti za njegov prihod, so vprizorili pred poslopjem, kjer je bil Luther sprejet, hrupne demonstracije, ki so se končale s krvavim pretepom s policijo. Demonstrirali' so proti njemu kot agentu "kr- j vavega Hitlerja". -o- VLADNA ODREDBA NA PREIZKUŠNJI New York, N. Y. — Odredba vlade, da mora vsakdo oddati svoje zlato, ki ga lastuje preko vrednosti $100, bo morala iti skozi sodnijsko preizkušnjo glede svoje zakonitosti in ustavnosti. Tukajšnji advokat F. B. Campbell je namreč preteklo sredo vložil tožbo proti Chase Natl. banki, ker mu ni hotela izročiti zlata, ki ji ga je poveril v shrambo, češ, da ji vladna odredba to prepoveduje in da mora zlato oddati vladi. Proti toži-telju bo pa nasprotno vložil tož« bo federalni pravnik, zaradi skrivanja zlata. Campbell se sklicuje na svoje pravice po 5. amendmentu k ustavi. kakor razgledni stolp, otroško i-grišče na severnem otoku in podobno. Gorelo je Pri Sv. Ožboltu na Štajerskem je na Mali Šmaren navsezgodaj začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Adolfa Jurce iz Maribora. O-genj je obširne objekte, ki so bili natlačeni s senom, slamo in drugimi pridelki, do tal u-ničil. Posestnik je hudo prizadet, ker ni še pozabil lanske nesreče, ko mu je strela ubila 80 ovac. --o- Volkulja napadla pastirje V okolici Gline na Hrvatskem je pred kratkim napadla volkulja pastirje ravno, ko so bili ti zbrani, da použijejo svojo j^žino. Med njimi je bil tudi 701etni starec Luka Mitro-vič, na katerega je planila volkulja in mu izpraskala oči in obraz, nakar se je lotila pastirčkov in je neki deklici potegnila vso kožo z glave. Poškodovance v4o vse prepeljali v bolnico. Nesreča V Dolu pri Hrastniku je padla 291etna dninarica Frančiška Hribškova pri nalaganju ovsa z že visoko naloženega voza in si zlomila desno ključnico. -o- Reka izpremenila svoj tok Iz Bosne poročajo, da je reka Pliva spremenila svoj tok in tako onemogočila obrat mnogim mlinom, ki meljejo moko za ondotno prebivalstvo. -o- Na kol se je nataknil V Samoboru je soboslikarski vajenec Ivan Horvat iz Zagreba z nekim svojim prijateljem obiral sadje. Na nesrečo je neprevidno stopil na suho vejo, . ki se je odlomila in Ivan je pa-| del tako nesrečno, da se je nataknil na kol, ki mu je predrl (trebuh, da je v mukah izdihnil. -o- Šmartno pri Litiji V Vel. Kostrevnici je zgorel kozolec posestniku Jožetu- Suš- - niku. Kozolec je bil do vrha naložen z otavo. Ogenj je bil podtaknjen. Sobota, 30. septembra i AMERiKANSKI SLOVENEC Mlada zakonca. — Možičefc v tej kuharski knjigi je vse pol' no napak. — To sem spoznal že pri o< bedu. Na sodišču. — Gospod poM povejte mi no>, kdaj bo ta his2 dograjena. Rad bi se namreč oženil, čim bo dograjena. — Nič se nikar ne bojte, mladi gospod, bom že poskr bel, da se bo pošteno zavleklo Potrpežljiv pacijent. — Skrb' na žena: Prepričana sem, da| če bi šel k zdravniku, bi ti pre povedal piti pivo. Zakaj se Pa nočeš z nobenim posvetovati' , — Nič se ne boj, stara, sft | sem že pisal sinu, naj pust' pravne študije in se loti medi eine. Počakati hočem, da bo oH zdravnik. O svobodi tiska * * * Brezuspešna podjetnost. Veste, gospod doktor, jaz de lam vedno vse nasprotno, kor druge ženske. Zato misli«1' da bi bilo zanimivo vzeti me Za ženo. — Gotovo. Jaz pa delam vS® nasprotno kakor drugi moški' Jaz se namreč nočem oženiti- •4: * * Tudi sport. — Kaj, tvoj mož ne goji nobenega športa? — Pač, pač, kadar čita novi' ne, preskoči vedno športno rU' briko. Mihcev* želja. — StričeK-jaz bi bil rad tako debel kakof Si ti. — Zakaj pa ? — Ker bi me papa ne moge' preganiti čez koleno. V krizi. — Berač: Milostiv«* že teden dni nisem videl k0ŠC' ka mesa. Gospa služkinji: MariČP; pokažite temu možu telečj1 zrezek. Srečanje po letih. — D V' Škota se srečata po 30 letih i'®1 ulici. — To pa morava proslavi'1 — pravi prvi. — Prav rad, — odgovd'1 drugi, toda opozarjam te, Za $23.25 ............1000 Din $40.00 pošlJ5te....$4l |= Za $50.00 ............2175 Din za $50.00 pošljitc....$5t-5° • 1981. by K4g«r liicc Burroujlir Ir,.. All rights p t Zopet je hitro planil Tollog proti ninmu, a zopet ga je Tarzan odbil in pri tem dosegel- s povedanima rokama po glavi, da se je Arab kar. opptekel' po tleh. Zdaj je Tollog krožil okrog njega, misleč, tla dobi priliko,, da ga zabode od zadaj. Krožil je tako nekaj časa, kakor mačka okrog svoje žrtve in Tarzan mu je "previdno sledil s svojimi očmi. Pri svojem prizatlevimju, ko je sledil v krogu ha kolenih se vrteč za Tollogom je ta o-mahnil in padel, ker se ni mogel vsled zvezanih rok prestreči pri omahu na tla. Zdaj ie planil proti njemu hudobno se režeč Tollog, češ, zdaj mi ne uideš, zdaj te imam na priliki, da opravim, na kar Sem Se pripravil. In Arabec je dvigal svojo zločinsko roko. . . Tollogove oči so še zožile, kakor S3 zdžijo mačje oči, ki s? pripravlja na svojo žrtev. Zdajci plane Tollog proti Tarzanu, misleč, da mu zabode bodalo v prsa. Toda Tarzan je pazil na njegove kretnje. Bliskovito je dregnil z povezanima rokama pred seboj in odbil roko in bodalo, da je ta dregnila nad glavo. Zdaj še je Tarzanu posrečilo, da se je postavil na kolena. Tollog je prižgal luč. Ogleda no šotoru in vi-iil, da znotraj ni bilo nobene divje zveri. Zdai je bil prepričan, da je tisti strašni krik moral priti le iz Tarzanovih USt. Tarzan je nepremično'zrl na Tolloga "Ti fu prišel, da me umoriš? Kaj ne?" je rekel Tarzan. Tollog ni rekel ničesar in medtem počasi potegne svoje bodalo in nakremži obraz. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na (V pisarni Amerikariskega Slovetica) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO www.,m......................... IAMERIKANSKI SEOVENEC JPrtri in najstarejši slovenski 1 lisi v Ameriki.. T Ustanovljen teta 1891, Uhaja vsak dlan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja tn tisk«: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 i. lit fn r—T" Naročnina: Za celo leto_________________$5.00 Za pol leta_________2.50 Za četrt leta---------------1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: celo leto__-$6.00 Za pol leta---3.00 7a Aetrt Teti _ 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL S544 Subscription: For one year _______j--------------------$5.00 For half a year-------2.50 For three months ---------------- 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year-------$6.00 For half a year___3.00 For three months ----1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V mnogih evropskih državah svobode tiska ne poznajo več. Mussolini je svobodo tiska zatrl naj prej 3, izvzemši Sovjetske Rusije, kjer je svoboda tiska bila zatrta takoj po prevratu. V Jugoslaviji, naši stari domovini, so razni bizantinski politiki takoj, ko je nastopila diktatura, zadušili svobodo tiska. Tam se sitte samo hvaliti "dalekovidno modrost" vladajoče klike. Tako; inteligeriti, ki čita j o tiste neprestane "hvalospeve vladi, itd., pravijo, saj kritizirajo, samo vi drugi zunaj tega ne razumete. To, kar v vaših besednjakih pomeni kritiko,, to pomeni pri nas hvalisanjfe. Samo obrniti se mora, pa je prav. Isto je zdaj v Nemčiji. Ko je nastopil fašist Hitler, je šla naj-prvo svoboda tiska po gobe. Zakaj in čemu to? Treba je razumeti. Neomejeno diktatorsko vladanje je nemogoče, če je izpostavljeno javni kritiki. Diktatura hoče vedno nevezane roke. Njena zapoved je glavna in vse se ji mora pokoriti, zato pri svoji mizi takega gosta, kakor je svoboda tiska, diktatura ne trpi. Amerikansko časopisje zadnje dni nervozno namiguje, da se je tudi v Združenih državah bati za svobodo tiska. Zvezni administrator za gospodarsko in industrijsko obnovo", Johnson, je že parkrat omenil tisk, da ga bo treba staviti pod neko nadzorstvo. Kljub temu, da je amerikanski tisk najbolj sodeloval in sodeluje pri uvajanju NIRE, Johnson istega ne omenja preveč, pač pa hvali radio in film kot najboljša sredstva za uvajanje industrijskega programa, Amerikanski časopisi to kritizirajo. Res je, da tisk lahko mnogo slabega stori, ako je v službi slabih idej. Neprecenljive vrednosti pa je v službi dobre stvari. Vendar pa kljub temu je bila v Ameriki vedno v tem oziru neomejena svoboda. Amerikartec visoko spoštuje svobodo tiska in govora. Amerikanec se predobro zaveda, da kadar bi padla svoboda tiska, takrat bi padla svoboda amerikanskega Francija in Rusija sta sklenili vojaško zvezo. K temu poroča londonski "Daily Times" sledeče: "Franciji je uspelo, da za celo vrsto let odtrga sovjetsko Rusijo od Nemčije, ki ji je dosedaj služila kot opora v političnem in gospodarskem oziru. Francija je pridobila sovjetsko1 Rusijo tudi v vojaškem pogledu. Pred nekaj dnevi je predstavnik sovjetske vlade v Parizu skleni) pogodbo z neko vojaško tvrdko za dobavo tankov in artilerijske municije. V Moskvo potujejo sedaj francoski vojaški strokovnjaki in svetovalci, ki bodo nadomestili Nemce, ki so dosedaj zavzemali te položaje pri moskovski vladi. Velika diplomatska borba še je s tem končala," zaključuje list. Torej Nemčija je zopet, kakor je bila na predvečer svetovne vojne, obkrožena s sovražniki in popolnoma izolirana. Sicer pc Evropi se že dolgo šušlja, da pride tam do vojne še pred letom 1936. V koliko se bo to uresničilo, je v naprej težko pričakovati. Gotova znamenja pa dajejo verjetnost v to misel. Gospodarska konferenca se je izjalovila. Vse raz-oroževalne pogodbe in sklepi so samo na papirju. Vse velesile .se oborožujeje naprej ne glede na pogodbe in pakte. Francija v diplomaciji uspeva. Kazalo je,- da si bo Nemčija