liJ Največji slovenski dnevnik v Združenih državah W Velja za vse leto • ■ ■ $0.00 W Za pol leta.....$3.00 3 Za New York celo leto - $7.00 ||| Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 GLAS RODA r List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays g and legal Holidays* 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 13. — ŠTEV. 13. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 16, 1931. — PETEK, 16. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. PO JUGOSLAVIJI SO BAJE ZAČELE POKATI BOMBE DUNAJSKO POROČILO PRAVI, DA SE ŽIVK0VIČ IN ALEKSANDER BORITA ZA PRVENSTVO V DRŽAVI Na vladna poslopja v Zagrebu je bilo vprizorjenih šest bombnih atentatov.— Sedemnajst višjih čast nikov aretiranih. — Nasprotje med Črno in Belo roko je naraslo. — "Liga za svobodo" zahteva odstop kralja Aleksandra. — Minister Maksi-movič je odstopil. GOVERNER JE OBSODIL V0LSTEADA Governer Marylanda s e zavzema za toleranco v vseh stvareh. — Vlado dolžl sokrivde za vladajočo depresijo. ANNAPOLIS. Md„ 15. januarja. — Anbcrt Ritchie, Iti je bil že četrtič izvoljen governer jem Marylanda ter je včexaj zopet prisegel, je napadel v inavgoiracijskem govoru prohibi-cijo ter očital vladi, da je soodgovorna de-presije. Obenem je priporočil revizija vojnih dolgov. Ker pride governer Ritchie v kat demokratski DUNAJ, Avstrija, 14. januarja. — Zadnji dogodki, ki so se završili v Jugoslaviji, znacijo, da je c.hktatorstvo, ki vlada deželi, v veliki nevarnosti ter da so na delu tajne in močne sile, da izsilijo odstop kralja Aleksandra in ministrskega predsednika glavnem vpostev Zivkovica. i predsedniški kandidat, se pripisuje ;njegovim izjavam veliko važnost. V zadnjih par dneh je bilo vprizorjenih v Zagre- I — Mislim, da stop-a dežela v do- 1 u na vladna poslopja šest bombnih atentatov. Orgnizacija, ki je znana pod imenom Črna roka, i 'javlja, da se bo do zadnjega borila za pravico in svobodo. Pripada ji dosti armadnih častnikov in civilnih inteligentov. Organizacija je izdala poziv, v katerem zahteva odstop kralja Aleksandra, ločitev armade od politika, izpustitev političnih jetnikov ter ustanovitev liberalne vlade. \ Beogradu je bilo aretiranih sedemnajst višjih lastnikov in obtoženih zarote. Pel provincijalnih governerjev in dvanajst častnikov generalnega štaba je odstopilo. M. Petrovič, novi srbski governer in bivši poli-cjski načelnik ter desna roka generala Zivkoviča, je bil prestavljen v Zagreb. C rni roki nasproti stoji Bela roka, kateri načeluje j. eneral Zivkovič. Belo roko je bil tekom vojne kralj Aleksander nasilno zatrl, dečim je zdaj zopet začela pridobivati na moči. Beli roki posebno nasprotujejo mlajši častniki, ki niso zadovoljni z nazadnjaškim značajem sedanjega diktatorstva. KLralj Aleksander, ki ni bil na Hrvatskem nikdar posebno priljubljen, je začel izgubljati podporo srb-sko-hrvatske stranke, in celo v Srbiji je zavladalo veliko nezadovoljstvo z njegovim režimom. Pa tudi odnosa j i med generalom Zivkovičem in kraljem Aleksandrom so postali precej napeti. (Aleksander se mora Zivkoviču zahvaliti za prestol. Kot znano, je bil Zivkovič oni, ki je odprl vrata kralj eve palače, da so zamogli zarotniki umoriti zadnjega Obrenoviča in Drago.) Nasprotstvo med njima je povzročila notranja politika, in zdaj se borita za prvenstvo. Aleksander hoče baje uvesti malo bolj liberalen režim, čemur pa Zivkovič odločno nasprotuje. » Posledica tega spora utegne biti padec monarhije. DUNAJ, Avstrija, I 5. januarja. — Iz Beograda poročajo, da je resigrtiral jugoslovanski prosvetni minister Maksimovič. S svojimi