Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! t L££Z 10ZZZ VA NOJiONITHV oni mv cm asnoRianoo xoei Q6LZ£0 VrNVAVHX NVTIH American home Ameriška domovina Serving rn Ohio and Nationwide, over 200.000 American Slovenians Vol. 100 - No. 11 (USPS 024100) SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1998 ISSN Number 0164-68X 60C ✓ r si' Canadian Census Survey of 1996 Shows Increase in Slovenians During the month of January 1996, Canadian Slavonian Congress with the cooperation of Statistics Canada and Chief Statistician Mr. Ivan P. Fellegi, informed Canadian Slovenians °fthe census procedure and ^commended that all people °f Slovenian origin in Canada register as Slovenians. esides announcements on radio, Slovenian churches, bulletins and other Publications, over 3,000 letters were distributed across Canada from the Atlantic to tre Pacific ocean as well. S°me Slovenian publica-'101,8 are identifying Slove-n,ans as “Slovenes.” In the Canadian Census Survey records “Slovenes” do not ex'st, only Slovenians are recognized. Immediately after the Census Survey 1996 was completed, we contacted tatistica Canada, pointing that “Slovenes” and s 0Venians” are one and the j’.arne People, same concep-°n and that they should all C Oounted as “Slovenians.” 0n February 23, 1998 we ere informed by Statistica anada that any census respondent who wrote in the esponse “Slovene” was ounted in the “Slovenian” thnic origin. e Census data in 1996 indi-3tes Jhat registration in- creased by 17,825 “Slovenians” in Canada, or over 300% improvement over the 1991 census results. This was the time to stand up and be counted and “Slovenians” in Canada stood up in a larger number than ever before. Congratulations. Single response registries were 15,605. Multiple response registries were 10,270. Single response means that census respondents provided one ethnic origin only. In our case “Slovenian.” Multiple response means that respondents provided two or more ethnic origins, Slovenian-Canadian, Slove-nian-Italian, Slovenian-Canadian-American, etc. Ethnic origin defined in the census rules, refers to the ethnic cultural groups to which an individual “Ancestors” belonged and should not be confused with place of birth, citizenship or nationality. Census respondents were asked: “To which ethnic or cultural group did this person’s ‘Ancestors’ belong?” Based on this definition Slovenians like other ethnic groups in Canada can continue to maintain large registration numbers for many years in the future and well into the next millennium. It is safe to predict that single response registrations (Slovenians only) will continue to drop in the next millennium as the first generation Slovenians pass-on and there is no immigration to replace them. However, the multiple response can be maintained if we teach our youth Slovenian culture, traditions, our ancestor’s origin and roots. The cooperation of the Republic of Slovenia is most desired and welcome. The approval and implementation of world Slovenian Congress recommendation regarding Special Status for Slovenians abroad without Slovenian citizenship would go a long way in preserving Slovenian origin outside of Slovenia’s borders. The next census survey will take place in the year 2001. On behalf of myself and the Canadian Slovenian Congress, I would like to thank Statistics Canada and the Canadian Slovenian Community for your support, cooperation and a job “WELL DONE.” —Stan Kranjc Member of CSC Executive Committee and Leader of Census Programs Matej Zunič of Slovenia recently spent 5 weeks in the United States with his great-uncle and aunt, Mr. and Mrs. Joseph Spisich of Wickliffe, Ohio. He is shown here visiting Niagara Falls, Ontario with cousins (left to right) Alyssa Amyot of Kirtland, OH and Jessica and Andrea Kaifesh of Mentor, OH. During his visit he also traveled to Gettysburg, PA, Washington, D.C., and Toronto, Canada. Matej was particularly interested in Gettysburg as he has been studying the American Civil War this past school year. Rev. Francis Rebol, M.M. welcomes his brother, Rev. Anthony (from Cleveland), to the school for retarded children in Hsichou, Taiwan. The school was built mainly through the efforts of Father Francis. Anthony, formerly from St. Lawrence parish in Cleveland, is now in residence at St. Basil parish in Brecksville, Ohio. J Think About the Freedoms Government Has Taken % Rudy Flis Po|kadZLWaS liS,e"in6 t0 y 3(1,0 program out o I 0n angst°wn, Ohio, 570 A! j ,e dial. At the end oft! j FIS Congressma oUr raficant spoke aboi ten. COUntry and asked li: | rs t0 support him. j Yo, °day 1 wish I lived i j ngstown so I could ca: Rre/reV‘0us vote for Cor 8rT,an Jim Traficant. scan;, ashington, DC, th "V ° °f our nation, th it hafu Country the worl known, which w; conceived and nurtured by some of the greatest minds in history, wouldn’t say this is an ideal city to visit on vacation. Not for me. Washington, DC in its present condition is a disgrace to me. And it alarms me as our freedoms diminish with the blessings of our lawmakers. Do you know anyone who died for our country in World War II, Korea or Vietnam? Think about him, with your eyes closed. Let s go to Jacobs Field, home of our Indians. We’ll sit near first base and Jim Thome. This young soldier whom you haven’t seen in years (since he died in combat), walks up to you, sharp looking in his clean uniform (not at all like the day he died). You reach out and shake his hand, pat him on the back and greet him with a genuine warm smile. The soldier puts his hand in his Ike jacket, pulls out a pack of Lucky Strike cigarettes, and offers you a smoke. What you’ll have to say is, “I know you died for our country and freedom, but smoking was a bad freedom, and you can die from cigarettes.” 1 wonder if our soldiers who go to war will they be allowed to smoke in their foxholes? Our beloved government loves small cars. I wonder if the Army vehicle “Hummer” will be allowed in our next war? Freedom to love and drive large cars could become regulated by our government. Is it an end to the great love affair we Americans have with the automo- bile? Back to Washington, DC. If I were in the Capitol City and the President, Vice President, all the Senators and all the Congressmen were across the street from me, I would shake the hand of Congressman Jim Traficant and thank him for all he has accomplished for us. I would wish him well, turn away and head home, praying to God we send responsible representatives to serve us in our capitol, and please bless them with common sense. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1998 2 Jim’s Journal By Jim Debevec Know anything about strange phenomena’s? Sunday evening I was sitting at home reading a book. All of a sudden I put it down and thought, “My son is dialing the phone and calling me.” Sure enough, about five seconds later, the telephone rang, and it was him. He lives 700 miles away. How did I know the phone was going to ring? How did I know he was dialing my number? I have no answer. Twelve years ago at work when we first hooked up our typesetting computers I could tell before hand when the phone was going to ring. This sensation lasted about a year. I figured it was the new electronic waves enhancing some unknown sensitivity in my brain. But last Sunday I was sitting in a room with no electronic devices whatsoever. Strange that thought-waves could travel such a vast distance and be picked up and correctly interpreted. * Was reading with interest Rudy Flis’ column about some of the freedoms we have lost because of the intrusion of our government. There are a lot of laws that have come into being in the last 10 years or so that that Rudy didn’t mention. They also are for everyone’s well being. But like Rudy says, our freedoms are diminishing by the day. Take for example the seat belt. A lady goes on TV and says her son took some drugs, was drinking, took a car and ran it into a telephone pole. The conclusion she made is if he had been wearing a seat belt, he would still be alive. Consequently, now everyone has to wear a seat belt or risk being thrown into the slammer. Same with wearing a bicycle crash helmet. Ever see those pictures of politicians at an open, empty field with a nice shiny shovel in their hands pretending they’re actually going to do some digging. Ha. - Anyhow, they are always wearing construction helmets. How about our sports heroes. What do they wear? Football players? helmets. Baseball players? helmets. Hockey players? helmets. Somewhere, somehow, someone is going to come on TV and say how their children were walking along a dusty country road getting ready to pick some blueberries when a tornado came out of nowhere and blew them clear over to the apple orchard. But if they were walking around with helmets they wouldn’t be suffering such a headache now. Then we’ll all be forced to wear helmets - while jogging, eating, typing, driving, shopping, sleeping. You think I’m kidding? Big brother has his/her eye on us. As Rudy Flis says, it’s a phenomenon. Speaking of sports. Ever notice that when people go into a stadium or arena to watch a hockey, basketball, football, baseball, soccer game, etc., what’s the first thing they do? They sit down. Where do they sit? In the stands. Why do they call the sitting area stands? It’s phenomenal. * Slovenians love stories. I’m surprised they don’t make some polkas that tell stories. They mostly pontificate the obvious like, “In Heaven There Is No Beer.” A big pop hit a few years ago was “El Paso.” It told the story of a person going into Rose’s Mexican gostilna and flirting with the waitress and suffering the consequences when her boyfriend found out. Can anyone remember the western song “Shifting, Special—$3499*pp Euclid Travel’s personally escorted tour of classical Greece Plus a cruise of the Aegean Islands September 12-25 wm Ml! 22078 Lakeshore Blvd. Euclid, Ohio 44123 Exclusive Departure Limited Availability Reserve space now! Call 216-261-1050 *based on double occupancy EUCUDl TOAVEI™* 100 WORDS MORE OR LESS by John Mercina One of the readers sent the following “Brain Games” that he/she obtained from the Internet: =? Can yon find one three letter word that fills in the blanks to complete each of the following words? ---st, — k, m, n, 1, zc => Candidly, Frank was stamped by this general analogy. What word belongs in the blank? two is to one as Mi\JOR is to ????????? =» Ugh. Numbers. AB*CD*(EF/GH)*(I/J)= 100. Each of the ten digits from 0 to 9 replaces a different letter in this equation. What is the problem? => Every day, an ice cream vendor has only six flavors of ice cream available, and he refuses to sell anything besides double-scoop cones. Since he INSISTS on both scoops being different flavors, how many combinations of flavors can he make? => Three little hints: 1- It starts all fifteen. 2- If you are bold, you may be able to CAPITALIZE on it. 3- The answer is here... you just have to look for it. Trust us. => John has a bunch of computers. All are Macintoshes except two, all are PCs except two, and all are Crays except two.How many computers does he have? If YOU can’t figure above out, yours truly has “the keys”. Write to Mercina at: P. O. Box 99251, Cleveland, Ohio 44199 WHAT IS IN THE NARROW PICTURE ABOVE ??? Whispering Sands” by Ken Nordeen? It was about a thirsty traveler in the Arizona desert who came upon a dry well and a small bottle of water, that an old prospector left. There was a note saying you had to have faith and not drink the water but use it to prime the pump. These were not only stories but they had a little morality thrown in. There are a lot of polkas about getting inebriated. But what about character. Slovenians are people of good character. There should be a polka about that! Thomas Jefferson said, “In matters of style, swim with the current; but in matters of principle, stand like a rock.” Putting this all together we can come up with a wonderful polka. It can go like this: “At parties, we don’t smoke cigarettes. Driving home our seatbelts are always fast. At work our helmets are a gas. (stylish), We don’t want our cars ending up in the trash. “Our Slovenian homes are mighty fine. Especially because they carry my favorite wine. As a vino it’s the Ritz. Slovenians call it Slivovitz. “Although our living restrictions are now defined. We still have our potica, klobasa, strukle and singing time. “A favorite beverage furthermore is domače vino. Slovenians love to polka more than the Tarantino. “We watch current shows like Jay Leno. But our special occasion transportation is Karl Klessin’s limo. “Our Summer Sundays are spent on the farm relaxing and romancin’. - And stepping lively with polka dancin’. “Whether partying at the flats, a farm, the city, or Pristava. - Our nation’s freedom is sacred — like our mama.” “Thomas Jefferson said it with the strength of a lock. We’ll stand up for our nation’s freedom - like a rock.” You’ll have to come up with the rest of the fascinating story. Maybe a reader can help us out. * We get letters: Mr. Edward Bradish of Peachtree City, GA wants to know if there are any other Slovenians in “Red Neck Land?” Albert J. Flis, brother of writer Rudy Flis, correctly e-mailed the answer to what is a telegrapher’s “bug.” A1 was also a radio operator in the Navy. This has prompted Tony Grdina and Bob Mills to come up with some more Navy nicknames for our edification. * Last week there was a poll taken throughout the United States and 12% of th6 population surveyed had no idea who Monica Lewinsky is. Can you imagine that? Where do these 12% get their food? Do they read the papers? Do they watch TV? Listen to the radio? Do they know who Frankie Yankovic is? Do they know what is pointed in one direction, but headed in the other? — Answer: A pin. * Stanley and Sopb*e (Lach) Baraga of Sun City> Arizona are on the Interne1 and said they would love to hear from American Hon16 readers. Their address *s SJBARAGA@aol.com * To further pique y°°r interest, we still have sotn6 questions hanging from la$t week: From John Mercin**-What does “Sniff *b6 Breeze” mean? From Tony Cek: What a “Black Snake?” (a railroad question). From Fran Virant: What two football teams haV® nicknames, “I.O.U.s” “Toy Baby with Arms?” Do you know? If you d°’ it’ll be phenomenal if you lfit the rest of us in on the news- Comments / or answers-Jim’s Journal, 6117 St. Cla*r Ave., Cleveland, OH 44103-Fax: (216) 361-4088, e-mal j im@buckeyeweb.com i ' i : 1 ( j 1 : ; I < i t i c : a n ; g a v A e b 1 IT P | 6) m m k U sti se El e\ th H si, ta ea th; hi: 0, all fo. | or, ex ou k k k I Pic Of Has I an, I Pei 'in of an, the |Sor ? <=r Birth, Death, and Resurrection of Slovenians in Bethlehem, PA By Stephen Antalics According to an archival microfilm search, the first appearance of the term “Slovene” or “Slovenian” in any city-wide newspaper Published in Bethlehem, Pennsylvania, occurred