pridobila ugled in zaupanje sveta. Toda Hitler je s svojim terorjem Nemčiji to /upanje uničil. Preganjanje Židov je rodilo slabe posledice. Znano je, da' židje so solidaren narod. Znano je, da so v'sovjetski Rusiji na vodilnih mestih večinoma židje. Kdo more trditi, da ni ravno preganjanje Židov v Nemčiji odvrnilo od Nemčije sovjetsko Rusijo? Francija je ta psi-hologičen moment diplomatično izkoristila in s tem tudi Nemčijo izolirala. Okrog Nemčije pa je zopet obroč skoro vsega sveta, kakor po svetovni vojni. Hitler pač ni diplomat. S POTOVANJA KANSAŠKE 1 ROJAKINJE s Frontenac, Kans. ' Z mojega potovanja sem se 1 lovrnila domov dne 10. Sept. . . v 1 — Dne 28. junija sem-se z vec 110 jim i prijatelji podala na lolgo potovanje v Chicago, " ;jer Sem obiskala Mrs. Gaber- | lek, kjer so me prav ljubezni- ! 'o sprejeli in mi lepo postregli. 1 3o večdnevnem obisku pri o- [ nenjeni družini sem se podala skozi Milwaukee v West Allis n tam obiskala družino Mr. in Mrs. Joe Poušhe, ki so pa bili ielo iznenadeni, ko so me zagledali. Cela dva dni sem 0-jtala pri njih, kjer so mi tudi izvrstno postregli. Prav lepo se jim za to zahvaljujem. Iz West A.llisa sem se peljala naprej v Cleveland k mojemu sinu Henriku in hčeri Leni, ki sta zaposlena tam že več let. Za časa mojega bivanja v Clevelandu | sem. bila nastanjena pri mojih 1 sorodnikih Mr. in Mrs. Cris! Stokel, s katerimi smo obisko-i vali prijatelje, prijateljice in znance po celem mestu Cleve- j landu1 in drugod. Iz Cleveland*! j sem šla v Deitroit, Mich., kjer sem obiskala Fathra Odila in sem bila prav gostoljubno sprejeta. Iz Detroita sem se vrnila zopet nazaj v Cleveland, odkoder sem šla na božjo pot v Carrey, Ohio, kjer se mi je jako dopadlo. Resnično rečem, da nisem videla še take slavnosti, odkar Sem odšla iz starega kraja. — Naredila Sem tudi izlet v Lorain, Ohio, in tam obiskala moje stare znance in prijatelje, kjer smo se prav izvrstno imeli. — Obiskala sem tudi prijatelje in prijateljice v Akron, Ohio, katerih prijaznosti ne bom nikdar pozabila. Po dva in polmesečni odsotnosti od mojega doma, se mi je zopet vzbudila želja in do-motožje po domu in treba se je bilo posloviti od mojih 0-trok, znancev in prijateljev, katere prosim, da mi to opro-ste, ker jih tukaj ne imenujem. 1 Zapišem pa, da mi bodo ostali ,za vedno v sladkem spominu ! za vse moje življenje. — Bog vas živi. Mrš. Julia Markovitz. -o- MILWAUŠKE NOVICE Milwaukee, Wis. Zadnji teden je preminul George A. Shaughnes, Sodnik kriminalnega sodišča zadnjih 'devet let. Bil je samski in je iil star 48 let ter je živel pri voji materi. — Omenjeni je iil vseskozi katoliškega prepričanja in vestno izpolnoval erske dolžnosti. Spadal je k, eČ katoliškim društvom, med^ emi tudi k dr. NajSv. Imena. — Kljub temu, da je bil mož odnik visokega kriminalnega odišča in je imel mesečno pla-', :o $1000, ni pozabil na vero in j >e ni sram,oval hoditi v cerkev, j udi ne stopiti pred oltar in irejemati sv. obhajilo. — Ko e zjutraj odhajal po svojih j lolžnostih na sodišče, ga je pot, aeljaia mimo male cerkvice na tfo. 4th St. in Brown St. Vedno! ie stopil poprej v cerkev, predlo je nadaljeval pot na sodišče n tam vsevednega Sodnika prosil pomoči za srečen dan. —j Bil je vseskozi pravičen in natančen Sodnik, gorje je pa bilo tistim, kdor se je tako spozabil in storil kriminalni čin. Pri takem ni poznal usmiljenja. Omenjeni sodnik je imel toliko kriminalnih sodb in ga je to tako zmučilo, da je na kor-tu omedlel in so ga od tam pripeljali v bolnico St. Joseph* kjer je po par tednih tudi izdihnil. Ko je ležal mrtev na mrtvaškem odru, je prišlo do 10,000 ljudi raznih stanov ga kropiti. Posebna Sv. maša se je brala zanj v mali že poprej o-menjeni cerkvici na No. 4th in Brown Sts., kjer je bilo 50 duhovnikov in dva monsignora. i Pri mrtvem sodniku je imel govor Rev. P. W. O'Connell iz St. Francis Seminary, ki je v jedrnatem govoru izražal š'6-, žalje pokojnikovi materi in bratom. Povdarjal je, da je bil pokojni mož, kakoršnih danes najbolj potrebujemo. — Po končanem opravilu se je vršil zadnji sprevod s pokojnikovim truplom na Cklvary pokopališče, kjer počiva njegov oče že več let. — Pogrebnega sprevoda Se je udeležilo nad 5000 oseb, ki so mu izkazali poslednjo čast na poti na Kalvarijo. Marsikateremu Slovencu bi bil ta sodnik lahko za zgled, zlasti pa tem, ki se cerkve odi znotraj tako boje, da še celo ( okoli cerkve ne hodijo radi. Se menda boje, da bi jih kdo s črno suknjo videl. — Posnemajte raje tega sodnika, pridružite se cerkvi in društvu Najsv. i Imena in potem živite tako kot je živel ravno Omenjeni sodnik, ki je pristopal vsako pi*vo nedeljo v mesecu k sv. obhaji- li. — Ako boš, dragi rojak, ta-j ko storil, si boš olajšal svojo 1 vest in čutil se boš veliko sreč- j nejšega v teh kritičnih časih. Milwaucan. -o-- ČLANICAM PODRUŽNICE S.