tovariši je prišel naskriž, ker je hotel zmanjšati število ur, v katerih naj bi se poučevalo veronauk po srednjih šolah. (Poročila, tikajoča se razmer v Jugoslaviji, ki prihajajo z Dunaja, so zelo nezanesljiva. Na Dunaju imajo svoj glavni stan Hrvatje, ki so pobegnili iz domovine ter širijo odtam pretirane vesti o položa-u v Jugoslaviji. Gornje poročilo je dobil newyor-aki "World". "Worldovemu" poročevalcu so lahko natvezeli, kar so hoteli. Poročevalec je nato poslal na ta način dobljene "informacije" kot živo istino v Ameriko. Op. ur.) bo, — je rekel governer, — ki bo doživela novo gospodarsko in politično dispenzacijo, v kateri bedo doživeli ideali in principiji naših ma-rylandskih tradicij ter naprav nov preporod. Te tradicije so toleranca v vseh stvareh in za vse člove3-vo. Urejena prostost za posameznika ter njegova pravica, da skuša uveljaviti srečo na svoj lastni način, dokler ne o-groža pravioe drugih. — Država je upravičena rešiti svoje lastne probleme v soglasju s potrebami naroda. Ne sme pa biti nadzirana ali cmejena vsled neprimernega nadzorovanja. Governer Ritchie je očital vladi, da je potom svojih inflacijskih izjav in dejanj dovedla do poloma le-'-a 1929 ali ga vsaj poslabšala. — Vlada je nadalje izdajpala — je rekel govornik, — slepeče izjave, še predno je pospravila smeti poloma. Te izjave so obljubljale povra-tek presperitete, o kateri ni bilo zapaziti še ničesar. • Nato se je lotil govornik vprašanja prohibicije, ki nam je bila podarjena v obliki 18. amendmentu. — Neglede nato, kako se bodo glasila priporočila Wickershamove komisije, je razvidno že sedaj, kakšna škoda je bila napravljena pravi zmernc3ti. Govornik: je opozoril na nevarnosti, katerim je izpostavljena mladina vsled prohibicije, in na nepo-•^avnost. ki je stranska prikazen 18. umondmenta. — Zvezna vlada nima ničesar iskati pri tem, temveč prepustiti vprašanje posameznim državam v ureditev. — Mi smo vedno zagovarjali to stališče, — je rekel governer, — še prej, ko niso imeli ljudje poguma, da bi se zavzeli zanj. VEDNO VEČ BREZPOSELNIH Koncem decembra, zača-sa božičnih praznikov, je bilo več nezaposlenih kot pa meseca novembra. WASHINGTON, D. C., 15. ijan. — Urad za delavko statistiko mora pri-znaty, da se razni programi za odpravo nezaposlenosti, niso skoro nič obnesli. Meseca decembra, ko je .božična trgovina običajno v velikem razmahu, je bilo en odstcT.ek več nezaposlenih kot pa meseca novembra. Urad je opozorja na depstvo, da temelji ta statistika na poročilih trgovin in podjetij, ki so prostovoljno dala tozadevne informacije. y nekaterih trgovinah se je o Božiču povišal promeit za sedemnajst odstotkov, po brezštevilnih drugih trgovinah je bilo pa opažati splošno nazadovanje. ZADNJE POSVETOVANJE W1CKERSHAM. KOMISIJE WASHINGTON. D. C., 14. jan. — Člani Wickershamove komisije so se danes dclgo posvetDvali glede poročila, ki ga bodo predložili predsedniku. To je bilo njihovo zadnje posvetovanje. * Clan komisije Henry W. Henderson je izdelal posebno poročilo, ki bo tudi predloženo predsedniku. ARETIRANA P0Z1GALKA V Brooklynu so aretirali 45-letno do Surot/t ter je obdoložili požiga. V njeni štirinadstropni hiši je izbruhnil požar. Ognjegasci so dognali, je napravil, te nad tisoč pet sto dolarjev Škode. ŽGANJE IN VINO ?0 POŠTI V treh letih je bilo prometa za pet milijonov dolarjev.