on October 29, 1917, with a first-page article headed Slovenian Church Dedicated Yesterday”. The Ro-J^an Catholics among the <000 or so original Slovene '"•migrants from the Prekmurje area of the county of as Megye, Hungary, to °rthampton County, Penn-^*vania, celebrated the first ass in their newly-erected church. In 1911, the Evangelical utherans from this same cvene immigrant group, collectively using the name } J°hn's Evangelical Lu-eran Slovenian Congrega-l°n' appealed to the Court Common Pleas, North-mpton County, Pennsylva-n'a, for a charter to be le-recognized, thereby a lowing them to publicly ^°rship God as they saw fit. charter was granted and Ventually a church was built. The personal re \ 25 of these Slo '"'grants were stud tills study lamination of th ^mfests of these e th v"* that ca" be Un tN?,0nal Archiv United States. shi^ sfl'P’s manife * P S ^cord of all e"gers who disemt 18 'sland, New \ U e.mual admission ^'ted States. These the euXJre?ely 'mp •ailedthCy COntained each Personal his that appl,cant< infi hjs Was needed to di tln:t°r. ^er admissio; a,? " States and. forcn '8 °r her W( C'tizenship. ordu u'S examination extr ^ lhe Comm is: [°u^,y rigorous a Placed, nar of ? of b'rtli ktpra"“re and ,0peai relations »f thl0pe'na ind ?e,r Am the .hlS °r hei sona|mm,8rar I a| wealth profile. Two additional but quite important items requested were nationality and ethnicity (ethnicity was called “race” on the form). Any discrepancies in the personal record could result in immediate deportation. This manifest form was officially titled the List or Manifest of Alien Passengers for the United States Immigration Officer at Port of Arrival. A compilation extracted from the ship’s manifests for arrivals in 1913, the last year any immigrants arrived in America prior to European border closings caused by the outbreak of World War I. Referring to the “race” column, please note that the race (ethnicity) of many immigrants is shows as “Slovene,” with others as “Croat,” “Magayar,” “Serb,” “German,” etc. Bear in mind that the great majority of these first immigrants were basically peasants who had lived under conditions of extreme poverty and illiteracy in Europe and who probably not only never had need to discuss who and what they were but actually may not have been aware of what the words “nationality,” “race,” or “ethnicity” truly meant. This may account for the confusion on the manifest forms since the great majority were actually Slovene. These were immigrants who left Europe as Slovenes and were now living in America where they subsequently began collectively worshipping God as two separate Slovene congregations. The inscription over the door of St. John’s Evangelical Lutheran Church reads “St. John’s Evangelical Lutheran Vindish church, although its original charter application said “Slovenian congregation.” In 1921, the pastor of St. Joseph’s Roman Catholic Church applied to the Office of the Clerk of the City of Bethlehem for tax-exempt status for his congregation. The request was made under the name of: “St. Joseph’s Roman Catholic Windish church,” although the announcement of its first Mass four years earlier also said “Slovenian” church. The 1920 census taken in Bethlehem by the U.S. government required all persons living in the United States to state their ethnicity or mother tongue along with other pertinent data. The census records of 1920 show that 100% of these same Slovene immigrants residing in Bethlehem stated they were “Windish.” Incidentally, the pastor of St. John’s Evangelical Lutheran Church said he was Hungarian and the priest of St. Joseph’s Roman Catholic Church said he was Slovene. The year 1921 saw the replacement of the Slovene priest. The disturbing aspect of this new ethnic choice is that the word “Windish” never seems to have appeared on a ship’s manifest as the declared ethnicity of any of the original immigrants, the implication clearly being that they had not heard or used the terms “Wend” or “Windish” in Prekmurje. A logical extension would suggest that the whole “Wend” or “Windish” concept originated in Bethlehem, Pa. In fact, between 1919 and 1995, the words “Slovenian” and “Slovene” completely disappeared from print in any of Bethlehem’s citywide newspapers and were replaced by the new term “Windish.” This change seemed to go unnoticed or at least unchallenged by any of the immigrants. A proclamation issued by the Mayor of the City of Bethlehem, PA. who through the power of his office, decreed that October 26, 1972 would be officially recognized as “Windish Day” to honor the 55^ anniversary of the dedication of the Slovene church in 1917. The first paragraph makes interesting reading: WHEREAS, history dating back to 79 A.D. records the presence of the Windish in Central Europe, Denmark, and around the Baltic Sea...” In reality, 100% of these Slovene immigrants came from the Vas Megye-Prekmurje region of Hungary and were predominantly Slovene in their first years in America. The third paragraph also proves fascinating reading: “WHEREAS, their trading towns on the Baltic having collapsed at the end of the 15th century, the Windish disappeared from the pages of history for 200 years...” The most incredible aspect of this proclamation is not its absolute fiction but the fact that none of the Slovenes of Bethlehem objected to the wording or to the true significance of the proclamation’s implications. By not being officially challenged and with its declaration of an official “Windish Day” - certainly inadvertently and innocently on the part of the mayor — this proclamation publicly recognized the formal denial of the immigrants’ original Slovene ethnicity and the official death of the words “Slovene” and “Slovenian” in Bethlehem, Pa. This amazing change in the ethnic identification of the Bethlehem Slovenes from “Slovene” to “Windish” in the few short years prior to 1920 and the persistence of this label for the next 75 years may give the reader a powerful insight into the initial intensity, power, and ultimately long-lasting effects of the well-planned political plot that the Hungarian government pursued in America through the efforts of “well-intentioned” and strongly nationalistic immigrant clergy. The aim of the plot was to preserve the territorial integrity of the motherland -Hungary, by keeping the Prekmurje region out of the new Yugoslavia. To prevent this loss of territory, it was imperative to have the “Wends” or “Windish” living in America support the parallel plot mounted in Prekmurje since the other 200,000 Slovene immigrants in America unanimously supported the Southern Slavs demand at the Paris Peace Conference that all Slovenes in Europe be included in the new Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes. There is a joke that persists in Bethlehem: “If you ask six Windish people in Bethlehem about the origin of the term ‘Windish’ or why they are Windish, you will get seven answers.” A local fable asserting that the Kingdom of the Windish was sold for a white horse also exists, and there are others. In my article entitled “The Origin and Use of the Term ‘Wend’ to Describe a Hungarian Minority” in the autumn 1995 issue of Slovenija, I promised that the record would be set straight and that a “sister city” relationship between Bethlehem, Pennsylvania, and Murska Sobota, a Slovene town in Prekmurje, would be initialized. Well the new proclamation signed by both mayors in Bethlehem on June 8, 1996, speaks for itself. The formal signing officially recognized that June 8th will forever be celebrated as Slovenian Day by the City of Bethlehem, Pa. The new proclamation reads, “WHEREAS, in the early 20th century a group of Slovenes left the southwestern part of the then County Vas Megye, Hungary, this southwestern part of that said country now called, Prekmurje, Slovenia, with Murska Sobota being its center. The group settled in an area in America known as Bethlehem, Northampton County, Pennsylvania. A far cry from the proclamation of 1972! After a famine of almost 80 years, the terms “Slovene” and “Slovenian” have been resurrected in the area of Bethlehem, and Bethlehem is now a new Slovene oasis for the sons and daughters, grandchildren, and great- grandchildren of those brave and abused original Slovenian immigrants. Today, Bethlehem citizens of Slovenian descent can feed their ethnic souls and gain strength through a new sense of self from the fruits of their newly-proclaimed Slovenian Day. the record has truly been set straight. Mihelin Travel Bureau “FORALL YOUR TRAVEL NEEDS” 4118 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Phone (216) 431-5710 Frank and Chris Mihelin - Owners SUMMER SALE CLEVELAND - LJUBLJANA From $567 + tax - Maximum 1 month stay Some restrictions may apply. Price effective as of March 16,1998 and subject to change at any time. > m IŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1998 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1998 4Road to Becoming a Cardinal by Leslie Scrivener The Toronto Star ROME, Feb. 22 - It is at the end of the evening at a small restaurant within the gray shadow of St. Peter’s. At a table with an empty carafe of wine, Canadian priests are arguing about the way people perceive Canada’s new cardinal, Aloysius Ambrožič. “They say he is conservative. that’s not fair,” says one. “He is middle of the road.” It is conservative to support church teaching, they ask. The way they see it, Ambrožič has discouraged extremes at both the right and the left and has held the Toronto archdiocese, which is growing and home to 1.5 million Catholics, on a steady course. He has his moments of controversy. But here in Rome, the mood is celebratory and loving. “He is a good man,” one priest says. “Did you see the way he came on to the plane to Rome?” another asks. He walked on alone, without an entourage, picking up something to read at a newsstand, wearing old trousers and casual shoes. Someone had described him at formal events, at which he often feels uncomfortable, as “stiff as a crosier” (a bishop’s crook). He is cautious and careful, particularly with the media. Friends say he is awkward and embarrassed about praise. Some have tried to bring in spin doctors. He has refused them. “He won’t permit anyone to remake his image. He is who he is.” He was bom on a farm in Slovenia, then part of the former Yugoslavia. There was no electricity, no indoor plumbing. The nearest village of 15 houses was a 30-minute walk. School and church were an hour’s walk. Gaberje, the village where Ambrožič was raised, was a place by-passed by the industrial revolution, says Toronto Councilor Joe Mihevc, whose mother came from the same village. “It didn’t have to deal with issues of modernity,” Mihevc says, “the church was the first center of life. Literacy was low. The priest was an important figure in the community.” Faithfulness to the church was bred in the bone. The family said the rosary every day on their knees, except in the summer when farm work demanded all of their time. No, their mother didn’t take the seven children on the long walk to daily Mass, Ambrožič says, shaking his head at the notion. “There was far too much to do.” His sister, Helena Golob, an articulate Ottawa woman, recalls “an ordinary life in the country.” Her brother did not show any unusual religious enthusiasms at a young age. He got into the same boyhood scrapes as other children. “Pious? Oh, no,” she says, sitting in the lobby of a Rome hotel, a few steps from the Pantheon, “but he was a good mathematician, he could rattle off the dates of the year that Sundays would fall on for the next few years, making adjustments for leap year.” The children were taught to read before they went to school by their grandmother, their father was not well-educated. But he read a lot and there was a library at home. “In 1941, our youth ended when the Italians and Germans invaded,” says Golob, one of 23 Ambrožič family members in Rome this weekend for the ceremonies at the Vatican. “When I think back, that was the end of the carefree time. We were left at the mercy of anyone.” Ambrožič says he has learned recently that their entire family was on a list to be executed. His father, active in church and political organizations, was imprisoned by the Italians, the fascists had no use for him. In 1945, 15-year-old Ambrožič was sent to get a horse. A wagon was loaded and they walked over the Julian Alps to a displaced persons camp in Austria. “In a way, it was an adventure,” says Golob. “Before, life had been so restricted. To go anywhere you had to have permission from the occupying army. But it soon proved to be disappointing. In a way, we were betrayed. We had hoped England would protect us (from the fascists and Communists). All through the war we had been hoping for an Allied victory.” As the world collapsed around them, “the church was the one thing that stood strong, and then the family,” Ambrožič recalls. They lived in a camp in unheated barracks. There wasn’t a lot to eat. No one had much in the way of possessions. Some say the effects of the refugee experience have left Ambrožič scarred. “How different would I be if I had stayed at home?” he asks. Perhaps he is marked by a sense of impermanence, he says, but thinks such speculation is amateur psychology. Sponsored by Carmelite nuns in Toronto, they came to Canada. It was the end of their life together as a family. Ambrožič entered St. Augustine’s Seminary immediately. Golob and her sister Frances Cerar lived at a Carmelite orphanage in west Toronto and went to work as cleaners at St. Michael’s Hospital. Their parents worked as caretakers at a Carmelite summer camp. Another brother became a farm hand. They were working to pay back their passage to Canada — $200 each. Every Christmas morning, Ambrožič returns to the Carmelite sisters house on Harrison St. to say Mass, a continuing expression of thanks for their care of his family. Ambrožič says there was no drama in his call to the priesthood. The thought first came to him in high school, where he had little English -he learned that while studying philosophy and theology at the seminary in Toronto -but had learned Greek and Latin. “At first I said no, I didn’t want to be a priest, then, it came again. I said, no. Then, why not? I couldn’t find a decent reason against it. Only after two or three years in the seminary did it become clear.” He won’t say why he hesitated. “It’s far too personal.” His sister, Helena, mother of five, often wondered about his life as a priest, a life of being always alone. “No one would have been disappointed if he’d quit.” Ordained in 1955, Ambrožič continued academic studies in Rome and received his doctorate of theology from the University of Wurzburg. After a year working in a parish in Port Colborne, he returned to scholarship as a professor teaching at St. Augustine’s and in