Ž.Z. ŠT. 12 West Allis, Wis. Podružnica št. 12 SŽZ. v West Allisu je na zadnji seji sklenila, da se korporativno u-deležimo vinske trgatve, katero priredi dr. Marija Pomoč Kristjanov v nedeljo 1. okt. ob 2. uri popoldne. Cenjene sose-stre, tikete lahko dobite pri naši tajnici, sosestri Schimenz. Opozorim tiste članice naše podružnice, ki dolgujejo na asesmentu in govorijo, da ne bodo plačale zaradi nesporazuma na glavnem odboru, da take članice ne izkoriščajo glavne blagajne, pač pa našo, ker če ve ne plačate, mora tajnica c vseeno poslati denar na glavni r urad in tako za vas plačati z J t denarjem iz blagajne naše po- r družnice. Saj menda veste, da < mora biti asesment vsaki mesec na glavnem uradu in to o pravem času, če ne smo vse skupaj suspendirane. —- Zato vas, cenjene sosestre prosim, da to u-'poŠtevate in poravnate svoj ! dolg. Dalje se pa tudi ne sme tako okoli govoriti, ker če vam ni kaj prav, lepo vprašajte na pristojnem mestu, pa se vam bo povedalo in razložilo. — S pozdravom. Marica Kopač, predsednica. -o-- FARNI BASEBALL IGRALCI ODLIKOVALI ODLIČNEGA ŽOGARJA Sheboygan, Wis. Te dni se je mudil v Sheboy-ganu znani sloveči baseball igralec Billy Herman znane skupine "Cubs". Samo po sebi 'je umevno, da se je za Herma-^la zanimala vsa sheboyganska j mladina, ki rada igra žogo. —j ^ogarji župnije sv. Cirila in Metoda so ob tej priliki pogodili originalni način odlikovanja. Na župnijskem vrtu preč. 1. Jakoba Cerneta je zrastla ;o leto izredno velika buča, iolga 4 čevlje in pol in je ime-a popolno obliko pravega 'baseball bat". Na to so se opomnili mladi slovenski žo-pirji, za isto zaprosili Father Cerneta, katero jim je seveda rad dal, in ponesli so jo in jo poklonili Mr. Hermanu, kateri je ta dar z velikim veseljem sprejel. Kakor razvidno, je imel Herman tudi tekom njegovega igranja v tem mestiv srečo. Napravil je štiri "hits". Slovenska žogarska delegacija je tvorila naslednje slovenske igralce: Frank Virant, Ludwig Repenšek/ Anthony Tegel, Walter Progar, Ludwig Plesec, Anthony Berce, Jacob Napot-nik, Steve Sedmak in Charles Hren. P. -o-- ČLANICAM PODR. ŠT. 5 S.Ž.Z. Indianapolis, Ind. Članicam naše podružnice naznanjam, da bomo imele prihodnjo mesečno sejo v nedeljo, • -........................—•-—— v .............- ^r^j-r"!^.'"____'* |1. oktobra ob 3. uri popoldne, J kot navadno v stari šoli. Pri-jjazno ste vabljene vse čalnice, j da se seje udeležite, ker se imamo za pomeniti več važnih reči. — Jaz mislim, da je jako lepo za4, vsako društvo, ako so seje številno obiskane. Tudi bi bilo zelo razveseljivo, če bi na prihodnjo našo sejo dne 1. oktobra prišle vse članice naše podružnice SŽZ., vse naše žene in dekleta. Tako bi se lahko skupno pomenile in posvetovale za napredek naše podružnice. Le v slogi in skupnosti je moč. — Kjer je prava sestrska ljubezen v srcih, tam je tudi veselje do skupnosti in napredek. Zato, drage sosestre, pridite prihodnjo nedeljo ob 3. popoldne vse na sejo,'da se bomo skupno pogovorile in posvetovale, kako bomo delale, da bomo več koristile naši po-ružnici in Zvezi. Cim več ima-LO dobrih in zavednih Članic, >m več bomo imele uspeha. — 'orej na svidenje v nedeljo na eji. — Pozdravljene! Anna Koren. -o—*— PODRUŽNICA ŠT. 24 S.Ž.Z. La Salle, 111. Tem potom povabim vSe čla-ice naše podružnice in sose-tre, da se udeležite seje v ne-leljo 1. oktobra popoldne. — Zborovanje se vrši v šolski dvorani ob 2. uri. Mislim, da vam je znano, da priredi naša podružnica Card in bunco party in pa veselico s plesom v torek 17.. oktobra, to je ravno na dan petletnice ustanovitve naše podružnice. Zato tudi pričakujemo večjo udeležbo na Seji, da se več pogovorimo v kbrist naše podružnice in pa glede prireditve. — VSe drage članice in sosestre ste prošehe, da pomagate prodajati vstopnice. Več ko bomo prodale vstopnic več bomo napravile za naše blagajno. — Prosim toilej, da pridete vse na sejo v nedeljo 1. oktobra. — Sošesterski pozdrav vsem sosestram SZZ. Angela Strukel, tajnica. -o- NOVE ŠTUDIJE O RAKU Na četrti medicinski kliniki 1 Berlinu je te dni pred povablje nimi gosti predaval ravnatel Anatomskega laboratorija bio loškega zavoda dr. Brehmer 1 merjenju koncentracije jonov 1 krvi človeškega telesa. Dr. Breh mer ju se je s pomočjo fizika Luxa posrečilo izdelati aparaturo za tozadevna merjenja. Naprava je precej enostavna. Meritve so pokazale, da imajo slabokrvni, sladkorno bolni in bolniki z oteklinami v želodcu preveč kisline v krvi. Aparat dr. Brehmerja nudi tudi veliko pomoč pri določanju vodikove vsebine jonov v krvi. Ta stvar pa je silne važnosti za ugotavljanje naklonjenosti k raku. Ker pa je mogoče na