— Dva moška ter ena ženska aretirani v uradu. Z aretacijo dveh moških ter ene ženske domnevajo prohibicijske o-blasti, da so prišle na sled veliki trgovini z žganjem, ki je imela v zadnjih treh letih za pet milijonov dolarjev prometa. Suhaiškim agentom so padli v roke tudi seznami odjemalcev, ki vsebujejo imena izredno odličnih o-seb. Aretirani so bili D. M. Lefkovič, Benjamin Williams ter Paulina Paris. Urad se je nahajal nekje na Broad way u v New Yorku. Prohibicijski agenti so jih predstavili ayeznemu kemisarju Cotter-jn, ki jih je obdolžil kršenja prohibicijske postave. Nadaljnih aretacij se pričakuje. V zadnjih treh lo^ih je pošiljala tvrdka po pošti svojim odjemalcem pakete, ki so nosili napis: — Pazljivo! Ne metati! Paketi so vsebovali uzorce vin in žganja. Posedaj *xii bilo mogoče še ničesar izvedeti glede vira te pijače. Tvrdka je tekom let večkrat iz-premenihL svoje ime. Enkrat se imenovala William Salmon drugič pa Henry Miller. Ko so jo zasledili, je imela ime "D. and P. Novelty Company". DOSTI NEMŠKIH URADNIKOV BO ODPUŠČENIH Minister Dietrich je nudil žalostno sliko finančnega položaja. — Letošnji deficit bo znašal skoro milijardo mark. j- BERIN, Nemčija, 15. januarja. — Danes je imel pred proračunskim odsekom državnega zbora finančni minister Dietrich govor, iz katerega je jasno razvidno, v kako slabem stanju se nahajajo državne finance. Če ne bo mogoče zvišati davkov, bo treba omejiti število uradnikov, kaT.erih je v Nemčiji itak preveč. | Pred pričetkom debate glede proračuna je prvi govoril drpavnl finančni miniver Dietrich. Izjavil e, da je treba še bolj razširiti špartansko življenje v državi. Z napredkom leta se je finančni položaj še nadalje poslabšal. Opaziti ije bilo tekom napredujočega leta vedno nazadovanje delavskih dohodkov Vspričo skrajno napetega davčnega vijaka, je bilo skoro nemogoče navijati vijak še nadalje. Tudi na nadaljno znižanje plač uradnikov ni bilo mogoče misliti. Vsled tega je postala neizogibno odstavljanje uradnikov. Že prej so bili prizadeti uradniki, a vsled sklepa državnega kabinetu, bo prizadetih najmanj deset odstotkov. V nadaljnjem je izjavil minister: — V svojem državnozborskem govoru z dne 3. decembra sem cenil vrjetni primanjkljaj na prilično 909 milijonov mark. — Nadaljni štadšj davčnih dohodkov, vključno dohodninski davek, pa me je ^prepričal, da bo znašal primanjkljaj nekako sto milijonov mark, vendar pa je to le površna ugotovitev. Govornik je opozoril na tot da je za 900 milijonov pričakovanega deficita že ustvarjeno pokritje ene milijarde. Dostavil pa je, da bo izključeno pokritje 300 milijonov mark, katere bo gotovo treba še izdati. . PREBIVALSTVO PROTI MACHADI --~---| Splošno se domneva, da bo v kratkem času končana krvava diktatura na Kubi. — Dijaške demonstracije. J HAVANA, Cuba, 15. januarja. — Danes sa izgnali odtukaj ameriškega založnika ln izdajatelja lista "Havana American", Johna T. Wilfor-da. Pred dobrim tednom je dal Ma-chado zatreti "Havana American" in več drugih časopisov. 1 Wilford živi že dvajset let v Ha-vani. HAVANA, Cuba, 15. januarja. — Razen časopisa, ki ga izdaja Macha-dov bral!;, so vsi tukajšnji časopisi zatrti. I Po cestah patrulirajo močni oddelki policije. Vojaštvo je pripravljeno. Vse kaže, da bo izbruhnila na Cubi revolucija. ' Prebivalci so odločno proti predsedniku Machaidi. Pravijo, da prej ne bo miru, dokler ga ne strmoglavijo. ! Predno je bilo časopisje zatrto,, se je vršila velika dijaška demonstracija. ' Študentje so kričali: Proč z Ma-chado! Policija jih je le s težavo raz-gnala. PRINC BO SAM ZBOROVANJE LIGE NARODOV Briand se je posvetoval s Hendersonom glede zadev Lige. —Curtius je z nemško delegacijo že j zapustil Berlin. 