the 1970s at the Toronto School of Theology. In his sermons or homilies, he shows his teaching background. “He is not a flamboyant preacher. His is an assured exposition of the gospel,” says Richard Alway, a long time friend and President of St. Michael’s College at the University of Toronto. “You can tell people are listening hard. He doesn’t have rhetorical flourishes. Cardinal Ambrožič It’s the message.” A Catholic woman, who had heard Ambrožič preach and found him “a bit too theological,” later listened to him lecture at the Newman Centre and described how he came much more to life in the role of a teacher. “He look so stem in his pictures; it was lovely to see him doing something he really enjoyed.” Toronto auxiliary bishop Terrence Prendergast, who was Ambrožič’s student in the 1970s, credits Ambrožič with giving him the tools to be a “critical and creative” New Testament scholar. Twenty years later, Prendergast was a bishop, named by Ambrožič, by this time an archbishop. The Toronto auxiliary bishops - none has been named bishop with right of succession - meet with Ambrožič weekly. “He’s very collegial in the way he runs the meetings,” says Prender- gast. “We work as a team. He trusts us with our responsibilities. He doesn’t interfere.” Though he is now a cardinal, Ambrožič continues to be archbishop of Canadas largest and most ethnically diverse diocese. “He still has ultimate authority and responsibility for the archdiocese,” Father Brian Hogan, dean 0 the faculty of theology at the Toronto School of Theology- Surely, one of the most arresting features of AH1' brozic’s new job descripti°n is the task of choosing the next Pope. With this roun of appointments Pope J°1,J’ Paul II will have named 9 percent of the cardinals un der 80 eligible to vote for h*s successor. John Paul has been P°P6 for 19 years. Despite trem bling hand and unsteady gait, he looks forward t0 leading the church into the (Continued on page 5) hi Hi 1» Vi M 1998 TRAVELMAX tours i9»s Experience California while visiting the CaCifornia Missions Leam the story of the Franciscan Missions of California from their founding in the 1700‘s until today- Travel with an Archbishop and pilgrims from Slovenia on this exciting, value-packed tour from September 7 to September 19, 1998. Fly from Cleveland to San Diego and return from San Francisco-Air transportation is available from other cities. Travel by deluxe motorcoach along the California coast from Sa Diego to San Francisco and Sonoma County. Along the way v,s * 14 Franciscan Missions founded in the 1700 s * San Diego. Zoo * Mount Palomar Observatory * Los Angeles * Universal Studios * Hearst San Simeon Castle * Ocean Liner Queen Mary * Muir Sequoia Forest * Sea World * Day in Mexico * Disneyland * Hollywood * Golden Gate Bridge * Alcatraz Island * And More!! Tour includes: Superior First Class Hotels, Breakfasts and Dinners, All entrance fees, and more! From Cleveland with air. $1,855. Land tour price: $1,625. CALL TODA Y TO RESERVE YOUR PLACE ON THIS JOUi Call mike cerar at TRAVELMAX, lnc> (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street Cleveland, Ohio 44119 m. n- :r- ir- to 's Iy te ty /S ji ie f st v n 6 d n 0 i- s Ambrožič... (Continued from page 4) new century. Though he has shaped the college of cardinals, some dispute that they reflect his conservative philosophy. “To see the Pope choos-lng conservative cardinals to protect the conservative dements of the church is just too crassly political for me to accept,” says a Catholic academic. I have to believe they are good people doing the best they can under the circumstances. Just because the PoPe names a cardinal doesn’t mean they are like the Pope. You never know what’s going to happen to someone until he has the Power. No one is there to tell h'm what to do. There were n°t high expectations of PoPe John XXIII and took at ^hd he did - he convened e Second Vatican Council, mhbishop Oscar Romero arted off as a very conserve kind of guy.” Kitty McGiily, who ac es spiritual develop-ent for the Dufferin-Peel >rate school board, is ^ttated that a narrow and in inaccurate view of as controlling and is in popular cur- Ambrozjc mflexible rency. Anything he’s done a sihvg hasn’t been wrjttei £ »= s=ys. “They don’ he side of him thosi 0 know him see, a com I ass'°nate person.” fair*6 *^as been criticized foi a|!lni= to speak out person' Han--When Premier Mikt by >wCUt Welfare payment: he was h 'r CCnt Sh0rtly aftei Priest ected- Yet severa indiv vi S3y he tried t0 mee1 wt :dUal|y ^.h Harris bu, 48 thwarted. likes Says Ambrožič grassmeeting teachers at the ested'r00ts ,evel- He’s inter-vice 'n He seeks ad- ind1y feeling is, he doesi mind With . ,peoPle disagree! 1 h|m. I’ve 6Vo,ve h J6, .866" Somet. ■ thinking abc meth|ng he doesn’t like; She is looking forward to a different kind of leadership now that Ambrožič is a cardinal. “I believe he will be far more among the people and the poor will be more looked after with him.” Ambrožič says it is the job of a bishop - for he is still a bishop — to steer a moderate course. “But the main thing is the faith. I’m not moderate about that. I know quite well what is theological opinion and what is faith... Nobody has the right to take his own opinion and shove it down people’s throats.” For Ambrožič, God is a firm pillar in his life. “He is the one who calls the shots, the one to whom I am ultimately responsible. At the same time he is holy, overwhelming. I will never totally understand it. “God is the father, but not a spoiling father who gives him everything he wants. Strong fathers have strong sons. Wimpy fathers have wimpy sons. And this has nothing to do with biology.” His worry for the Toronto archdiocese is increasing secularization. “God is not very necessary to our society. If we want to make a point we almost have to pretend God doesn’t exist and appeal to human reason and nothing else.” Thanks to Stan Kranjc and Constantine Hanna of Ontario for submitting this interesting article. JENKO’S ELECTRICAL SERVICE Old & New Wiring New Fuse boxes No Job Too Small Seniors Discount Insured 481-7432 (11-14) 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas'ns 6027 SI. Clair Ave., Cleve. Perkins81 Restaurant 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster © HAPpy News © President John Habat presided over the March meeting of the Holmes Avenue Pensioners which began on an upbeat note as members exercised their vocal cords and sang a medley of favorite “golden oldies” under the direction of “Mitch Miller” Matt Zabukovec. Matt indicated that this month was the warm-up for next month when the meeting will be followed by a trip to the Slovene Home for the Aged where we will sing-a-long once more. However, the “golden oldies” at that time will be in Slovenian rather than in English. We hope all HAP songbirds will join us there. Such get-togethers mean a lot to the residents. Four individuals were recently welcomed as new HAP members. They are: Vickie and Jim Kozel and John and Helen Ko-zlevchar. We are delighted to have them with us and sincerely hope they will enjoy a long association with our organization. Who Is The “Slovenian Slammer?” Stanley and Sophie (Each) Baraga of Sun City, Arizona sent in a newspaper sports article written by Bob Young in the Arizona Republic. It identifies the player with a buzz-cut hair sitting at the end of the Phoenix Suns (basketball team) bench. He is the Suns’ 20-year old, 6-foot-6 rookie Marko Milic. He told the reporter you can call him the “Slovenian Slammer.” Within seconds of coming into his first game, Milic had a steal and reverse layup. He went on to play the final 13 minutes and scored his NBA career-high 13 points on 6-of-9 shooting. He is getting a little playing time now. “He just needs to learn the game,” Suns Coach Danny Ainge said. “He hasn’t played the NBA style, but he spends more time working on his game than anybody in the NBA The guys (on the team) love him and encourage him. He just needs experience.” After games Milic goes directly - to the weighttraining room to work out. He’s very-physical. The 220-pounder is the son of two Olympic shot-putters. Membership does have its responsibilities and one of those is to pay one’s annual dues. A reminder was given that the deadline for dues payment is March. Those who have not yet paid for 1998 should call/see Louise Fujda (261-1678) or Matt Zabukovec (943-3784) before the end of the month or risk being dropped from the membership roster. Tickets are still available for the Spring Dinner-Dance on March 29*. Dan Peters will provide the music, Julie Zalar will provide the dinner, and if you join us, we promise that you will have a typical, HAPpy time - all for the price of a ticket -$12.00. Call Matt Z. if interested. The meeting featured a special donation by a very special and talented gentleman who was celebrating a birthday this month. Honorary member John Grill spoke with this correspondent late last year and said he would like to make and donate one of his trademark, hand-made step stools to the club in March in celebration of his 98* birthday. Prior to his retirement from the club a few years ago, John periodically offered these sturdy, two-step stools as raffle donations. True to his word, John called and asked me to take the stool to the March meeting on his behalf where it was raffled and won by lucky (and delighted) Helen Sosic. The entire group not only thanks John very sincerely for this thoughtful gesture, but congratulates him equally sincerely on his 98* birthday and wishes him “vse najboljše” now and for many years to come. The meeting concluded on a “sweet note” as Val and Dom Cekada, our faithful and hard-working refreshment providers, along with their capable assistant, Mitzi Urbanic, treated us to pastry and coffee. Thanks to them for always bringing our monthly meetings to such satisfying conclusions. i"8 TRAVELMAX tours 199s ESCORTED EUROPEAN VACATIONS L* ROMANTIC CENTRAL EUROPE ♦ | 6 countries, 16 days Germany, Czech Republic, Slovakia, Hungary, Slovenia, Austria Tours departing June 9 and June 23 ♦ The Country Tour - ♦ L ^MWNEWRDSOFjiNTRAL EUROPE I 4 countries, 16 days A countryside tour featuring food and wine Visit Italy, Austria, Slovenia, and Hungary Tours in July, August, and September j| Tours in July and August ”♦ SLOVENIA A Two Center Holiday One week by the Alps One week by the sea Bled - Bohinj Portorož Tours in June, July, August, and September ~~♦ TREKKING - HIKING T _____ACTIVE HOLIDAYS IN SLOVENIA Call MIKE CERAR at TRAVELMAX, Inc. (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street Cleveland, Ohio 44119 5 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1998 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1998 e Another Perfect Vacation in Australia By Patricia Coil Euclid Travel At first we were almost disappointed because Australia didn’t feel like a foreign country. The monetary system was similar and the language was understandable. But it didn’t take us long to discover some interesting differences. My husband and I along with our daughter and son-in-law spent two weeks recently in Australia visiting Melbourne, Sydney, Cairns, and cruising on the Great Barrier Reef. Their money is divided like ours into dollars and cents. The Australian dollar was worth about $1.30 US when we were there. Their paper money starts with the $5 bill rather than $1. They have only coins for $1 and $2, which quickly creates quite a heavy load in your pocket or purse. Their paper money comes in different sizes and colors. It has a small transparent area at the bottom of the bills. If you are not careful you start to treat it like it was Monopoly money rather than actual cash. Because Australia is below the equator the seasons are reversed, so we left Ohio in fall and arrived in Australia in spring. We quickly learned to turn Centigrade into Fahrenheit by doubling the centigrade figure and adding 30. So that 16 degrees Centigrade translated into 62 degrees Fahrenheit. Crossing the International Dateline meant we left California on Friday and arrived in Australia the next day, which was Sunday. My mind had a hard time adjusting to the fact that we left Australia on a Friday and arrived in California on the same Friday. The major Australian cities weren’t founded until the 18*h century and did not grow into large metropolitan areas until the beginning of the 20**1 century, so many of their buildings and neighborhoods look like the Col-linwood-Glenville area where I grew up. The street and traffic signs are in the same kind of typeface that we use here so they seemed very ordinary. To indicate that a car should slow down, broken V’s are painted on the street. At some intersections there were signs indicating that it was a “Red Light Camera Area..” This meant that a camera was mounted above the traffic light, which took the pictures of any cars running the red light. $125 fines were automatically given to any drivers guilty of this traffic violation. Instead of pressing a button on a pole to activate a pedestrian signal, you press a big metal plate about the size of a saucer. The signal begins to make a soft slow ticking sound, when the light changes the ticking becomes louder and faster indicating for blind people that it is safe to cross the street. For some reason in Australia the light switches are reversed, which means you turn the lights on by pushing the switch up instead of down. In an effort to conserve electricity, one hotel and our cruise ship required the insertion of a room key into the light switch in order to turn on the lights. Bathrooms were somewhat of a problem, because the hot and cold water faucets were reversed. It made taking a shower somewhat of an adventure the first time. The top of the toilet tank had two buttons - a circle and a half circle. It turned out that both flushed the toilet, but one was the full flush. Just another example of Australian conservation. Some phrases are definitely different in Australia. The carry out stores are called “take away.” Instead of picking up something from a store, you “lift it off.” Australians tend to not pronounce the “r” in certain cities. So that Cairns is pronounced Cans and Melbourne is Melbune. The salt shaker has one hole and the pepper shaker has many holes. Breakfast buffets always contained the usual juice, coffee, rolls, fruit, eggs, bacon or sausage that seem standard around the world. The Australians add pork ‘n beans, cooked mushroom caps, and baked tomatoes to the menu every day. It was quite unusual to see a diner piling baked beans or mushrooms onto his toast. We could never quite bring ourselves to try that although we did eat Emu, kangaroo, and crocodile during our trip. If you enjoy visiting new countries and find out about how other people live, then you should call Euclid Travel, 261-1050 and have them help you plan your next