vodikovo vsebino jonov vplivati, imajo s tem zdravniki v oblasti sredstva za odvrnitev raka. ——o- Ni zavest, ki določa življenje, temveč življenje določa zavest. «*e= Sobota, 30. septembra NEWBURGSKI POPOTNIK AMERIKANSKI SLOVENEC Stran Jj PRENOSNI AEROPLAN Slika kaža najnovejšo vrsto aeroplanov. Izdelujejo jih v Nemčiji in so vsled svoje male oblike zelo pripravni. Krila se lahko zravnajo cb ogrodju in celo letalo se nato lahko pri- pne na avto in se ga pelje po cesti na letališče. TO IN ONO POŽVIŽGANI JEZIK Med znanci, policisti, nočnimi Čuvaji, zločinci so v navadi signali z žvižganjem, toda pravi, razviti jezik, ki Si pomaga samo s takšnimi signali, dobiš le na majhnem koncu sveta, na otoku Gomeriji v Kanarskem otočju. Otok je raztrgan po globokih soteskah, v katerih šumijo sla-poviti potoki. Človek, ki je na drugi strani soteske, ti je po zračni črti čestokrat zelo blizu, a vendar se ne moreš ž njim pogovoriti na običajni način. Moral bi po dolgih ovinkih do tebe. Te razmere so Gomerčane prisilile ustvariti poseben jezik, ki sestoji iz samih žvižgov. Ko je angleški učenjak Queden-feldt obiskal Gomerijo in ga je na nekem izletu spremljal d6ma-čin vodnik, sta zaslišala nenadoma iz daljave zategel žvižg. Vodnik je odgovoril na isti način in žvižg v daljavi se je oglasil št enkrat. Na učenjakovo vprašanje je vodnik odgovoril, da ga je neki prijatelj vprašal, s kom gre, in možakarju odgovoril, da spremlja odličnega Angleža, ki stika za bilkami. Nato mu je prijatelj požvižgal: "Tedaj mi boš lahko skoraj vrnil tistih 5 pezet, ki si mi jih dolžan?" Ves ta pogovor se je, izvršil s tremi žvižgi. — Če ni hotel premeteni Gomerčan opozoriti "odličnega Angleža" z vsem tem pripovedovanjem samo na to, kakšno plačilo pričakuje najmanj od njega?! -.o- Značilno za jesen je, da imamo v tem času nestalno vreme. Deževju se umika solnce, mraz pritisne, zopet nastane prava poletna vrpčina. To doživljamo te dni, kot bi hotelo vse pričati v naravi, da je nastopila jesen 23. tega meseca. V Clevelandu smo doživeli na sv. Matevža dne 21. sept. zopet posvečen je novega škofa. Škofija sv. Jožefa, Missouri je v osebi Mos. Rev. Charles Le Blond dobila novega nadpastirja, katerega je na praznik apostola posvetil clevelandski škof Most. Rev. Schrembs. Da se takega dogodka spomni tudi časopisje, je umljivo. Še mene je dregnilo, da naj kaj o tem napišem, ko sem v listu "'Warsawa Merchant", ki je kot majhen trgovski list, prinesel na naslovni vidni strani poročilo o tem dogodku. Posvetitev novega škofa je za verne katoličane pomemben dogodek, Obenem je tudi prilika, da zavestno obnovimo svoje pojmovanje, mišljenje in prepričanje o nalogi in oblasti škofa. Po katol. nauku, ki je znan iz katekizma, so škofje nasledniki apostolov.Oblast škofa je po božjem pravu višja kakor pri navadnem duhovniku. Škofje tvorijo višji red v cerkvi, kakor pa duhovniki. Posvečenje jim daje pravico in nalogo izvrševati funkcije, ki jih ne smejo opravljati drugi duhovniki. Škofovska čast in oblast v krščanskem občestvu je velika, kot nasledniki apostolov so škofje v zvezi s papežem udeleženi pri vodstvu cerkve. V svoji škofiji pa je škof vrhovni dušni pastir s pravo in neposrednjo oblastjo nad svojimi verniki. Podrejeni vrhovnemu vodstvu papeža, niso škofje le nekako golo izvrševalno o-rodje, ampak vodijo božji narod z lastno odgovornostjo po pooblastilu, ki jim je neposredno dano od Boga, kot namestniki apostolov in pravi pastirji izročenih jim duš. Kot vrhovni učitelj škof varuje, izpričuja ter razširja v svoji škofiji božan-stveno resnico ter užiga in neti v srcih krščansko življenje in ga prav usmerja. Ker le on posvečuje duhovništvo, ki posreduje vernikom božanstvene milosti, se po njem odpira krščanski občini zakladnica posvečujočih sil božjih svetotajstev. Škof je, ki nadzoruje bogoslužje, vzdržuje disciplino v duhovnikih in laikih, skrbi za krščansko vzgojo in pazi, da se božji zakon iz-polnuje v družinskem in javnem življenju krščanskega občestva. Kolikor je dušni blagor višji od vseh posvetnih dobrin, toliko je tudi škofovska oblast najvažnejša in najodličnejša v krščanski človeški družbi. Ta oblast je pognala v srce katoliškega ljudstva tem globlje korenine, ker je prava očetovska oblast, kakor jo je že Pavel označil v svojih pesmih Timoteju in Titu. Škof naj moli za kralje in vse oblastnike, da bi mirno in pokojno živeli v vsi pobož-liosti in čistosti. Vernike naj o-pominja, da se naj udeležujejo bogočastja brez srda in sovraštva napram svojemu bližnjemu. Delavca in gospodarja naj uči, da sta si v Kristusu brata; pa naj delavec gospodarja spoštuje, gospodar pa naj za delavca skrbi kot za člana svoje lastne družine. "Bogatim tega sveta zapoveduj, da se naj ne prevzamejo, da naj ne zaupajo v nestanovitno bogastvo, ampak dobro delajo, bogate naj v dobrih delih, r»di dajo in drugim dele." Žene naJ opominja, da bodo sramežljive, dobre matere, možje pa do-bri gospodarji, ki imajo pokorne otroke z vso čistostjo. Sam Pa naj neprestano svari z vso ljubeznijo in krotkostjo, pa naj se tudi junaško ustavi zmotam, kl zapeljujejo krščansko ljudstvo v greh in ga od Boga odvajalo. S svojim lastnim življe-Jem pa naj bo vzgled vsej kr-scanski družini v dobroti, trez-nosti, pravičnosti, svetosti. To S.PM Molja SV Ustanovljena 31. decembra. 