exciting vacation. PETER J. KUHAR A CCOUNTING SER VICES INCOME TAX PREPARATION IN-HOME CONSULTATION PERSONALIZED AND CONVENIENT (440) 944-1468 29439 Woodway Drive Wickliffe, Ohio 44092 Drive in - or Walk In St. Vitus Lenten Renewal Monday to Sunday March 23 - 29 Lenten renewal, Slovenian language, Fr. Ivan Likar, St. Vitus Church Saturday and Sunday, March 28 and 29 Lenten renewal begins at St. Vitus Church with Fr. Theodore Marszal preaching, in English, at the 4:00 Mass and the Sunday liturgies. All are welcome. Monday, March 30 Lenten renewal continues (English). Fr. Marszal will preach and lead the Holy Hour in St. Vitus Church starting at 7:00 p.m. Confessions will be heard a half hour before. Tuesday, March 31 Lenten renewal continues (English). Fr. Marszal will hear confessions starting at 6:30 p.m. in St. Vitus Church. He will celebrate Mass at 7:00 p.m. A social will follow in the church hall. —Sr. Mary Avsec St. Vitus Church JACKSHAW IT S EASY AT JACKSHAW IT S EASY AT JACKSHAW DEMO SALE THESE MANAGER DRIVEN DEMOS ARE PRICED TO SELL.. ALL ARE UNDER 6,000 MILES ’98 CAVALIER LS 4 Door A„„.. *. t™*™, NOW ONLY *14,695 »750 control, door locks, Sale Price &SE& Rebate wipers, ABS, tutone. #8044 '98 CHEVY PRIZM —-—- ft. CSSSi. _____m - #8066 '98 CHEVY LUMINA Defogger, automatic, 14" alloy wheel! cassette, croi control, power locks, air cond., tilt wheel, & more! *13,945 £ NOW ONLY *14,896 MS, ..,NOW ONLY Power irtnd We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS DIESEL ENGINE REPAIRS 4«WHEEL A FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT © • •>»OMOPVF nrrri i fur.r EUCLID □ E3S CO SERVICE APPROVED AUTOMOTIVE RtpAl* Joe Zigman, owne' 0' St Pi k C£ W A 1< (V H 1 sej Lo ce< at Ho Wi net urc Ma Wi Sot re$i Pas V Euc can Wv Ser\ . Nor fath Hit fath Vi Vio Eun St-, S Chr: a.m. cen Mos try. S- s: < > x s- z & % sr =■■ x s; > s: DEATH NOTICES PETER J. ŽNIDARŠIČ Peter J. Žnidaršič, 41, coowner of Znid Bros. Construction for nine years, passed away on Wednesday, March 11, 1998. Mr. Žnidaršič has been a carpenter for 22 years. He Was born in Buenos Aires, Argentina on January 3 1957. He was a member of St. Mary Magdalene Athletic ssociation for five years, aod Slovenska Pristava in Harpersfield for 37 years. He Wed in Willowick for the last 18 years. Mr. Žnidaršič was also Active as an assistant coach 0r various athletic programs a* St. Mary Magdalene and eeity of Willowick. Mr. Žnidaršič is survived y his wife Susan A. (nee yroney); a son, Peter, and Tighter, Lauren; sisters den (Frank) Vodopivec, ynne (Tony) Jakovljevič, .era (Dan) Foreman, and >1 brothers: John cronica), Tom (Margaret), . a[_ 0 (Deborah), and Jo- l ^ ’ and mother Vera (nee Loncar). His father, Joseph is de- based. family received friends n Dan Cosic Funeral 0aie, 28890 Chardon Rd., "loughby Hills, Ohio. Fu-ra| was at 10:30 a.m. Sat-aay, March 14, 1998 at St. Wit? Ma8dalene Church in Soulsc1Ck' Burial AU cmetery in Chardon. j?kHN Tl stefanac residem r'fSt®fanac’ 69’ a Passed °f Euclld> Ohio Sund aW3y at his home on Unday> March 8, 1998. Fuc?niWas a member of the can d Men’s Club, Ameri-Wwn8l°n Post 0343 and a $erv»H • Veteran where he j0l m Marine Corps. Noree " Was ^ husband of father" ^ Carolin); the MitCk M° John’ Dennis, father f 3nd E,len; 8rand-Ž°ra v°, and brother of Violet v Usich’ Barbara Gerl, p . Kutnar. called at Zele 1t,VvlHome’ 452 E. 152 lay, March 11. Cal Hom ' slednCSday’ March 11. %st?1CeS Thursday at St. ktti. ‘r6 . Ohurch at 9:30 Eea,eteUr'3* *n Ah Souls Donations to bryPce House in His mem- ANGELA BOHINC Funeral Mass for Angela Bohinc, 87, of Cleveland, a homemaker, was at 9:30 a.m. on Wednesday, March 18 at Our Lady of Perpetual Help Church in Cleveland. Mrs. Bohinc died March 12, 1998 at the Slovene Home for the Aged in Cleveland. Bom June 3, 1910 in Johnstown, Pa., she was a lifelong Cleveland (Nottingham) area resident. She was a member of SNPJ Lodge 604. Survivors are son, James (Linda) of Kirtland, Ohio; grandchildren James Scott and Jeffery Allen; and sister Jean of Cleveland. Her husband, Frank; daughter, Sharon Raack; sisters, Albina and Cecelia; and brother, Victor, are deceased. Friends called Tuesday, March 17 at Zele Funeral Home, 452 E. 152nd St., Cleveland. The Rev. G. Kijauskas S.J. of Our Lady of Perpetual Help Church, officiated at services. Burial was in All Souls Cemetery in Chardon. ELIZABETH LUBOBANSKI Elizabeth Lubobanski, 84, a former resident of E. 77th St., now of Mentor, Ohio, passed away in Lake West Hospital on Monday, March 2, 1998. Elizabeth was the wife of Harry; the mother of Gerald Simcak, Steve Simcak, Dennis Simcak, Karen Malinowski, Theresa Ciarcia. She was the grandmother of 14; great-grandmother of 19; and sister of Anna Yakkel, Edward Smith (deceased) and Helen Zach (deceased). Daughters Lois and Susan Lubobanski also preceded her in death. Elizabeth was a member of the Goodrich Gannett Volunteers, Slovenian National Home Pensioners, and the Teamsters Retirees Chapter II. Funeral services were Thursday, March 5 at St. Casimir Church. Burial in All Souls Cemetery. Contributions may be made to Lake County Meals on Wheels c/o Lake County Council on Aging, 125 E. Erie St., Painesville, OH 44077 in Elizabeth’s memory. Zele Funeral Home. ^ele Funeral Home memorial chapel LOCATED AT 452 152 Street Phone 481-3118 family owned and operated since 1908 EMIL GORŠEK Emil Goršek, 74, was the beloved husband of Marija (nee Klajderman); father of Anthony (Dianne) and Gregory; grandfather of Stephanie. Brothers and sisters of Slovenia are all deceased. Mr. Goršek was a member of St. Vitus Holy Name Society and KSKJ Sacred Heart Lodge No. 172. Friends were received at Zak Funeral Home, 6016 St. Clair Ave., Cleveland on Wednesday, March 18. Funeral Thursday, March 19 with 10 a.m. Mass in St. Vitus church. Interment in All Souls Cemetery. FRANCES STANONIK Frances Stanonik, 77 of Harpersfield, Ohio, a grape farmer, passed away on Friday, March 6, 1998 at the Ashtabula County Medical Center in Ashtabula, Ohio. She was born on February 19, 1921 in Zirovski vrh, Slovenia to Frances (Potočnik) and Janez Kaučič. Frances came to the In Loving Memory Of the Fifth Anniversary Of Our Beloved Mother, Grandmother and Sister Josephine A. Godic (Died March 19, 1993) Two dear bright eyes, a tender smile, A loving heart that knew no guile. Deep trust in God that all was right, Her joy to make some other bright. If sick or suffering one she knew, Some gentle act of love she’d do. No thought of self, but of “the other” I know He said, "Well done, Mother. ” Sadly missed by children: Rev. Frank & Roger Godic — Sons Bonnie Simmons, Clare Miller — Daughters Christina and Michelle Simmons — Grandchildren And Relatives CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the, Slovenian Community.’ United States from Slovenia in 1958. She married Max Stanonik on June 20, 1959 at St. Mary’s Church in Col-linwood. Frances was a member of Assumption of the Blessed Virgin Maiy church. She is survived by her husband, Max; and three brothers Jože Kaučič, Slavko Kaucic, and Vinko Kaucic, all brothers are in Slovenia. Funeral services were at 10 a.m. on Monday, March 9, 1998 at the Assumption Catholic Church, in Geneva, Ohio, Rev. Paul Tobin officiating. Burial in Unionville Cemetery in Unionville, Ohio. Friends were received Sunday, March 8 at the Behm Funeral Home in In Loving Memory of the 2nd Anniversary of Our Beloved Mother Julia Kamber Died March 22,1996. If the words were ours to give, We would give, yes, and more. To see the one we love so dear And have her back once more. We will remember you. Sadly missed by Daughter Irene and Husband Dom Pasalaqua and family. March 19, 1998. Geneva. Contributions may be made to the Assumption Catholic church, 594 West Main Street, Geneva, Ohio 44041. In Memory The enclosed $30.00 donation is in loving memory of my adorable artist wife, Mary Kralic. -Ed Kralic Chardon, Ohio In Memory Enclosed check is for subscription renewal plus $5.00 is a donation in memory of my husband, Henry Hlabse. —Mary Hlabse Berea, Ohio In Loving Memory Of the 15*h Anniversary Our Mother, Grandmother and Great-Grandmother Antoinette (Nettie) Kalish nee Grdina Born June 6,1890 Died March 25,1983 Sadly missed by: daughter Carmen and son-in-law Lloyd McBrayer Grandchildren: Connie Rae Schreiber Annette Tinter Robert McBrayer Janet McBrayer Kimberle Gold and 8 great-grandsons Kevin, David, Michael, Scott Tinter David, Bryan Schreiber Ryan & Keith McBrayer OILC »»»»»»> o ««««<«« FUNERAL HOME COMPLETE FUNERAL PRE-PLANNING SPACIOUS LUNCHEON ROOMS AVAILABLE FOR FAMILY USE AFTER SERVICES • Burials / Memorial Services • Cremations •Trusts Available • Itemized Pricing •Traditional Services . Community • Entombments Rooms Available Northeast Ohio's Finest Funeral Facility 944-8400 28890 Chardon Road • Willoughby Hills AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1998 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1998 Coming Events: Friday, March 20 Fish, shrimp or pierogi dinner, Slovenian National Home, E. 80* St. from 5:30 to 8 p.m. Donation $7. Saturday, March 21 Dinner-Dance sponsored by Primorski Club, Contact 732-7527. Sunday, March 29 Holmes Avenue Pensioners Spring Dinner-Dance at Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave. Music by Dan Peters orchestra. Donation $12.00. For tickets call 943-3784 or 531-2088. Sunday, March 29 St. Mary’s (Holmes Ave.) Slovenian School breakfast from 9 a.m. until 12 noon featuring homemade sausages, crepe (palačinke), eggs and beverage. Adults $6, children $3. Consulate Office Remains Open The office of the Honorary Consulate of the Republic of Slovenia announces that Dr. Karl Bonutti will be on official business in Slovenia beginning March 18. During his absence the Consulate office will be open at regular business hours. Friday, April 3 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland, Ohio from 7:30 p.m. to 11:30 p.m., featuring Bob Kravos. Sunday, April 5 Benefit Breaded Boneless Chicken or Roast Pork Dinner (with soup) in St. Vitus Auditorium, Cleveland, sponsored by the Holy Name Society, St. Mary Magdalene Lodge KSKJ and St. Vitus Lodge #25 KSKJ. Serving from 11 a.m. to 1:30 p.m. Adults $10, children $5. For tickets call evenings 881 -9486. Church organ repairs. Friday, April 17 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland, Ohio from 7:30 p.m. to 11:30 p.m., featuring Ray Polantz. Saturday, April 18 Jadran Concert, Waterloo Hall. For tickets call 481-3187. Jason Byrne Hits Big Time Magician Jason Byrne has finally made it to the big time. Last week he started at the Riviera Casino in Las Vegas with a one year contract to do his magic act. Jason is the grandson of Vickie Svete of Lakewood, Ohio. Congratulations! Fr. Likar gives Slovenian talks at St. Vitus Father Ivan Likar will speak in the Slovenian language at the St. Vitus Church Lenten Renewal from March 24 to the 28*. The Mass begins at 7:30 a.m. Confessions at 6:30 p.m. Homily and readings at 7 p.m. St. Vitus Church is located at 6019 Glass Avenue in Cleveland. Father Ivan Likar was born on August 11, 1946 in the vicinity of Otlici by the municipality of Ajdovščino in the Republic of Slovenia. He was ordained June 29, 1971 in the diocese of Koper, one of three Catholic dioceses in Slovenia. —Stane Kuhar Bishop Baraga Weekend Sept. 5 & 6 Cleveland, Ohio S.W.U 25 Meets Slovenian Women’s Union Branch 25 will have a 1 p.m. meeting this Sunday, March 22, in the Social Room of St. Vitus Hall. Maple Pensioners Meet The Maple Heights-Newburgh Pensioners Club meeting for March will be held on Wednesday, the 25* at noon at the Slovenian National Home, 3563 East 80* Street off Union Avenue. Note the meeting will be held on the fourth Wednesday of the month. Our attendance prize is now $35. Our April meeting is on Wednesday, April 22 at noon in the same place. The May meeting is on May 27 at noon. FOR RENT 2 bedroom duplex (down), living room, dining room, nice sun porch, wall to wall carpeting, appliances, 1 garage space. No Pets. Available April 5. Side street off East 185* St. $500 month plus utilities / $500 Security Deposit. References / Employment Required. 216 - 481-3247 Ask for Mrs. Gumsey Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 S.W.U. Branch 14 Meets The first 1998 meeting of Slovenian Women’s Union Branch #10 will be held on Wednesday, March 25 at 1 p.m. in the Collinwood Slovenian Home on Holmes Avenue. Wilke Hardware Josephine (Zaman) Wilke Jack Zaman Paints, glass Housewares, Plumbing, Electrical Supplies, Garden Supplies Screens and Storms-Repaired 809 E. 222nd St. Euclid, Ohio 44123 RE 1-7070 f ThP^klvn ^ delations lJ W ^-%ii ft# FISH FRY PLACE: THE CLUBDOM 6409 St. Clair (Rear) WHEN: EVERY FRIDAY (During Lent) Serving Dinners from: 5:00P.M. TO 8:00P.M. (Take Out Available) For More Information Call: (216) 361-5115 or (216) 361-5335 Jfireplace RESTAURAhfT 29MS Lak« Shore Bh*d. H3*47 imel mašo, je povedal: »So meje, kijih človek ne sme prestopih. So stvar,, ki so nedotakljive. In ko danes gledamo na mejo, kije bila grobo porušena, se sprašujemo, kaJ si lahko drugi mislij o nas. Ce ne drugega, nas bo civiliziram svet imel za nekulturen narod, ki ne zna spoštovati najvišjih svetinj svoje kulture in vernosti. A da nas ne zadane še kaj hujšega, da nas sovraštvo ne potegne v divji vrtinec obsojanja m razdeljenosti, dvignimo roke h Gospodu v iskreni in goreči prošnji za mir.« Jz Clevelanda in okolice »Micki je treba moža«— To je naslov veseloigre, ki jo bo to nedeljo pop. ob 3h v Slovenskem domu na Holmes Ave. podal Dram. društvo Lilija. Vstopnice ($7) dobite pri vhodu. Pridite! »Primorski večer«...— bo to soboto zvečer v SND na St. Clairju. Za več informacij, pokličite Sabino Milavec na 216-953-9116. Korotan obvešča— Sčinkavci imajo svojo redno pevsko vajo vsako soboto ob sedmih. (F.K.) Novi grobovi Rose Brancely Dne 16. marca je v Meridia Euclid bolnišnici umrla 84 let stara Rose Brancely, rojena Elesh 31. decembra 1913 v Trstu,-vdova po Andrewju Doles in Franku Brancely, pastorka Franka Brancely in Roberta Brancely, 7-krat stara mati, 8-krat prastara mati, sestra Mary Kuhar (pok.), teta Ray-monda Kuhar, 2-krat prateta, članica več slovenskih organizacij. Pogreb bo v oskrbi Gr-dina-Faulhaber zavoda v soboto, 21. marca, dop. ob 9., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, od tam pa na Kalvarije pokopališče. Ure kropljenja bodo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v petek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Emil Goršek Umrl je 74 let stari Emil Goršek, mož Marije, roj. Klaj-derman, oče Anthonyja in Gregoryja, stari oče Stephanie, .vsi bratje in sestre so že pok. v Sloveniji, član DNIJ pri Sv. Vidu in KSKJ št. 172. Pogreb bo v oskrbi Zak zavoda na St. Clair Ave. danes dop. ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., od tam na Vernih duš pokopališče. Peter J. Žnidaršič Dne 11. marca je v nesreči, ki se. je pripetila na delovnem mestu, umrl 41 let stari Peter J. Žnidaršič z Willowicka, O., rojen 3. jan. 1957 v Buenos Airesu, Argentina, mož Susan, roj. Syroney, oče Petra in Lauren, sin Vere, roj. Lončar in Jožeta (pok.), brat Helen Vodopivec, Anne Jakovljevič, Vere. Foreman, Mary in Josepha,'mizar po poklicu in z bratom 'lastnik Znid Bros. Construction zadnjih 9 let, član Slovenske pristave, aktiven kot pomožni trener pri raznih športnih programih župnije sv. Marije Magdalene v Willo-wicku in pri mestu Willow-wick. Pogreb je bil 14. marca v oskrbi Cosic zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Marije Magdalene in pokopom na Vernih duš pokopališču. Sporočilo— Častni konzulat RSlovenije sporoča, da je častni konzul dr. Karl Bonutti službeno odsoten od 18. marca dalje. V tem času bo poslovanje Častnega konzulata potekalo neprekinjeno z rednim delovnim časom. Upokojenci Slov. pristave— Upokojenci Slovenske pristave imajo mesečni sestanek v sredo, 25. marca, ob 1.30 pop., v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po krajšem zimskem počitku so vsi prav lepo vabljeni, da se sestanka udeležijo. Rojstni dan— Frank Staniša praznuje 27. marca svoj 96. rojstni dan. Bog mu je podaril še to leto, ne takšno kot prejšnja, pa hvala tudi za to. Iskrene čestitke in vse najboljše mu želijo družina in številni prijatelji, čestitkam se pridružujemo tudi vsi pri AD! Naslednja A D— Kot smo najavili, bo AD za 26. marca natisnjena že 25. marca zjutraj. Zato mora urednik prejeti gradivo najkasneje do torka, 24. 3. opoldne. Ribje večerje— Klub društev SND na St. Clairju ponuja ribje večerje v Clubroom (v stavbi zadaj) in sicer od 5. do 8. zv. vsak petek v postu. Večerje se tudi lahko vzamejo domov (»takeout«). Radio oddaja— Tony Ovsenik vodi slovensko radio oddajo vsako soboto zvečer od 9. do 10. in sicer na postaji WCPN-90.3 FM. Za objavo sporočil na oddaji, ga lahko pokličete na tel. 440-944-2538. Spominski darovi— Rudolph Kristavčnik, Che-sterland, O., je daroval $20 v podporo našemu listu, v spomin brata Tonyja. Ga. Ivanka Kete, Cleveland, O., je darovala $10, v spomin moža Jožeta. Ga. Angela Cupar, Wick-liffe, O., je prav tako poklonila $10, v spomin pok. članov družine Petrovčič in Cupar. Iskena hvala vsem! V tiskovni sklad— Slovenia Parishes Credit Union, Toronto, Kan., je v naš tiskovni sklad prispevala $15. Hvala lepa. Študij slovenskega jezika— Pri Častnem konzulatu na 1111 Chester Ave., Suite 520, imajo prospekte za dvo- in štiritedenske tečaje slovenskega jezika, ki bodo letos poleti v Sloveniji. Ce se zanimate, pokličite konzulat na 589-9220. Možno je tudi celoletno študi-ranje v Sloveniji. Tečaji so že uveljavljeni in dokaj dobro obiskani vsako leto. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Prank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $ 1 60 letno SUBSCRIPTION RA TES United States and Canada: U S A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia AMERICAN FIOME (ISSN 01 64-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 441 03-1 692. Periodicals postage paid ai Cleveland, OH. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 11 Thursday, March 19, 1998 Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 1998 Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja — I. del — Sveti Duh, osrečujoči gost duše Bratje in sestre! Že vrsto let se škofje na zadnji dve nedelji pred postom obračamo na vas s pastirskim pismom. Tudi na ta način hočemo izpolnjevati svojo učiteljsko službo. Pri posvetitvi nam je bila na glavo položena odprta evangeljska knjiga v znamenje, naj oznanjamo celotno Kristusovo skrivnost in naj z močjo Svetega Duha vabimo vse k veri ali pa jih v živi veri potrjujemo. V lanskem letu 1997 smo vam kot v prvem pripravljalnem letu na jubilej 2000 spregovorili o Jezusu Kristusu, edinem Odrešeniku sveta. Namen našega pisma je bli, da bi na novo odkrili edinstveno osebo Jezusa Kristusa, skrivnost njegovega učlovečenja, trpljenja, smrti in vstajenja. Prerojeni z zakramentom krsta in potrjeni z zakramentom birme naj bi s Kristusom in z Marijo, njegovo materjo, z zaupanjem stopili v tretje tisočletje. Leto 1998, drugo leto pripravljalne dobe na veliki jubilej začetka tretjega tisočletja, pa je na poseben način posvečeno Svetemu Duhu in njegovi posvečujoči navzočnosti. Ob nedeljah in praznikih v maši veri izpovedujemo: »Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja.« Tisti, ki ga nebeški Oče nenehno pošilja v naša srca, Duh njegovega Sina, je resnično Bog, se pravi, da je istega bistva z Očetom in Sinom. Čeprav kot oseba različen, je v notranjem življenju presvete Trojice kakor tudi v svojem podarjanju ljubezni za svet neločljiv od Očeta in Sina. Zato ga hkrati skupaj z Očetom in Sinom molimo in slavimo. Ko torej Jezus zatrjuje, da bo tistega, ki ljubi Sina, ljubil tudi Oče in da bosta k njemu prišla in pri njem prebivala, nikakor ne izključuje Svetega Duha (Jn 14,23). Kdo bo prišel? Oče, Sin in Sveti Duh, ki so eno. Prišli bodo, pa to ne bo samo tista splošna Božja pričujočnost, ki jo izražamo z besedami: Bog je povsod. To je drug prihod, poseben, prostovoljen, iz čiste ljubezni. Zato smo v resnici Božji tempelj in Sveti Duh prebiva v nas; smo svetišče živega Boga (prim. 1 Kor 3, 16; 2 Kor 6, 16). Liturgija kot »neprekinjena pesnitev« pravi v pesmi slednici na binkošti, da je Sveti Duh osrečujoči gost naše duše. Isto pove sveti oče v svoji molitvi v tem drugem letu priprave na jubilej 2000: »Sveti Duh, gost, ki napolnjuje srca z veseljem.« Prebivanje Svetega Duha v duši ni samo za eno uro ali en dan. Ne mine kakor spomin na enodnevnega gosta (Mdr 5,14). Sveti Duh je prišel, da bi ostal, da bi bival v nas, da bi si v nas ustvaril svoj dom, da bi dušo do popolnosti posvetil. Ko so bili naši duhovniki v času totalitarnega režima v zaporu, v samici, je marsikateri lahko rekel: »O samica, o tema, svetlejša si od vse luči! Ko hočem namreč tu opraviti obisk Najsvetejšega, se poglobim vase, pokleknem pred Boga, ki je v meni pričujoč. Mar nisem Božji tempelj?« Toda človek je v svoji korenini ranjeno bitje. Tri globoke rane, tri strasti so izvir zla: »Poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja« (1 Jn 2,16). Človek lahko z velikim grehom izžene osrečujočega Gosta iz svoje duše. Zato vas, bratje in sestre, spodbujamo PA VLE BORŠTNIK Pri založbi Putnam je nedavno izšla knjiga britanskega zgodovinarja in nekdanjega člana britanskega parlamenta Nigela Nicolsona, z naslovom »Long Life« (Dolgo življenje). Nicolson, član stare ugledne družine, v teh spominih opisuje svoje dolgo življenje, v katerem je srečal vrsto pomembnih osebnosti našega časa ter ga zdaj zaključuje »z dolgimi sprehodi po angleškem podeželju, v udobni podeželski hiši, kjer ne manjka duhovite konverzacije in obilnih jedi...«. V najbolj ganljivem poglavju pa opisuje Nicolson tragične dogodke, ki jim je bil priča kot obveščevalni oficir britanske vojske v Avstriji, poleti 1945, ob izročanju slovenskih domobrancev in belih Rusov. Nicolson potrjuje, da je prišlo povelje, naj bodo vsi ti nesrečniki izročeni svojim sovražnikom, se pravi Rdeči armadi in Titovim partizanom, in da je bilo v primeru Slovencev to storjeno s prevaro, ker jim je bilo rečeno, da odhajajo v Italijo. »Naši stražarji so nato zaprli vrata živinskih vagonov ter jih zaklenili. Ko so bili vsi vagoni zaklenjeni, so se odmaknili od vlaka in na njihovo mesto so prihiteli partizani, ki so se skrivali v grmovju okrog postajnega poslopja. Vagoni so bili stari in skozi špranje so Jugoslovani lahko videli vse, kar se je dogajalo. Pričeli so razbijati po notranjih stenah vagonov in kričati — ne na partizane, temveč na nas, ki smo jih izda- Perry, Ohio li, jim lagali in jih poslali v gotovo smrt. Ta prizor se je ponavljal dan za dnem, po dvakrat na dan. Bilo je to najstrašnejše doživetje mojega življenja...«. Nigel Nicolson je svojo osebno čast rešil vsaj s tem, da je pred leti pričal na procesu grofa Tolstoja in potrdil njegove trditve. Storil je to v času, ko je vodil težko bitko za ponovno izvolitev v parlament. Tako kot Tolstoj, je tudi Nicolson doživel poraz. Poročilo, ki ga je Michael Dirda objavil v tedniku Book World, prilogi časopisa Washington Post, ne nakazuje, ali je Nicolson ukrenil karkoli, da bi opral tudi čast Velike Britanije same, Dirda pa zaključuje z ugotovitvijo, da »ni nobenega dvoma, da je vojaška ali diplomatska malomarnost pripeljala do pokola desetih tiso-čev brezmočnih, nedolžnih ljudi...«. Na opravičilo britanske vlade še čakamo. Spomladansko snidenje... CLEVELAND, O. - Tabor DSPB bo imel družabni večer v Slovenskem domu na aveniji Holmes v soboto, 18. aprila. Okusna večerja se bo servirala ob 7. uri. Po večerji bo ples. Tako kakor vsako leto vas vabimo, da nas poselite in s tem podprete organizacijo, ki je nepolitična in gleda samo, da se vrne čast našim padlim domobrancem. Ti so se borili za vero, dom, domovino. Vsako leto nas tu zapuščajo domobranci, vrste se krčijo in zato moramo delati, da vsaj nekaj nas doživi spravo in vrne čast tisto, ki jo zaslužijo naši padli za slovenski narod. Ako gledamo današnje stanje v domovini, opazimo, da se počasi svetlika in prihaja resnica na dan. Mnogi tam spoznavajo, da ni tako, kakor se govori in piše že desetletja, ampak da so domobranci branili slovenski narod pred san-jarstvom ljudi, ki so bili strašno, slepo vdani tuji demagogiji. Zato pridi, pridruži se temu družabnemu večeru. Saj tam boš srečal po dolgem zimskem presledku ljudi, osebe, ki si morda bil z njimi v taborišču. Povabi tudi mladi rod, ki je tu rojen, da se zave, zakaj se je toliko ljudi izselilo iz rodnega kraja. Ta večer je tudi zato, da se pridobi nekaj finančne podpore za tiskanje glasila Tabor, za vence za pokojne, in za maše, ki so nas zapustili. Pridi, pričakujemo Te, ako pa si zadržan, pa pošlji prispevek po prijatelju, ki bo prisostvoval temu družabnemu večeru. Na svidenje... Tabor DSPB - S. V. Sporočilo konzulata CLEVELAND, O. - Častni konzulat Republike Slovenije je decembra lani sporočilo, da je ministrstvo za zunanje zadeve RS namenilo $12.000 za Slovensko šolo pri Mariji Vne-bovzeti v Collinwoodu in $9000 za Kulturni center v Lemontu, 111. Zaradi usklajenega proračuna, ki ga zahteva Evropska skupnost, so bila ta sredstva zmanjšana na $9000 za Slovensko šolo in $6000 za le-montski SKC. Čeprav bo ta sprememba gotovo vplivala na obseg načrtovanih dejavnosti, vendar iz MZZ nakazani denar kaže na to, da si slovenska vlada nedvomno prizadeva finančno podpreti delovanje in razmah slovensko ameriških ustanov. KBB Knjigo »VENETI« v angleščini dobite tudi na Konzulatu CLEVELAND, O. - Knjigo o »Venetih« v angleškem prevodu se dobi tudi na Častnem konzulatu RSlovenije. Avtorji knjige so (I. del) dr. Jožko Savli, (II. del) že pok. akademik Matej Bor, tretji del s komentarji in odmevi ter obogatenega z dodatnimi študijami pa Ivan Tomažič, ki je obenem tudi izdajatelj. Knjiga nosi podnaslov: Prvi graditelji evropske skupnosti, oris zgodovine in jezika davnih prednikov Slovencev. Knjiga je zanimivo branje, povzročila je Pa tudi številne polemike. Knjiga ima več kot 500 strani. Cena knjigi je $25, za po$t-nino je pa treba dodati še $3-Ce ste zainteresirani, pokliči16 častni konzulat na 216-589-9220. Ali lahko pomagate? Sledeče pismo je bilo na naslov AD poslano po faksu iz Gorice, natančneje preko tednika Novi glas. Vsebina je jasna, če osebi, ki se za podatke zanima, lahko pomagate, to pomoč svetujemo. Sicer bi nas zanimalo, gotovo tudi naše bralce, če bi pozivedovanje končno tudi uspelo. Ur. AD Zaradi zapuščinske zadeve iščem osebo po imenu Ivan Trošt iz Cola nad Ajdovščino, Slovenija, rojen v Gorici, 1. novembra 1940 (Italija). Po posredovanju duhovnika g. Mirka Mazore je v letih 1945-1946 odšel v Ameriko, kjer ga je posvojila slovenska družina. Ni mi znano, ali je to Severna, Srednja ali Južna Amerika. Vsem, ki mi bodo lahko pomagali in na kakršenkoli način posredovali informacije, se iskreno zahvaljujem. Žgavec Franka, via Silvio Pellico 8, 34170 Gorizia, Italija, tel. 0481/534548 c/o NOVI GLAS, Riva Piazzutta 18, 34170 Gorizia, Italija tel. 0481/533177, fax 0481/536978 k rednemu večernemu izpraševanju vesti, združeno s kesanjem. Za vsakega naj bi veljale psalmistove besede: »Ne bom se povzpel na ležišče svoje postelje, ne bom dal spanja svojim očem, dremanja svojim trepalnicam, dokler ne najdem (v svoji duši) mesta za Gospoda« (Ps 132, 3-5). Hkrati vas tudi spodbujamo k pogostnemu in vrednemu prejemu zakramenta pokore. Tudi novi Katekizem katoliške Cerkve naglaša cerkveno zapoved: »Vsi verniki, ki so prišli v leta razločevanja, so dolžni spovedati se vsaj enkrat v letu velikih grehov, ki se jih zavedajo. Kdor se zaveda, da je storil smrtni greh, ne sme prejeti sv. obhajila, tudi če čuti veliko kesanje, ne da bi prej prejel zakramentalno odvezo« (1457). Človek, tempelj Svetega Duha, se poleg osebnih naporov pusti klesati Svetemu Duhu, se popolnoma prepusti njegovemu vodstvu. Prav zato so svetniki najbolj uspele umetnine Svetega Duha. Sveti Duh ne vnaša v človeka razdora, ampak vse harmonično (dalje na sir. 12) »The Most Horrible Experience Of My Life...