1921. Inkorporirana 12. oktobra. 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1932: Predsednik: Lco Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 VV. 22nd St Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 \V. 23rd Street,, Chicago. III. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cullerton St. Zapisnikar: Joc Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 V/. 21 st PI. Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Ealle, 1937 W. 22nd PI.;John Mlakar, 1925 W. 22nd Pi. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 VV. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22uod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je Sanio en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. '>0 0-00OCXH> &OOf>Of)0000 je opravek na-I ših fantov, toda nocoj ni nihče imel z letalom opravka. — Še to: Kako dolgo je bilo letalo v prometu? — Eno leto. Prej je vzdrževalo zvezo Dunaj-Solun, a letos, ko je ta zveza ukinjena, je zaradi velikega interesa pasa-žirjev , poslužilo za povečani promet med Ljubljano in Sušakom. Pogovor je bil s tem opravljen, avtomobili so bili pripravljeni za odhod, ko se še spomni tajnik Aerokluba: — Dobili smo brzojavno izraze sožalja. Naslednja brzojavka pove največ: "K težki nesreči naše sožalje! Mi letimo naprej. Aeroklub Maribor." Priprave za pogreb Komisija je najnatančneje pregledala prizorišče katastrofe in nato strnila svoja dognanja in ugotovitve v komunike, — Razen te komisije je bila pa že dopoldne na kraju nesreče tudi sodna komisija, ki so jo tvorili: sodnika dr. Kres-nik in Pance, dočim je državno tožilstvo zastopal dr. Fella-cher, z njimi pa je bil tudi sre-ski načelnik Žnidaršič, upravnik policije Keršovan in orož-niški kapetan Perič. Ta komisija je po ugotovitvi identitete pokojnikov sestavila zapisnik, na kar je bil odobren prevoz trupel na domove, odnosno v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Glede pogreba je bilo popoldne sklenjeno, da bosta pilot Viktor Nikitin in njegov mehanik Špiro Trkulja prepeljana v Belgrad in tam pokopana. Nikitin, star 38 let, je imel v Ze-munu svoje stalno bivališče. Zapušča vdovo in sina petošol-ca. Takisto je imel tam doli svoje stalno bivališče Špiro Trkulja. Bil je star 45 let, doma iz Bosne in tudi poročen. V njegovi družini je njegova smrt že druga usodna nesreča v kratkem razdobju. Pred pičlima dvema mesecema se je namreč njegov 151etni sinko igral z malo flobertovko, ki pa se mu je sprožila in ga je mala kroglica zadela naravnost v srce ter je obležal na mestu mrtev. Pogreb ostalih ponesrečencev se seveda ne bo vršil skupno. Glede Ivana Zuraja je vdova že uredila vse potrebno za prevoz trupla v Slov. Bistrico. — Georg Konig bo bržčas pokopan v Ljubljani z ostalimi žrtvami. Kolikor je doslej določeno, bo pogreb Antona Lušina v četrtek pop., enako Ivana Kos-lerja, Ženi Pillerjeve, Vladi-mirja Štreklja pa iz mrtvašnice pri sv. Krištofu, kjer so bele krste v spokojnem tovarištvu, neme v veličini smrti. Vsak potnik na letalih Aero-puta je pri nas zavarovan za 400,000 Din. Prispevek je že vračunan v voznini in se ga plačuje posebnemu mednarodnemu zavarovalnemu koncer-nu. Pri nas ima zastopstvo zavarovalnica "Triglav". KUPČIJA BREZ DENARJA Eleganten mladenič je stopil v neko trgovino v New Yorku, si kupil lepo ovratnico in plačal s čekom za en dolar. Trgovec je plačal s tem čekom svoj obed v gostilni. Gostilničar je dal ček mlekarici. Ček je romal naprej. Ko ga je zadnji lastnik prinesel v banko, je stalo na robu že dvajset podpisov. Izkazalo se je, da je bil mladi gizdalin navaden slepar. Njegov tekoči račun je bil popolnoma izčrpan. Banka ni hotela vnovčiti čeka brez kritja. Zadnji lastnik čeka je tožil predzadnjega, ta je storil isto. Lastnik modne trgovine, ki je pričel in sklenil verigo, je povabil vseh 20 upnikov k sebi in jim rekel: Gospodje! Vsi smo vnovčili po en dolar in zraven zaslužili vsaj 25%. Če bo žrtvoval vsak izmed vas samo 5% dobička in plačal po 5 centov, bomo dobili kritje ter lahko vnovčili ček. V nasprotnem primeru bi imel jaz en dolar izgube za prodano ovrat- Sobota, 30". septembra 193/T nico. To bi bila sicer malenkost A