« Petje druži nove priseljence: ustanovitev in prva leta pevskega zbora KOROTAN v Clevelandu, Ohio Metod M. Milač — II. del Prvi samostojni koncert Delo z amaterskimi zbori zahteva od dirigenta posebno pazljivost. Preden pride do stopnje interpretacij in drugih fines lepega petja, je treba izu-&fi posamezne glasove. Le nekateri pevci in pevke so obvladali branje not, zato sem pričel ludi s poukom glasbene teorije, kar pa ni bilo prav uspešno. Vsi so raje peli, kot da bi poslušali nasvete in pouk branja not *n podobno. Sčasoma je z vajami postalo jasno, kako slediti od note do note, in to je veliko pomagalo in skrajšalo eas pri vajah. Pfvi poskus združitve vseh Slasovnih sekcij je bilo večkrat ^avo odkritje. Po nekaj poskusih sem lahko ne samo ugo-tov'l. ali bo pesem imela UsPeh, opazil sem precej toč-ao> kakšen odnos je imel zbor 0 te ali one skladbe. V naj-s abšem slučaju sem nekajkrat akšno pesem celo umaknil s sporeda, čeprav mi je bilo žal Za VeHko izgubo časa. Tudi z izgovorjavo ni bilo a ko, saj smo izhajali iz raz-lcnih delov Slovenije, mlajši f°d pa je deloma doraščal že lZven nje. Vsebino in glasbeno z8radbo sem poskušal razložiti t*red začetkom vaj za vsako n°vo pesem. Bo,j ko se je bližal dan prve-t=a samostojnega koncerta, več ^aJ je bilo treba. Zato smo za-0?1 z vajami poleg nedelje tudi sobotah zvečer. Veliko dela ko tCVa ce*otna priprava za ncert’ Za kar je vedno skrbel 0 ^ 6/ag spomin JE v!;obletnici, odkar nacPODU preminul AS ljubljeni oce IN STARI OCE ,^oiiis Cimperman dni*10'* svoi° plemenito H So dne 22. marca 1949. v d'?bu y<*5em, dragi oče, ni (tr U danes spet hitimo; bia„ Uga^e nam mogoče, s na yas imamo spomin. Žalujoči: sin: Louis hčerka Rose snaha: Mary CleveianV,nUki in vnukinje ’ Dhio, 19. marca 1998. odbor Korotana. /Vsaka kulturna prireditev je nudila priliko za medsebojna snidenja in razgovore. Cisti dobiček teh snidenj, po zaključenem nastopu, je bit eden virov denarnih sredstev./ Nikdar ne bo izrečeno dovolj zahvale za pridne slovenske roke, ki so bile vedno prostovoljno v pomoč za en sam skromen »Boglonaj«. Od dvorane do kuhinje in točilnice, od tiskanja programa in vstopnic do člankov v časopisih za najavo koncerta je dolga pot. Brez take pomoči bi bilo težko pripraviti vse v podporo koncertu in nastopajočim. Pri takem delu je priseljenska skupnost vedno pokazala, pa naj bo že ta ali ona, da je prostovoljno delo v pomoč kulturnim prizadevanjem tisti del našega življenja, ki nas veže in nam daje edinstven pečat. Vsaka najmanjša pomoč je bila dobrodošla in vsaka najmanjša pomoč je prinesla večjo povezanost in trdnejšo srenjo. Treba je bilo misliti tudi na objave bližajočega se koncerta. Na pomoč so nam priskočili pesniki in pisatelji Pavle Borštnik, Marijan Jakopič, Karel Mauser in Zdravko Novak poleg mnogih članov zbora, kot so Franc Kovačič, Jože Likozar, Miro Odar m Marijan Štrancar. Članki so izšli v Ameriški domovini in Ameri-kanskemu Slovencu. /Za številne članke dopisniki niso znani. Vsi članki za ta koncert so bili napisani v slovenščini z izjemo dopisa Marijana Stran-carja, ki je izšel 10. aprila v angleščini. / Ker smo že prej večkrat nastopili pri raznih prireditvah, smo računali na lepo udeležbo pri našem prvem samostojnem koncertu. Prijetno smo bili presenečeni nad odzivom Dvorani v Slovenskem naro dnem domu na aveniji St Clair je bila v nedeljo, 12 aprila 1953 nabito polna. V teh začetnih razmerah smo se odločili za enostavne, pa vendar lepe obleke za nastop: fantje so nosili bele srajce s kravatami in modre hlače, dekleta bele bluze in modra krila. Pogled na zbor je bil prav lep. Se posebno lepo urejen je bil oder. Kipar France Gorše je za to priliko posodil svoje delo »Pevec«, doprsni kip, izdelan iz lesa. Okras odra pa je z velikim smislom pripravil dr. Milan Pavlovčič. Koncert je bil lep uspeh v celoti. »To je bil praznik slovenske pesmi, to je bil slovenski praznik,« je zapisal Zdravko Novak v svojem poročilu o koncertu. Moški, ženski in mešani zbor so vzorno pokazali trud svojega dela. Zenski zbor je izvajal tri pesmi, moški in mešani vsak po pet. Z zborom so kot solisti nastopili Malka Povirk, inž. France Gorenšek in Jože Dovjak. Slednja dva sta nastopila tudi samostojno z lepo izbiro narodnih in umetnih pesmi. Na klavirju ju je spremljal dirigent zbora Metod Milač. Slovenski ameriški pesnik in skladatelj Ivan Zorman je po koncertu stopil na oder in s klenimi besedami povedal sledeče: »Ce bomo vztrajno čuvali in gojili slovensko pesem, ki je našega rodu najžlahtnejši cvet, bomo smeli upati, da bo še dolgo v nas ostala iskra slovenskega duha, ogenj slovenskega srca in sok slovenske zemlje.« Brez dvoma, pevci in pevke so bili za ves trud dolgih vaj in žrtvovanja prostega časa vsaj delno poplačani. Ivan Zorman, sam pevovodja, je imel dobre izkušnje s pevskimi zbori in širok razgled slovenskega kulturnega nivoja v Clevelandu in v Ameriki. Razčlenil je celotni program, dodal vzpodbudna navodila in napotke. Zavedal se je in potrdil pomen našega kulturnega udejstvovanja za slovensko skupnost, kar je izrazil z besedami: »Slovenska pesem nam naj-lepše poudarja narodno zavednost in krepi čut naše skupnosti. Ta čut skupnosti in povezanosti je neprecenjlive vrednosti za vse naše družabno, gospodarsko in kulturno življenje.« Pisatelj Karel Mauser je napisal kar dve poročili, in sicer enega za Ameriško domovino (15. aprila), drugega pa za Naš tednik v Klagenfurtu/Celovcu (30. aprila). Poleg teh dveh so nepodpisana poročila izšla še v Amerikanskem Slovencu, Glasu S DZ in v Prosveti. Umetnostni zgodovinar dr. Rajko Ložar je v Chicagu v reviji Novi svet mesec pozneje napisal daljšo kritiko, v kateri je razčlenil interpretacije posameznih pesmi, ocenil prispevek solistov in ni spregledal drugih vidnih uspehov tega koncerta, kot npr. zelo lepo urejen oder z Goršetovim »Pevcem«, vidnim umetniškim simbolom slovenskega petja. Med vsemi ocenami je bil dr. Ložar edini, ki je dal tudi pevovodji nekaj nasvetov: »Dirigent Metod Milač ima simpatičen slog dirigiranja in z ozirom na to, da ni še imel dosti prilike, je svojo nalogo rešil dobro. Ko bo zbor uvežbal, naj posveti pažnjo dinamiki prednašanja. Pevcem mora dati več prostosti.« Na koncu je dr. Ložar še dodal: »Za Cleveland je bil koncert prvovrsten dogodek, h kateremu je treba vsem sodelujočim iskreno čestitati. Naj bi temu začetku sledila bogata pot v prihodnosti.« Te naloge, »pot v prihodnost«, smo se žaceli takoj zavedati. Na naslednjem občnem zboru smo se soglasno odločili za osrednji cilj našega udejstvovanja, da pripravimo vsako leto na pomlad samostojen koncert. (dalje na str. 12) Spored Slovenskega misijona pri Sv. Vidu Dragi farani! S temi vrsticami vam želim sporočiti važen dogodek ne le za našo župnijo, ampak za vso slovensko skupnost na področju velikega Clevelanda. Pri Sv. Vidu bomo imeli v letošnjem postu slovenski misijon. Začel se bo 24. marca in končal v nedeljo, 29. marca. Zadnji slovenski misijon v naši župniji je bil pred petimi leti. Letos smo naprosili č.g. Ivana Likarja, duhovnika koprske škofije, da bo vodil slovenski misijon. Kaj je sveti misijon? V besedah misijonarja: »Misijon je duhovna obogatitev, osrečitev in osvoboditev iz greha in slabosti. Rojeni smo za svobodo božjih otrok. Misijon je Kristusovo oznanilo lepote krščanskega poklica in veselja, spoznavanje svoje odlike in velilčine kot božji otroci. Misijon je rast v veri, prenovitev duhovnega življenja in usmeritev k boljšemu. Misijon je božje delo v nas in naš osebni odgovor Bogu.« Prepričan sem, da nam bo č.g. Likar nudil veliko pomčc za poglobitev božjega v nas. Bog naj blagoslovi njegove napore za nas, od nas pa naj zahteva zavzeto sodelovanje. Bog hoče naša srca, hoče jih spreobrniti s pomočjo njegove zveličavne milosti. Ali želimo, da bo Bog središče našega življenja? Na to vprašanje mora odgovoriti sleherni sam zase. Kaj pa ti praviš na to? Prosim vse župljane, molite, da bo misijon obrodil trajne duhovne sadove v nas samih najprej. Obvestite in povabite pa tudi svoje prijatelje in znance na misijon. Naj bo misijon čas postne milosti za vas. Pridite! Vaš v Kristusu, župnik Jože Božnar P.S.: Na parkališču okrog cerkve bo poskrbljeno za varnost. SPORED MISIJONA, 24. — 29. MAREC 1998 Torek, 24. marca, do sobote, 28. marca (vsaki dan isto): 7.00 zjutraj — spovedovanje 7.30 zjutraj — sv. maša in nagovor 6.30 zvečer — spovedovanje 7.00 zvečer — bogoslužje in nagovor. Po večernem bogoslužju vsakikrat spovedovanje Nedelja, 29. marca — Zaključek ob 10.30 dop. Misijonar bo ostali pri Sv. Vidu do nedelje, 29. marca. Pripravljen je na osebne in skupinske razgovore. Pokličite ga v župnišču, tel. 216-361-1444. Po želji bo lahko obiskal bolnike po domovih in drugje, kjer bivajo bolniki. Kdo je naš misijonar? Naš misijonar je č.g. IVAN LIKAR, duhovnik koprske škofije. Rojen je bil 11. avgusta 1946 na Otlici nad Ajdovščino. Po končani gimnaziji je vstopil v bogoslovje v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1971. V naslednjih letih je služboval v raznih krajih koprske škofije. Leta 1987 je odšel v Rim na študij liturgike m tam 1992 dosegel doktorat z naslovom disertacije: Slo-venscma v obrednikih. Potem se je vrnil v domačo škofijo, in odslej v škofiji vodi pastoralno službo, na teološki fakulteti v Ljubljani pa predava liturgiko. Večkrat se pojavi v časnikih v pismih bralcev v raznih revijah je objavil kar nekaj svojih pesmi in krajših člankov. S članki duhovno-pastoralno-liturgične vsebine sode-uje pri reviji Božje okolje in v drugih revijah. Od leta 1976 je tajnik liturgičnega sveta koprske škofije, v okviru le-tega izdal več liturgičnih pripomočkov, med drugimi brošuro: Obhajamo velikonočno skrivnost. Lani je ponatisnil zbirko svojih pesmi- Srečen sem, ker si. V NEPOZABEN SPOMIN ob osmi žalostni obletnici odkar si odšel v večno življenje 13. marca 1990 ERIK A. KOVAČIČ “Kako lepo je tukaj« si povedal. . . Na svidenje v Raju Tvoji žalujoči žena Nika in hčerka Bernardka Silver Spring, Maryland, 19. marca 1998. Prva leta delovanja Pevskega zbora Korotan Verujem v Svetega Duha, Gospoda, Ari oživlja (nadaljevanje s str. 10/ zedinja. Z drugo besedo: Sveti Duh ne poudarja duhovnosti na račun telenosti, marveč uteleša duha in poduhovlja telo. Življenje kristjana mora biti po delovanju Svetega Duha prav v spoprijemanju z življenjskimi težavami in ne v begu pred njimi. Kristjan mora biti tam, kjer je življenje ogroženo, da ne bi prevladovala »kultura« smrti nad kulturo življenja. Resnično življenje je življenje v prijateljstvu z Bogom. To je življenje, v katerem ima duh prednost pred telesom, čistost pred čutnostjo, večno pred časnim, milost pred naravo, darovanje pred posedovanjem. V zarji tretjega tisočletja bo tudi sinoda z geslom: Izberi življenje! Naj nam podatki iz anket glede zakona in družinskega življenja ne vzamejo poguma. Dokler bodo naši verniki templji Svetega Duha, bo ta izlival milosti tudi na druge dobro misleče ljudi. Prav tu, v naši notranjosti vidimo škofje začetek sinode. Sveti Duh je naš notranji učitelj, njegova milost v nas je studenec življenja v vseh oblikah. Osrečujoči gost naše duše, Sveti Duh, vez ljubezni med Očetom in Sinom, nam bo pomagal odkrivati vse oblike zla, ki nasprotujejo življenju: droge, mamila, neslišni, a toliko bolj boleči krik otrok, ki jim je bilo prepovedano, da se rodijo ... Prav vi, dragi očetje in matere, ki rodite otroke za našo zemeljsko domovino, ne pozabite, da jih hkrati rodite za Boga. Bog nam je dal lepo domovino, ne zato da bi ostala pusta, »za bivanje jo je oblikoval« (Iz 45,18). Osrečujoči gost duše, Sveti Duh, je na neki način že začetek nebes. »Ko nosimo v sebi Boga nebes, smo nebesa,« piše sv. Avguštin (In Ps 88). Na pepelnično sredo ali na prvo postno nedeljo nam je duhovnik posul na glavo pepel z besedami: »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš.« To je res. Ker pa smo tempelj Svetega Duha, ima prav tudi Origen, veliki pisatelj iz prvih časov krščanstva, ko pravi: »Pomni človek, da si nebesa in da se v nebesa povrneš« (In Ier. hom. 8). Človek v posvečujoči Božji milosti je po današnji Božji besedi kakor drevo, zasajeno ob potokih voda. Njegovo listje ne ovene, zmeraj daje svoj sad. Kakor potrebuje drevo za rast vodo, tako potrebuje človek Svetega Duha. Sveti Duh razvija sad v naši notranjosti in v človekovem zemeljskem življenju, da dozori v večnosti. Na vas, dragi verniki, pa tudi na vse dobro misleče ljudi, kličemo Božji blagoslov. Da bi v moči neustvarjene Ljubezni, izlite v naša srca, to je v moči Svetega Duha, ljubili Boga nad vse in svojega bližnjega kakor samega sebe. Naj nas pri tem s svojo priprošnjo podpira tudi Devica Marija, skrinja zaveze, najlepše prebivališče Boga med ljudmi. (11. del prihodnjih (nadaljevanje s str. t1) Sodelovanje na drugih prireditvah Poleg naših samostojnih koncertov so nas narodne dolžnosti večkrat obvezovale, da smo predstavljali slovenski živelj na raznih prireditvah ali slovesnostih. Od vsega začetka sem vztrajal, da naj bo Korotan neodvisna kulturna organizacija, kar sta tudi odbor in članstvo potrdila. Vsakdo, ki ga je ali ki jo je veselilo petje, je bil dobrodošel. Odbor zbora, v posevetova-nju s članstvom, je priporočal sodelovanje pri drugih prireditvah. Bile so tudi nekatere logične obveznosti, posebno za Ligo Slovenskih Amerikancev in za obe cerkvi, pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti, pri katerih nam gostoljubnost ni bila nikoli odrečena. V dobi enajstih let je Korotan sodeloval in prispeval k mnogim prireditvam. Omenjenih je le nekaj primerov, ki potrjujejo prispevek pevcev in pevk Korotana za slovensko kulturno življenje. Skupno s Srbi in Hrvati je Korotan sodeloval pri jugoslovanskem folklornem filmu »Mi v glasbi in pesmi« (Our People in Music and Song). /Iniciativo in izpeljavo tega folklornega filma je vodil Srb, dr. Sara ta, novi priseljenec./ Poleg kulturnih skupin iz Clevelanda so sodelovali pri tem filmu društva in posamezniki iz Barbertona in Akrona v Ohiu in iz Pittsburgha in Wil-merdinga v Pennsylvaniji. Slovenski del je organiziral dr. Stane Šušteršič, predsednik Korotana. Potrebna besedila so pripravili Pavle Borštnik, Marijan Jakopič in Rudi Knez. Janez Varšek je pripravil plesno skupino, vse pevske točke dirigent Korotana, Metod Mi-lač. Kot solista z moškim zborom sta sodelovala Jože Dov-jak in inž. France Gorenšek. Glasbeno sta pri snemanju pomagala Tone Gorše in Marijan Tonkli. Slovenski del snemanja je bil posnet na Oblakovi farmi v avgustu in septembru 1953. Pri prvi predstavi tega folklornega filma v Clevelandu 24. januarja 1954 je kazalo, da bo uspeh dober. Vendar pa s filmom organizatorji niso uspeli doseči osrednjih medijev in tako film ni prišel med širšo ameriško publiko. Nekaj predvajanj je bilo na ameriških univerzah, kjer so imeli oddelke za folkloro. /To poročilo smo dobili od organizatorjev. Univerze, kjer naj bi ta film predvajali, pa niso znane. Gotovo je, da film ni bil finančni uspeh, čeprav je bilo vse delo opravljeno prostovoljno. / Več uspeha in lepo predstavitev slovenske kulture je Korotan podal na televiziji z enournim samostojnim programom na postaji WXEL v Clevelandu 23. januarja 1954. Zamisel in izpeljavo programa sta pripravila Pavle Borštnik in dr. Milan Pavlovčič. To je bil eden prvih nastopov za širšo ameriško publiko in je imel lep odziv. Prvi večji podvig zunaj Clevelanda je bil v Lemontu v Illinoisu 3. julija 1954. Zgodaj zjutraj smo se z osebnimi avtomobili odpeljali na dolgo pot. Za Marijansko proslavo je pater Odilo povabil poleg Korotana tudi več sodelavcev iz Chicaga. Kot solista sta z zborom Korotan nastopila Mimi Veider (»Rožic ne bom trgala) in inž. France Gorenšek (»Mati moja venec plete« in »Ave Marija«). Zbor zaradi delovnih obveznosti nekaterih ni bil popoln, bilo pa je še vedno preko petdeset nastopajočih. Prvo gostovanje v Torontu v Kanadi je izvedel Pevski zbor Korotan 4. septembra 1955. Korotan je povabila v Toronto Slovenska narodna zveza (SNZ). V Torontu vsaj takrat Slovenci niso imeli pevskega zbora, razen cerkvenih, zato je bil Korotanov obisk dobrodošel in dobro obiskan. Koncert je bil v dvorani slovenske cerkve Marije Pomagaj na aveniji Manning. Daljše poročilo je za Slovensko državo, glasilo SNZ, napisal F. M. Rener, ki je Korotanu priskočil na pomoč za ta koncert kot pianist. Zbor je nastopil v vseh treh zasedbah, kot solist pa je sodeloval Jože Dovjak. Leta 1956 je clevelandska radio postaja WDOK snemala na četrto adventno nedeljo Korotanove izvedbe slovenskih pesmi za prenos preko radijskega programa Glas Amerike (Voice of America). Oddajo je pripravil in uredil Konrad Mejač, ki je takrat vodil slovensko sekcijo pri radiu Glas Amerike. Korotanov program je bil predvajan v dveh delih. Prvi del 28. januarja 1957 je vseboval tudi razgovor z dirigentom zbora Metodom Milačem. Drugi del je sledil 7. aprila. Na ta dan je bil povabljen na razgovor predsednik zbora Jože Likozar. Profesorica Ruth Edwards na Cleveland Institute of Music je vedno vabila študente za krajše nastope v dobrobit bolnikov v umobolnici Ingleside Hospital. Že takrat je bil upoštevan pozitiven vpliv glasbe na take bolnike. Prof. Edvvar-dsova in uprava bolnišnice sta z veseljem sprejela našo ponudbo za pomoč. Pavle Borštnik je besedila pesmi prestavil v angleščino, ker smo v glavnem izvajali slovenski program. Imeli smo nepričakovano dober odziv. To smo lahko opazili ne samo po aplavzu, tudi na obrazih publike se je videlo, da so bili našega obiska in petja veseli. Po nastopu smo se lahko pogovorili z bolniki. Dve Slovenki med njimi sta bili še posebno srečni, da smo ju obiskali. Poživljeno clevelandsko kulturno delovanje je vedno računalo na Korotan za sodelovanje in tudi za predstavitve slovenske skupnosti pri raznih mednarodnih slovesnostih. Na nekaterih je Korotan sodeloval skoraj vsako leto, kot na primer pri žalnih svečanostih za padle in pobite med vojno in po vojni; pri »Dnevu enega sveta« (One World Day) v kulturnih vrtovih (pri teh slovesnostih je včasih nastopilo do 16 različnih narodnosti); pri razstavi umetniških del kiparja Franceta Goršeta; pri 70-letni-ci škofa dr. Gregorija Rožmana in ob slovesnostih njegove zlate maše; na »Večeru prijateljstva« Zveze bivših jugoslovanskih vojnih ujetnikov in še mnogih drugih. Vse te prireditve so kronološko registrirane za prvih enajst let v Kratkem pregledu, v Poročilih pevovodje in v že omenjenem članku Ustanovitev in prva leta. /Ta tri kratka kronološka poročila so ostala le v rokopisih: Miro Odar, »Kratek pregled zgodovine in kulturnega delovanja Pevskega zbora Korotan«, 1962; Metod Milač, »Poročilo pevovodje na občnem zboru Pevskega zbora Korotan v Clevelandu 15. septembra 1957«, in v že omenjenem članku »Ustanovitev in prva leta uspehov Pevskega zbora Korotan«, povzeto po ZSS 1975, v Amerikanskem Slovencu, 19. maja 1993. Poleg tega obstojajo še tri poročila dirigenta Metoda Milača, tudi v rokopisu, podana na občnih zborih 20. septembra 1959, 18. septembra I960 in na izrednem sestanku 17. decembra 1961./ Ker je Korotan velikokrat sam predstavljal Slovence na Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 f./implete Legal Services mednarodnih prireditvah, je 29. januarja 1955 povabil na sestanek vsa kulturna društva novonaseljencev, da bi osnovali meddruštveni odbor za take prireditve. Do takega odbora in takega sodelovanja ni prišlo. Najtesneje je Korotan sodeloval z dramskim društvom Lilijo, s Slovenskim odrom in pozneje s plesno skupino Kres. S temi društvi smo sodelovali pri spevoigri Kovačev študent in pri opereti Mež-narjeva Lizka. Vsakoletni koncerti Glavni cilj, vsakoletni koncert, je bil osrednji del vseh naših naporov. Uspešne koncerte smo izvajali vsako leto od prvega koncerta naprej do leta 1961. Na šestem rednem koncertu je Pavle Borštnik prvič nastopil samostojno kot baritonist. Kot solisti z zborom so nastopali v teh letih poleg že omenjenih še Zdenka Mejač, Marija Sekne, Ivan Hauptman in Karel Zajec. Oder je poleg dr. Milana Pavlovčiča večinoma pripravila in okrasila Zalka Likozar. Vsak od teh rednih koncertov je bil nov mejnik v delovanju in razvoju Pevskega zbora Korotan. Redni koncerti so zahtevali tudi nov glasbeni material. Zelja za vključitev novih ali še neizvajanih skladb je postajala vedno večja. Zaradi odrezanosti in odsotnosti zvez z zborovskimi dosežki v Sloveniji in včasih tudi zaradi tematike ne- katerih novih stvaritev je bila izbira trd oreh. Našli so se tu in tam posamezniki, ki so o priliki obiskov v Sloveniji od tam prinesli kaj novega, vendar je bilo tega malo. Veliko pozornosti smo od vsega začetka posvečali tudi družabnosti; ne samo za pevke in pevce, tudi za širšo publiko. Družabne prireditve so bile tudi vir dohodkov, saj je imel zbor denarne potrebe kot vsako drugo društvo. Treba je bilo razmnoževati note, najemati dvorane za koncerte in podobno. Zbor se je držal načela, da iz teh dohodkov pomaga pri socialnih in kulturnih potrebah, kot so pomoč invalidom, slovenskim šolam, kulturnim aktivnostim na Koroškem, Pri' morskem in v Argentini. P°' moč je prišla bodisi iz zborovske blagajne ali pa s sodelovanjem pri predstavah, ki so bile prirejene v take namene. Zato je bila slovenska skupnost $e toliko bolj hvaležna družinam Starc, Krajnčič, Kaliope >n Oblak, ki so nam dajale na voljo svoja posestva (farme) zu* naj mesta za družabne prireditve. (Konec prihodnjič) MALI OGLASI FOR RENT Modem 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Call 531-5754 or 951-3087. (x) Dr. Zenon A. Klos E. 185th Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services)_ Lei TOR sedar skegE marc Brezi je bi! danji člani Wine nerja blast Vane Za žili ■ Otta' sedn za o< stvu mag, j ca gdč. nik konj pism Pa s dr. kreti nanj mejs la L škeg mg. Zi tudi toro !enti N točk dni! ki j, novi i slan: nad; in, n ljen< ga z M tudi i nikc njer te p kraj bno Pre, Letno zasedanje Kanadskega slovenskega kongresa TORONTO, Ont. — Letno zasedanje Kanadskega sloven-j ske8a kongresa, ki je bilo 7. j marca v veliki dvorani župnije Brezmadežne v New Torontu, je bilo nadvse uspešno. Zasedanja so se osebno udeležili člani iz Toronta, Hamiltona, Windsorja, Ottawe, Kitche-nerja in Montreala. Po pooblastilih pa so bili prisotni iz Vancouvra in Winnipega. | Zasedanja so se tudi udele-! z‘** slovenski veleposlanik iz °«awe dr. Božo Cerar, pred-j Sednik parlamentarne komisije Za odnose s Slovenci v zamej-stvu in po svetu, poslanec SKD I mag- Marijan Schiffrer, tajni-Cav Parlamentarne komisije gdč. Barbara Sušnik, predstav-Poljskega kanadskega k°ngresa g. Walter Sheljug, P*sne pozdrave in dobre želje Pa so poslali predsednik SSK ^r- Jože Bernik, državna se-re[arka pri ministrstvu za zu-nanje zadeve za Slovence v zamejstvu in po svetu ga. Mihae-a Logar, in predsednik hrva-e8a kanadskega kongresa n8- dr. Ivo Hrvoič. t ^a^edanja sta se udeležila ( 1 Upnika obeh slovenskih °rontskih fara, gospoda Va-ntin Batič in Ivan Plazar. t0-Na dnevnem redu je bilo več d C v ^>oročil° je podal predse-^ dr. France Habjan, Je v začetku prisotnim po-Ovno predočil, kakšno je po- Dar|1StVO *n °b nJem ka-: ske kongresne organizaciji ’ na*° Je P3 poročal o oprav-.JPem delu od zadnjega letne-fed zborovanja. Vied drugim je poudaril n- ‘> da področje dela KSK dar ne sovpada z delova-r^em drugih organizacij, kalcij Predvsem posegajo v svojo bnajeVno zaokroženo druža-'n kulturno dejavnost. Sednik je poudaril tudi, da se KSK prizadeva, da bo tudi v prihodnosti ne le samo gojil, ampak tudi uresničeval kongresne ideale, ki so bili sprejeti že leta 1991 na ustanovnem zasedanju SSK. Dalje, poudaril je potrebo po uresničenju zakona o »Posebnem statusu za Slovence brez slovenskega državljanstva«. Navzoče sta potem pozdravila dr. Božo Cerar in mag. Marijan Schiffrer. Clan izvršilnega odbora Stane Kranjc je nato poročal o izjemnih dosežkih ob kanadskem popisu prebivalstva 1996 oz. »Census 1996«, katere je glede Slovencev dosegel Osrednji kanadski statistični urad s sodelovanjem SSK. Število prijavljenih se je povišalo za 300% primerjajoč z izidi popisa prebivalstva iz leta 1991. To obsežno delo je za slovensko skupnost po vsej obsežni Kanadi opravil poseben pododbor KSK, katerega je skrbno vodil tedanji predsednik Stane Kranjc. O cenzusu in podatkih je KSK izdal posebno tiskovno poročilo (op. ur.: V glavni odbor KSK je bil izvoljen na mesto ge. Darie Hughes, ki se je izselila iz Kanade, prof. Ivan Vintar, višji šolski svetnik. To pomeni, da je sedaj glavni odbor KSK resnično generacijsko predstavniški, kajti odbor sestavljajo otroci staršev, ki so se bili v Kanado vselili že pred drugo svetovno vojno, predstavniki generacije, ki se je vselila po drugi vojni in, končno, mlajša generacija, že v Kanadi rojena. Zadnja točka dnevnega reda »Razno« je pa bila resnično zagreta, saj so v razgovor posegli veleposlanik Cerar, oba župnika Batič in Plazar, ter drugi številni prisotni. Slo je Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM WATJ 1560 AM PRESENTS Weekend Polkas Saturday 9:00 a.m. - 10 a.m. Polkas with Al Markič 10 am -12 Polka Spotlight, Host Joe Godina 12-1 p.m. Mario’s International Music Host Mario Kavcic 1 p.m. - 3 p.m. Almar with Guest Musician 3 p.m. - 4 p.m. Polka time America 4 ■ 5 p.m. rebroadcast of a production from Radio Ljubljana, Slovenia in native language Sunday 7 a.m. - 10 a.m. Memory Lane , Host Allen James 10 a-m. - 10:30 a.m. Magic Sound of the Button Box Host John Pestotnik 10:30 a.m. - 11 a.m. Reflections of the New Slovenia Hostess Linda Cimperman H a.m. - 1 p.m. Polka Fun With A1 & Harry Host Al Markič J^ »Nemci na Slovenskem«, k1' bilo objavljeno v celovške Našem tedniku dne 30. jadUd ja 1998. Sledil bo še četrti # • — Ur. ^ Z Ameriško Domovin0, boste vedno na tekoČ®*1* MALI OGLASI FOR SALE: 5-Row Chrom^ accordion in excellent c°n lion. Call: 216-531-7864. , rijatel’s Pharmacy t. Clair & E. 68 St. 361-4*1 . BAJAMO TUDI ZDRAV11^ ZA RAČUN POMOČI RŽAVE OHIO - AID FO An;n DDrcrDIPTlON- Pred D, stt mi ne ve Podi ni u druž leta ibi. V jeva glavi sti p; form nik, Ijale med bil l ie p: la v( nizat •er s V vlog ko [ dniš glav Vem ter p skip °rga take ben sam, V l’e//A Je slovi Preč Ško bijo lese ° sir ko $ tevn dniš G na i akti sep ‘ega sejo ‘ska Pisc, ‘iste Pod sme slan • nju N 150-ga j ven< Je p veni skej Je t skoi hva eni; - Pogovor z glavnim urednikom celjske Mohorjeve družbe Iz večerniške idilike k živim problemom Pred nedavnim je glavni urednik Mohorjeve postal DR. JANEZ DULAR, slavist, v prejšnji vladi nekaj časa tudi kulturni minister. [Ur. AD: V prvi povojni demokratični vladi je bil Dular minister za Slovence v zamejstvu in po svetuj Zastavili smo mu nekaj vprašanj o njegovih pogledih na vloge te naj starejše slovenske založbe. (Jože Horvat, Književni listi, Delo, 5. 3. 1998) - a o • Pred nedavnim ste — na Podlagi razpisa — postali glav-n‘ urednik celjske Mohorjeve družbe. To je glede na prejšnja kta neko novo mesto v založbi. Kaj se je zgodilo? V zadnjem obdobju Mohor-jeva družba (MD) ni imela glavnega urednika, v preteklo-st' Pa so to delo — pod raznimi formalnimi naslovi (glavni taj-n‘*L ravnatelj idr.) — oprav-Jale odgovorne osebe (ena iz-^ed takih markantnih figur je , '* F- S. Finžgar). Mohorjeva je Pač v svoji zgodovini mora-a Večkrat menjati svojo orga-n>zacijsko in statusno podobo ter se prilagajati razmeram. V zadnjem obdobju je bila ^ 0ga glavnega urednika neka- 0 porazdeljena na člane ure-niškega pododbora (organa 8avnega odbora družbe). endar se je delo zelo razraslo Po vsebinski in organizacij- 1 p*at> postalo za tako obliko t°r^an'z‘ranosti neobvladljivo, 0 da je zanj očitno potre-en človek, ki bi se ukvarjal Sam° s tem. * Mohorjeva je torej postala VfUka založba? Je- Letno izda okoli 80 na-^0v°v knjig. Nekatera dela so $:,recei Predvidljiva in uredni-^ 0 nezahtevna in zanje poskr-i | 'J° drugi. Mohorjeva je zanje j J servis (to velja npr. za knjige ^simpozijih v Rimu), medtem j tev S° !”tev'*ne druge zelo zah-! j . ® 'n potrebne polne ure-^ e odgovornosti založbe. ' na yr.!.Pa tudi za to, da bi prišli I a|{ . Is-1° stopnjo urejanja, do i Se lvne uredniške politke, to | (e rav‘’ da ne bi izdajali samo Seia’ ^ar nam P'sc' sam' Prine_ >sk° - 3mpa*< skušamo sami Piše'" a*‘ Ce^° sam' spodbujati i tiS(Ce *n Prevajalce k pisanju p0J®a’ kur bi želeli izdati na smea8' svoJe programske u- sla„stva °Z današn-iega po' No, tu bi 6a '•l,,o m ske - • n'strani r zornosti oblasti, toda po drugi strani to pomeni, da je založnik izpostavljen normalnemu tržnemu tveganju. Ponudba je izredno velika, o kakovosti tega, kar pod firmo verskega, duhovnega ipd. tiska pride, pa ni zmeraj lahko govoriti. Nam gre za to, da izkazano lakoto po duhovnem branju potešimo z res kakovostno ponudbo. • Gre torej za ponudbo oziroma knjige duhovne, religiozne vsebine na ravni, ki jo zahteva ta čas — toda po drugi strani najbrž tudi za dela, ki imajo tradicijo v literarnih knjigah, v znanih večernicah? Kako gledate na ta del programa. To izročilo Mohorjeve je treba upoštevati in poudariti, da je ta založba v zgodovini odigrala tudi vlogo množičnega literarnega opismenjevanja Slovencev. Če vemo, da je v začetku tega stoletja vsako leto imela okoli 90.000 članov in je skoraj v vsako drugo dru-žion prišla letna zbirka njenih knjig, je bilo to izredno kulturno poslanstvo. Poslanstvo v tem smislu je danes končano, raste pa potreba po specializaciji oziroma po obravnavanju sodobnih duhovnih in drugih vprašanj. Večernice so seveda prilagojene tradicionalnemu bralcu; danes se zdi po eni strani normalna želja, da bi večerni-štvo nadaljevali (navsezadnje je to zanimivo po komercialni plasti, saj gre za visoke naklade), po drugi strani pa vtis, ki ga imamo ob slovenskih večernicah, z današnjega stališča ni najugodnejši. Pri nadaljevanju večernic bi se moralo zgoditi nekaj v smislu »nič več ne bo tako, kot je bilo poprej...