razumeli boste, da ne bo potem nihče izmed nas sprejemal čeke od neznancev. To bi pa pomenilo še večjo škodo. Kupčija itak ni posebno živahna. Marsikdo izmed nam osebno nepoznanih kupcev ima v banki dosti naloženega denarja. Če jih bomo zavrnili, si poiščejo druge, širo-kogrudnejše trgovce, a mi vsi bomo na slabem glasu. Torej?" Vsi navzoči so pritrdili govorniku in vplačali po njegovem nasvetu en dolar v banko. Tako se je zaključila ta poučna zgodba. Dvajset trgovcev je sklenilo kupčije v znesku 20 dolarjev in zaslužilo 20% s pomočjo čeka za en do|ir, ki ni bil vreden niti piškavega oreha. Največ je načel, po katerih ne živimo. * Kaj je tolažba? — Cesto sočutje, še češče škodoželjnost. STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT. ETC. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912. Of Amerikanski Slovenec published daily except Sun., Mon. and the daj after holiday, at Chicago, Illinois, for October 1st, 1933, State of Illinois, County of Cook. Before me, a Notary Public in and for the State and county aforsaid, personally appeared Albin Zakrajšek, who, having been duly sworn accordinl to law, deposes and says that he is the Busines Manager of the Amerikanski Slovenec and that, the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management, etc, of tli« aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912 embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse this form, to wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Edinost Publishing Co., lW West 22nd St., Chicago, 111. Editor John Jerich, 18S7 W. 21st PI., Chicago. 111. Business Manager Albin Zakrajšek, 4323 Fairview Ave., Downers Grove. Illinois. 2. That the owner is: Edinost Publ. Co., 1849 W. 22nd St.. Chicago, U1-Share holders: Rt. Rev. Mgr. Anthony Ogulin, St. Paul, Minn. — Rt. Rev. Mgr. M. Bilba-Gilbert, Minn. — Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn. — Rev. J. Chernfi New Jersey St., Sheboygan, Wis. — Rev. Ciril Zupan, 806 E. B. St., Pueblo. Colo. — Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St.. Cleveland. O. — Rev. A. L. Bom-bach, 400 Center Street, Barberton, Ohio. — Rev. J. Rlažič, Leckrone, Pennsylvania. — Rev. F. Turk, 245 Linden Avenue, San Francisco, California. Rev. M. Pimat, Butte, Montana. — Rev. A. Mlinar, Canada. — Rev. A. M ur"' O. F. M., Chicago, Illinois. — Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street, Bridgeport, Connecticut. — Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colorado. — Commissariat of the Holy Cross, Lemont, 111. — Sisters of St. Francis, I.emont, 111. Dr. sv. Jurija št. 960 Kat. Boršt. Chicago, III — Dr. Marije Device št. 33 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pennsylvania. — Dr. Marije Pomagaj, št. 78. K. S. Ki Jednote, Chicago, Illinois. — Dr. Sv. Družine, št. 11, I). S. D., Pittsburgh, Pennsylvania. — Dr. Šv. Genovefe, št. 108, K. S. K. J., Joliet, 111. — Dr-Sv. Vida, št. 25, KSKJ., Cleveland, O,—Dr. Sv. Ane, št. 123 KSKJ., Bridgeport, O. — Dr. Sv. Srca Marijnega št. Ill KSKJ., Barberton, Ohio. — Kraljica Majnika, št. 157 KSKJ., Sheboygan, Wis. — Dvor Baraga št. I3l7 GOF., Cleveland, O,—Dr. Sv. Ane, št. 127 KSKJ., Waukegan, 111.—Dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 144 KSKJ., Shebobygan, Wis.—Dr. Sv. Alojzija št 52 K-?' K.J., Indianapolis, Iiid.—Dr. Sv. Jožefa, št. 53 KSKJ., No. Chicago 111.—P1"' Ane, št. 134 KSKJ., Indianapolis, Ind. — Dr. Sv. Družine, št. 6 DŠ^" Sv Šele zvečer se je poleglo v Ljubljani ugibanje in razglabljanje o nesreči, največji izza predlanske katastrofe avtobusa v decemberski megli pri Levcu. Osem pokojnih je zlasti še za nas strahovito veliko žrtvovanje na oltar civilizacije. Ali brez žrtev ni zmage. Pre-dragocena so bila ta življenja, da nam ne bi iz njihove prelite krvi zrasla nova, še trdnejša in mogočnejša vera v razvoj in napredek našega mladega letalskega prometa. Kakor ptič feniks iz ognja, bo iz teh žrtev , vzklilo novo življenje in moč našega letalstva, našemu narodu v ponos in srečo. Težka žrtev je doprinešena. V tegob-nem spominu nanjo naj se samozavestno dvignejo kvišku naša stremljenja za napredkom in spopolnitvijo mladega letalstva. Slava žrtvam 12. septembra! No. Chicago, 111. — Dr. Presv. Imena, No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Petra Pavla, št. 62 KSKJ., Bradley, 111. — Dr. Sv. Alojzija št. 47 KSKJ., Chicago. Ill — Dr. Sv. Jož»fa št. 21. KSKJ., Presto, Pa. — Dr. Sv. Imena. NewburS' Cleveland, Ohio. — Dr. Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ., Waukegan, 111. Dr. Sv. Jožefa St. 103 KSKJ., W. Allis, Wis — Vitezi Sv. Florijana št. ^ KSKJ., So. Chicago, 111. — Dr. Sv. Anton Pad. št. 185 KSKJ., So. Burgetts-town, Pa. — St. Cyril Church, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. — SloV' Dram. Klub. Zdr. Kat. Društev, No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Ane, št. iS® KSKJ., Chisholm, Minn. — Dr. Sv. Družine, št. 136 KSKJ, Willard, Wis. -Dr. Sv. Jurija (samostojno), Waukegan, 111 — Dr. Sv. Družine št. 1., Joliet. 111. — Cerkv. dr. sv. Ane, Pueblo, Colo., — Dr. -sv. Jožefa št. 169, KSKJ" Cleveland, O. — Dr. sv. Elizabete št. 171 KSKJ. Duluth, Minn. — Dr. Marij« Magdalene št. 162 KSKJ. Cleveland, O. Dr. Marije Cist. Spoč. št. 85, KSKJ' Finžgar, Sheboygan, Wis. — Dr. sv. Jožefa št. 110 KSKJ., Barberton, O. Dr. sv. Ane št. 150 KSKJ., Cleveland, O. — Cerkveno pev. dr. Zarja, South Chicago, 111. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. — John Jerich, 1849 W. 22n^ St., Chicago, 111. — Albin Zakrajšek, 4523 Fairview Ave., Downers Grove. 111. — Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Uršula Zakrajšek, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. — Kattie Triller, So. Chicago, 111. — James Seliškar, Cleveland, O. — Josep Lekšan, Barberton, O. — Anna Jeric'1' Chicago, 111. — Frank Merlak, Chicago, 111. — John Kosmach, Chicago. Illinois. — John Gornik, Cleveland, Ohio. — Mrs. J. Muhich, Cleveland, Ohio. — Martin Cesnik, Indianapolis, Indiana. — Joseph Lesjajf' Braddock, Pennsylvania. — Anton Krainitz, Barberton, O. — Joseph PodpeČ' nik, Barberton, Ohio. — Clara Yeglic, New York, N. Y. — John Bižal, Kansas City, Kansas. — Anto n Ovnik, La Salle, Illinois. — Mary Hoge, Bridgeport' Ohio. — Anna Brecnik, Forest City, Pa, — Jožef Ponikvar, Forest City, P«"1' John Sivic, Forest City, Pa. — Jos. Zalar, Joliet, 111. — Ant. Hočevar, Bridgeport, O. — Joseph J. Kameen Jr., Forest City, Pa—John Krek, Presto, Pa. "" Kat. Pavlic, New York, N. Y.—Val. Pavlic, New York. N. Y.—Joe. Slapničaf. Joliet, 111. — Joseph Drašler, North Chicago, — Louis Mergole, South Chicago, 111. — Mike Trinko, Chicago, 111. — Joseph Drešček, Chicago, 111.—Martin Kremesec, Chicago. 111. — Johana Hochevar, Bridgeport, O. — John Vef biščar, Chicago, Illinois. — John Gorsich, Pueblo, Colorado. — Mary Zaletel, Oregon City, Oregon. — George Loparec, Joliet, Illinois. — Amalia Ve' ranth, Ely, Minn. — Frank Veranth, Ely, Minn. — Frank Perovšek, Willar'1, Wis. — Michael Hochevar, Joliet, 111. —> Simon Šetina, Joliet, Illinois. Math Flajnik, Cleveland, Ohio. — Mrs. M. A. Hegler, McKinle?' Minnesota. — Miss J. Mikš, St. Michael, Minnesota. — John D0' brauc, Franklin, Kansas. — John D. Butkovich, Pueblo, Colorado. ^ Frank Kokalj, Cleveland, Ohio. — Peter in Mary Novšek, Sheboygan, W'* — John in Mary Prisland, Sheboygan, Wis. — Felix Erlach. Sheboyga"]' Wis. — Rudolf Turk, Sheboygan, Wis. — Frank Juvančič, So. Chicago, I1' — Mary Blažič, Leckrone, Pa. — A. J. Žužek, Cleveland, Ohio. — Fran* Kužnik. Cleveland. Ohio. — Louis Gerčar, Cleveland, Ohio. — Frank Owe']' Forest City, Pa.—Jac. Platnar, Eveleth, Minn.—Math Kremesec, Chicago, l"' — Leo Jurjovec, Chicago, 111. — Frank Opeka, North Chicago, 111. — Fra«^ Anžlovar, Forest City, Pa. — Frank Kotar, Forest Citv, Pa. — Anna Bambic'1, Fredonia, Kans. — Lena Patrick, San Francisco, Cal.—Martin Kirn, Clevela" O.—Gertrude Virant, Lorain, O—Andrew Košir, Waukegan, 111.—Mr. al" Mrs. Kučič. So. Chicago, III. — Michael Tomšič, Houston, Pa. — Barbar" Vranesich, Joliet, Illinois. — Mary Plantan, West Linn, Oregon. — Rock Juriček, Sheboygan, Wis. — Michael Progar, Sheboygan, Wis. — Frank Rr penšek, Sheboygan, Wis. — J. Udovich, Sheboygan, Wis. 3. That the known bondholders, mortgages owning or holding 1 Pe! cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities afe' None. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, contain not only the list of stockholders as they apPe1J and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and tl" Affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or otl,c whom sucn trustee is acting, is given; also that the said two paragraP contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to circumstances and conditions under which stockholders and security hold*1, who do not appear upon the books of the company as trustees, hold st°cf in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation or security holder appears upon the books of the companiy as trustee securities than as so stated by him. ]() 5. That the average number of copies of each issue of publication or distributed, through mails or otherwise, to paid subscribers during the " months preceding the date showing above1 is 5776. Albin Zakrajšek, Business Manager. Sworn to and subscribed before me this 27th day of September, 193' (Seal) Joseph Zupancich, Notary Public. (My commission expires November 24, 1933.) si*