«. Vemo, da je demografska sestava Slovencev danes bistveno drugačna kot pred sto leti, manjša se delež »klasičnega« podeželskega bralstva, bistveno drugačna je tudi življenjska problematika — knjige te vrste se bodo morale iz večerniške idilike obrniti k bolj problemski obravnavi. • Se vam zdi, da je na Slovenskem toliko piscev, da bi lahko napisali zadosti tovrstnih del? Prav dosti jih ni, a mislim, ^RK PETRIČ Certified Master Technician £gtrie's Automotive Service Foreign O Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR da bi jih le našel. • Morda pa bi jih kot urednik lahko pridobili in spodbudili za takšno pisanje? Ravno v tem vidim eno izmed svojih vlog in jo tudi že skušam opravljati. Problemov za takšno pisanje je veliko, od sprave do splava in ne bo nemogoče spraviti večernic v to smer, čeprav se med delom dosedanjega bralstva utegne pokazati odpor. A mislim, da bo v to smer nujno iti, saj samo na tradicijo ne smemo računati. Sicer pa se je novim potrebam založba že precej prilagodila, ko je ponudbo (poleg klasične redne zbirke) močno razširila in skuša zajeti tudi del tistega prebivalstva, ki za vernost ali cerkvenost ne kaže nikakršnega zanimanja, je pa drugače zainteresiran za splošna duhovna in sorodna vprašanja. Če slovensko prebivalstvo shematično razdelimo na tri dele — na krščansko-cerkve-nega, nevtralnega in, če lahko tako rečem, proticerkvenega ali celo protiverskega — se je treba od prvega dela, na katerega se opira tradicionalno pojmovanje mohorsko poslanstvo, ozreti naprej in poskrbeti, da v celoti pridobimo drugo tretjino, deloma tudi tretjo. Ne smemo privoliti v družbeni geto ali eksotiko. • Je v tem spektru mesto tudi za vrhunsko literaturo? Gotovo, Saj tudi v večerni-škem izročilu Mohorjeve nimamo le »nevrhunskih« del oziroma piscev. Pri njej so objavljali avtorji od Cankarja in Finžgarja do Zidarja in Rebule in drugih, v tej smeri bo treba nadaljevati. Vendar je vprašanje, ali naj vse take knjige uvršamo v redno zbirko. Mohorjeva ima danes še vsaj 15 drugih zbirk (od patri-stike do Drobtinic za otroke); v kakšni izmed njih večkrat izide tudi kaj vrhunskega, pred dobrim mesecem je izšel recimo Tagore, pa aktualno delo francoskega »pouličnega duhovnika« Guya Gilberta Alba in kavbojski škornji — dogovarjamo se tudi za koprodukcijske izdaje s tujimi založniki, recimo za Ben Burja. Izdali bomo Srednjeveško filozofijo v treh knjigah — gotovo eno temeljnih strokovnih del na tem področju. V zbirki Žerjavi (poprej Zamolčani) bodo izšli najboljši dosežki emigrantskih avtorjev s spremnimi študijami (Jurčec, Simčič itn.) • Ali bo z denacionalizacijo pridobljeno imetje v Celju vplivalo na delo založbe? Znano je, da je imela Mohorjeva pred vojno v Celju kar precejšnje premoženje, stavbe, tiskarno itd., kar ji je bilo po letu 1945 seveda odvzeto. Zdaj je to vrnjeno, vendar v precej žalostnem stanju. Obstaja srednjeročni načrt, da se iz teh nepremičnin naredi nekaj dobrega za založbo in tudi za mesto Celje, kajti lokacija je od- DRAMSKO DRUŠTVO LILI JA uprizori veseloigro MICKI JE TREBA MOŽA v nedeljo, 22. marca 1998 - 3.00 pop. v Slovenskem Domu na Holmes Avenue. Dar: $7.00 lična (v središču mesta) in tam bi se dalo narediti marsikaj lepega (knjigarna, knjižnica itd.). Pogovarjali smo se s celjsko občino, a so pogovori zdaj nekako zastali in zdaj bo od založbe same in njene finančne zmogljivosti odvisno, kako bo tekla obnova teh prostorov. • Na Slovenskem obstajajo tri Mohorjeve, ki vsaka v svojem prostoru delajo samostojno. Bi se vam zdelo smiselno večje povezovanje in sodelovanje? Najprej je treba pogledati zgodovino, kako je sploh prišlo do treh Mohorjevih. Ko se je Mohorjeva po koroškem plebiscitu umaknila iz Celovca najprej na Prevalje in potem v Celje, je nekaj časa kazalo, da se bodo iz takratne Jugoslavije knjige dale pošiljati na celotno slovensko območje, torej tudi v Italijo in Avstrijo. A nastale so težave, najprej z Italijo, ker je preprečevala uvoz knjig iz takratne Jugoslavije; zato se je ustanovila gori-ška Mohorjeva in deloma v vsebinskem sodelovanju s celjsko poskrbela za svoje bralce v Italiji (ker je bila meja pri Logatcu in ker je bilo množično raznarodovanje še na začetku, je bilo pod Italijo bistveno več Slovencev kot zdaj). Nacizem je pred drugo vojno ustavil tudi uvoz knjig v Avstrijo. Po drugi vojni je goriška Mohorjeva delovala naprej po svoje, v Avstriji pa je prišlo — deloma tudi zaradi utemeljenega nezaupanja v knjige, ki so prihajale čez Karavanke na Koroško, pa tudi v vodstveno strukturo celjske Mohorjeve — do ustanovitve samostojne celovške Mohorjeve družbe; tej se je posrečilo pridobiti nazaj velik del nekdanjega premoženja, npr. tisto lepo stavbo v Celovcu, tiskarno itn. Nezaupanje je trajalo do leta 1990 in se le počasi taja, čeprav je po drugi strani čedalje očitnejša potreba, da bi prišli, ne bom rekel »na staro stanje«, vsekakor pa do sodelovanja. To bi lahko pomenilo vsebinsko obogatitev in dvig kakovosti; po drugi strani pa bodo državne meje, če bomo stopili v Evropsko zvezo, postale nekaj zelo relativnega, zato si ne predstavljam, da bi v razdalji nekaj sto kilometrov obstajale tri založbe s skoraj popolnoma enako vlogo in z enakim imenom. Tako nas tudi ta komercial-no-gospodarski vidik napotuje k sodelovanju. Korak k temu bo, kot kaže, skupno izdajanje kulturne revije, naslednice Celovškega zvona. • Ampak verjetno bodo ostale različne škofije, bolje, metropolije...? No, vsaj v Sloveniji so škofije že zdaj tri, vendar to ni ovira, saj Mohorjeva statusno ni cerkvena založba, je pa s Cerkvijo seveda povezana kot bratovščina in se je v cerkvenem okviru ali ob njem ves čas doslej razvijala po Slomškovih načelih. Mislim, da po tej plati ne bo hujših ovir, posebno ker v zamejstvu obstaja pri škofijah nekakšen »vikariatski sistem«, posebna cerkvena skrb za manjšino. • Pri vas, kolikor mi je znano, nimate veliko zaposlenih. So knjige cenejše zato ali zaradi višjih naklad? Naše izdaje so v povprečju res cenejše kot pri drugih založbah (od veroučnih učbenikov do nekaterih zbirk). Deloma je to sad velike gospodarnosti in majhnega števila zaposlenih. Ni pa mogoče govoriti, da gre to na račun vsebinske ali tehnične kakovosti, saj so primerljive s knjigami drugih založb. (Tehnično sploh ne zaostajamo in Mohorjeva je bila sploh prva slovenska založba, ki se je usmerila tudi na elektronske medije — že leta 1989 je izdala Sveto pismo na disketah). Naša redna zbirka ima še zdaj okoli 15.000 naklade, kar je ta hip za slovenske razmere še čudovito, a za mohorsko izročilo že hudo malo, globoko pod starih 90.000 izvodov. Naklade knjig zunaj redne zbirke pa so bistveno nižje, od 500 naprej. Tu se ne oziramo samo na komercialno uspešnost (čeprav je ne moremo odmisliti), ampak bolj na vsebinsko, programsko poslanstvo. Zato je znotraj založbe potrebno prelivanje sredstev in celota se nazadnje še vedno nekako »izide«. • Živi Mohorjeva samo od knjig — ali tudi od t.i. komerciale? Le nekaj malega tudi od trgovine, saj imamo svoji knjigarni v Ljubljani in v Celju (v Celju se bo ta dejavnost z obnovo denacionaliziranih prostorov še malo razširila, deloma bo mogoče računati tudi na najemnino vrnjenih prostorov, vendar bo treba najprej vanje precej vložiti). e Misijonska srečanja in pomenki 1124. Danes praznujemo sv. Jožefa. Ne smemo ga prezreti. On je Jezusov rednik, priprošnjik za srečno zadnjo uro. Slovenci ga zelo častimo in se mu priporočamo. Ne boste se čudili, da imamo veliko Jožic in Jožetov v slovenskem narodu, pa tudi mnogi dobrotniki MZA in med misijonarji. Naše iskrene čestitke vsem, ki bodo praznovali svojega patrona. Sredi postnega časa smo. Dan se je že potegnil, sonce že prijetno ogreva, stopil bo zadnji sneg. Pa tudi ptički se že oglašajo in naznanjajo pomlad. In sonce tako čudovito sije za vse ljudi, a mnogi, kdo bi vedel zakaj, ne čutijo njegovih žarkov. Pri vsakdanjem delu spoznavamo, da naše poslanstvo ni samo v golem opravljanju vsakdanjih dolžnosti. Naredimo lahko še veliko več, to je, da prisluhnemo ljudem, ki se jim je nenadoma porušil ves lepi svet, ko je vse materialno bogastvo v trenutku izgubilo vso vrednost. Ubogi ljudje, ki jim je povodenj vse uničila. Ali ste že izkusili, da to, če znamo nekomu prisluhniti, potrebnemu pomagati, poraja prave čudeže, da se dobrota obrestuje, da dejanje velja več kot govorjena beseda? Narediti nekaj lepega za Boga, za bližnjega, ali za trpečega brata v misijonih, razdajati se, ne da bi gledali na povračilo, to je vodilo naših sodelujočih v MZA. Pa tudi mnogih dobrotnikov, ki redno pomagajo preko MZA ubogim po naših misijonarjih, ter pomagajo pri vzgoji in darujejo za vzdrževanje bogoslovcev in mnoge druge namene. V februarju so dospeli na moj naslov sledeči darovi: Iz Minneapolisa neimenovana za vzdrževanje bogoslovca $400 ($300, $100 pa dar bogoslovcu), iz Clevelanda neimenovana $600 za vzdrževanje bogoslovca, v isti namen $300 ga. Antonija Gregorin, v spomin na g. Wolbanga. Ga. Eileen King, New Jersey, $10 kot osebni dar. Vsi darovi, ki so bili meni tudi osebno darovani, sem jih poslala kot dar MZA (moj prispevek za misijonarje). Ga. Marija Juha, kan. $60, za najbolj potrebne. Naj vam bo božji Misijonar plačnik, v imenu MZA pa tudi iskrena zahvala. Darovi so bili odposlani blagajniku s prošnjo za čimprejšnjo pošiljanje potrdil za davčno olajšavo. Darovi, ki so poslani neposredno blagajniku, bo objavila ga. Marica Lavriša. Večina misijonarjev se je že oglasila in potrdila prejem čekov oz. darov, ki smo jim jih po dobroti dobrotnikov razposlali za božični dar. Le nekaj se jih še ni oglasilo in bo treba preveriti, če se niso morda pisma izgubila. V slednjem slučaju bo treba čeke preklicati in napraviti nove. Misijonar Jože Cukale iz Kalkute nas je lani za praznik sv. Jožefa razveselil kar z dve-mi pismi. Letos tudi. Prvo pismo je datirano 19. 12. 1997: »Hitim, da vas dosežejo moji pozdravi vsaj za Novo leto. Midva sva oba posebno globoko prizadeta ob odhodu najinega prijatelja in velikega prijatelja o. Karla Wolbanga. Človeško rečeno za svetovne in slovenske misijone je njegova smrt izguba. A Gospod setve in žetve zlahka nadomesti, če napravimo program molitve proti nebesom. Trkali bomo in odprlo se bo. Spominski zapis o g. Wol-bangu sem poslal pred časom uredništvu Ave Maria, ki jo ljudje pridno prebirajo. Bila sva (z g. Wolbangom) skupaj v semenišču v Ljubljani, potem sva odšla, on na Kitajsko, o kateri sem sanjal tudi jaz, jaz v Indijo. Zdaj imam lepo priliko in veselo dolžnost, da vodim štu- dente v Shanti Niru. Ime pomeni »oaza miru«. Pa ni ne oaze, ker smo sredi zaprašenega predmestja Kalkute, niti ni miru, ker kolovratijo razni čudni ljudje okrog našega inštituta. Namen jezuitske prisotnosti je pričati za Jezusa in Njegovo kraljestvo med nekristjani, spreobrnitev je pa v božjih rokah. Upam in voščim Vam in vsem vašim MZA garačem polno zdravja in vem, vaše misijonske energije ne bodo usahnile, temveč bodo še porasle. Srečno v letu 1998 z vsemi blagoslovi, vam in vsem MZA sodelujočim! Vaš Jože Cukale, SJ« Naslednje pismo od 26. 12. 1997: »Dragi MZA sodelavci, draga Sonja. Prejel (sem) Vaše pismo, prejel vaš dragoceni ček. Potrjujem in obenem prisrčno božično voščim Vam in MZA za velik božični dar. Čestitam in vsem sem, zelo vesel, da boste nadaljevali misijonsko nalogo pri MZA. Mislim, da ste vsa zadnja leta g. Karla misijonarjenja v zaledju bila duša gibanja in da kolesa MZA pridno tečejo. Mi vas rabimo bolj kakor Slovenija, in vem, da bodo tudi ostali misijonarji molili za vas in ko-organizatorje MZA. V kratkem napišem za MSIP o g. Wolbangu, zvestem prijatelju, ki je bil posebno naklonjen meni in bengalskemu misijonu. V času bolezni sem mu pisal, pa takrat je bil že preveč bolan, da bi mi zmogel kaj več napisati. Zdaj pa še za močan: Bog Vas blagoslovi, Sonja, in vso MZA! V Gospodu Vaš Jože Cukale, SJ« No, poštar je ravnokar pozvonil. Prinesel je sporočilo od misijonarja Danila Lisjaka, da so v Burundiju prejli dar MZA, ki smo ga poslali petim misijonarjem. Kar odleglo mi je. Kajti, če ček ne pride v roke misijonarju in se izgubi, imamo veliko nepotrebnih sitnosti. »Rekviem za organista«, avtorja Karol Wolbang in Jožef Kočar, založba Družina v Ljubljani. Knjiga je izšla letos v januarju. Na skoraj 200 straneh pisca odstirata zaveso spominov na čas, ki ga je v bolečini preživel Pavčičev Janez in z njim velika množica mladih slovenskih fantov. Odstiranje spominov pomeni vpogled v Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! duhovno veličino ljudi, v humus lepše prihodnosti za narod. Od tod upravičena prošnja in hvalnica ob koncu knjige: Janeza Pavčiča, Lojzeta Grozdeta, Mravljetove, Jaroslava Kiklja in množico drugih neimenovanih, a prav tako dejavnih članov raznih vej Katoliške Akcije in cerkvenih sodelavcev, ki so vztrajali kljub vsemu. Priporočajmo se jim, da dobimo tudi Slovenci velike svetnike. Knjiga se priporoča in se lahko naroči za Cleveland pri Rudiju Knezu ali Marici Lavriša. Ali pa pri upravi Družine v Ljubljani. Zaspala sta v Gospodu: Sporočila je predsednica MZA iz Mihvaukeeja, ga. Mary Coffelt, da je 7. marca umrla Marija Seškar, dolgoletna dobrotnica misijonarjev. Mnoga leta je vedno zvesto sodelovala pri pripravljanju misijonskega piknika v Triglavskem parku. Dolžni smo ji posebno zahvalo za njeno požrtvovalno delo. Marija je bila sestra g. Franca Seškarja, duhovnika, ki živi v Miinchnu. G. Seškar je od vseh začetkov naše MZA v poverjeništvu. Redno je pošiljal novo izšle serije znamk, kot dar MZA za misijone. Marija ima še eno sestro redovnico, živečo v Wisconsinu in drugo, poročeno Modic, ki je prav tako zelo delavna in zavzeta za misijonsko stvar. Marijo priporočam v molitev, njenim sorodnikom pa naše sožalje. Draga Marija, hvala Ti za vse tvoje žrtve in misijonsko delo. Gospod nagradi vsa Tvoja dobra dela. Gospod nagradi vsa dobra dela. Prav je tudi, da se spomnimo g. Ludvika Ceglarja, duhovnika, ki je umrl 4. februarja v Braziliji. Večkrat se je spomnil z darom slovenskih misijonarjev in poslal g. Wolbangu dar zanje. Hvala g. Ceglarju v imenu misijonarjev, ki so bili vaših darov deležni. Spočijte se v Gospodu. Frank Staniša je sporočil, da je 9. februarja poslal ček za tri slovenske misijonarje, za vsakega po $100, in $20 za poštnino. Hvala, g. Frank, v imenu misijonarjev. Želim vam vsem lepega praznovanja današnjega praznika sv. Jožefa in vas vse prav lepo pozdravljam Sonja Ferjan 79 Lunness Road Toronto, Ont. M8W 3V7 Canada Tel. - (416) 255-2519 KO L ED AR MAREC 21. — Primorski klub prireja vsakoletni »Primorski večer«, v SND na St. Clair Ave. 22. — Dramsko društvo Lilija poda igro v Slov. domu na Holmes Avenue (popoldne). APRIL 5. — DN/J pri Sv. Vidu, društvi št. 25 in 162 KSKJ prirejajo kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od H dop. do 1.30 pop. 5. — Mladinski pevski zbor kr. št. 2 SNPJ ima polka zabavo v SDD v Euclidu. 18. — Tabor DSPB priredi' družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7. zv. Sledi ples. Igrajo Veseli godci. 18. — Pevski zbor Jadran itna spomladanski koncert v SDD na Waterloo Rd. 25. — Slovenska šola pri Sv-Vidu priredi materinsko pro-; slavo v farni dvorani. Pričetek ob 6.30 zv. 25. Pevski zbor Zarja spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. MAJ 16. — Pevski zbor Korotan poda svoj vsakoletni koncert v SND na St. Clairju. Po koncertu zabava in ples. Igra ansambel Staneta Mejača. 24. — Društvo SPB vabi ni> spominsko sv. mašo pri Lur-ški Materi božje na Chardon Rd. 25. SKD Triglav, Milwaukee ima Spominski dan prazno^' nje na Parku. JUNIJ 14. — Slovenska šola Pr' Mariji Vnebovzeti priredi P°' letno veselico na Slovenski Pr‘" j stavi. 20. in 21. — Tabor ZDSP& priredi spominsko proslavo n*1 Slovenski pristavi. 28. — SKD Triglav, Milwaukee, ima prvi piknik na Parku ( 1 JULIJ 12. — Misijonska Znamkah l Akcija priredi piknik na Sl° venski pristavi. Pričetek s sV' mašo ob 12. uri. 12. — MZA odsek, Milwaukee ima misijonski piknik ^ Triglavskem parku. 26. — Slovenska šola p ti j Vidu prireja piknik na Slov6*1 ski pristavi. A VGUST I 23. — SKD Triglav, Milw°v kee ima drugi piknik na ku. SEPTEMBER 5., 6 — Baragovi dnevi v velandu. 13. — Oltarno društvo Sv. Vida priredi vsakoletn kosilo v dvorani Sv. Vida-20. — SKD Triglav, Mi^ kee, ima Vinsko trgatev Parku. _ ,(i 27. — Društvo SPB organi romanje v Frank, O. Sv. °13 opoldne (12. ura). OKTOBER ll. — ADZ prireja školj na svojem letovišču v roy Twp. „ ; 24. — Pevski zbor Zarja ^ jesenski koncert v SDD na cher Ave. NOVEMBER 1. — Ameriška Dobrot 0 Zveza praznuje 88. °^*e^)aif j„. ustanovitve v SND na St- j Ave. k. SALES ’TT ^ \ \ \ 1 1 / / / GORJANC x\W\\W |! Ifll 111 *S4wrTm a SERVICE •»rri A Name For All Seasons. FURNACES - BOILERS AIR CONDITIONERS - HEAT PUMPS GEO THERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR HEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS JN AMERICAN Wm STANDARD Built Tb A Higher Standard m mm ^