1 BERLIN, Nemčija, 15. januarja. — Nemški zunanji minister, dr. Julius Curtius se je odpeljal na čelu nemške delegacije k zborovanju sveta Lige narodov. ' V njegovem spremstvu se je nahajal tudi Albert Dufour-Feronce, i nemški podtajnik Lige narodov, j PARIZ, Francija, 15. januarja. — Aristide Briand in Arthur Henderson, zunanji minister Francije oziroma Anglije, sta se včeraj sestala k dolgi konferenci, na kateri sta razpravljala o stvareh, ki bodo prišle na vrsto pri prihodnji seji Lige. Henderson je dospel včeraj v Ženevo. Tekom včerajšnjega dne je spre-iJel Briand tudi nemškega poslanika Leopolda van Hoescha, ruske g poslanika Valerijama Hogolavskegu ter poljskega zunanjega ministra Zaleskega. Kot se glasi, se vrtLe pogorori že o ustvarjenju Združenih držav Evro-,pe, o nemškem minoritetnem vpra-!šanju v Šleziji in o Izgledih mednarodne konference za razorože-1 nje. | RIM, Italija, ž5. januarja. — Zunanji minister Dtno Gradi bo jutri zjutraj odpotoval od tukaj v Žene-jvo, da zastopa Italijo na zborovanju Lige narodov. PLAČAL STROŠKE LONDON, Anglija, 14. [januarja. Waleški princ bo odpotoval poleti v Južno Ameriko in bo baje saan plačal stroške svojega potovanja. Do-sedaj so bili stroški njegovih potovanj plačani iz angleške državne blagajne. NOVA LASKA ZRAČNA PROGA RIM, Italija, 15. januarja. — V kratkem bo utsanovljena nova zra-koplovna zveza med Rimom, Napo-Ijem ln Brtodisi. Stroški za prevoz bodo razmerama majhni. BRAZILCI SPREMLJAJO ITALIJANE VICTORIA, Brazilija, 14. januarja. Iz gla vnega mesta je dospelo sem sedem brazilskih armadnih aero-r'-anov, ki bDdo spremljali italijanske letalce na njihovem poletu iz Bahije v Rio de Janeiro. Letalcem poveljuje major Plino, poveljnik ae-ronavtske šole v Rio de Janeiro. KOMUNISTA POMILOSČENA Francoska komunista, ki sta ščuvala vojake k vstaji, ter sta bila obsojena na pet let ječe, bosta pomiloščena. ^cuJIU KOMUNISTI UJELI KITAJ. COVERNERJA ŠANGHAJ, Kitajska, .15. januarja. Armadni aeroplani so danes odleteli prd.i južnemu delu province Kiangsi v namenu, da osvobode nacionalističnega generalnega gover-nerja Čang-Hiu-Čana, katerega so baje 'Ujeli komunisti. Dve diviziji, katerima je poveljeval, sta razkropljeni. Zanj zahtevajo milijon mehiških dolarjev odkupnine. PARIZ, Francija, 15. januarja. — Brez vsakega vmešavanja kabineta je sklenila danes poslanska zbornica z 112 glasovi večine, naj se pomi-losfci komunistična poslanca Marty- j j a in Durlosa, ki i.a bila obsojena na pet le ječe, ker sta ščuvala vo-: jaštjvo k vstaji. Marty je že izza leta 1928 v ječi, dočim je Duclos izza onega časa ju-stični begunec. N Marty bo nocoj Opuščen, dočim se sme Duclos vrniti iz inozemstva, kamor je pobegnil. Oba bosta zopet zasedla svoje mesto v poslanski zbornici. Za oproščenje so glasovali radi-kalci, komunisti in socijalt&i ter pri tem nazdravljali Steegovemu ministrstvu. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru-ienih driavah. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovi J encev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud« časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene i podpisom naslovi j encev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slučaju nesreče prh delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih slučajih tudi na sodni ji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokale, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 ___________________ S 9.40 1000 -Jt--------------$ 18.60 • 8000-------------$ 37.00 8500 ---------S 46.25 5000 __________________$ 91.50 ■ 10,000----------------------------5181.80 V Italijo Ur ISO 800 S00 1*00 t 5.15 $11.30 816.80 527.40 15421 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, sa $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50:— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, sa $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazi-lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazumeta glede načina nakazila. Najna nakazila isvrinjemo po Cable Letter za pristojbine 75 eitSl SAKSER STATE BANK IS COBTLANDT STREET new iobk. m. m Telephone Barclay 0380 — 0381 »GLAS M A I O D A' NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 16, 1931 Owned mnd Published by UOVSN1C PUBLISHING COMPANY ktat L. Benedlk, Trees. Piece of buatness of the corporation end addresses of above officers: SIC W. lftth street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. M G L A S NARODA" (Vcfee ef the People) NOVO LETO ONKRAJ MEJE Zagrebške "Novosti" poročajo iz'vendar je treba priznati, da vlada Issued Rvery Day Except Sundays and Holidays Se celo leto velja list za Ameriko In Kanado _________________________.$6.00 Z* pol leU --------------------------------43.00 Za. četrt leta __________________________....$1.50 Za New York za oelo leto $7.00 Za pol leta .................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ql&s Naxoda" Izhaja vsaM dan IzvzemM nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poAlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, de se nam tudi prejtaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. **G£tAS NARODA", Sit W. 18th Street, New York, N. Y. Chelsea S878 ŠTETJE NEZAPOSLENIH Namen ljudskega štetja, ki se je lani vršilo, je bil tudi ugotoviti število nezaposlenih po vseh Združenih državah. V tozadevnem formularju je hila posebna rubrika, v katero je eenzurni uradnik zapisal, ee je bil ob rasti štetja glavar družine zaposlen ali ne. Izza onega rasa se je pa gospodarski položaj dežele znautno poslabšat, in številke, ki so veljale za oni ras, danes ne veljajo ver. Da se dožene, koliko nezaposlenih oseb je sedaj v Združenih državah in da se dobi nekak vpogled v stanje industrije, je bilo sklenjeno, naj se vprizori novo štetje ne. zaposlenih. To štetje se prične danes pod nadzorst vom urada za ljudsko štetje v Washington!!. Dasi bodo zaposlili 4500 uradnikov, ki so delovali pri zadnjem štetju, nc nameravajo vprizoriti splošnega štetja. Sedanji cenzus se bo omejil le na glavna industrijska središča dežele, oziroma na dvajset velemest. Med temi so: New York, CI lira go. Philadelphia, Detroit, St. Louis, Pittsburgh, Los Angeles, Cleveland, Boston, Buffalo, New Orleans, Minneapolis in druga velemesta na Zax>adu in Jugu Združenih držav. Štetje mora biti konrano do konca mesecu januarja, tako da bomo sredi prihodnjega meseca že precej natančno vedeli, kakšen je položaj v deželi. Na ta način doguano število iiezapoaleiiili bo predvsem sporočeno col. Art hum Woodsu, katerega je predsednik Hoover postavil na čelo komisije, koje naloga je dognati vzroke nezaposlenosti ter dobiti načine in sredstva, da se nezaposlenost zmanjša oziroma odpravi. Zadnje ljudsko štetje je bilo prerej ovirano, ker so števci večkrat naleteli na zaprta vrata in so morali priti po dvakrat ali trikrat, predno so dobili zaze'ljeno pojasnilo. Ker pa mora biti sedanje delo kbiti delo ^jti navadno ame-1 inozemec, ki je prišel zadnjič v je zaplenil ta almanah zaradi clan ri3kim državljanom je dana pred-! Združene države pred manj kot pet i let, bodi previden v sprejemanju ' podpore iz javnih skladov. Nevarnost ni to.iko v tem, ker je kdo mogii ameriški državljani' priti na njihovo mesto. In kar je za njih še težje, je o ka o žalostnem položaju slovenskega zadružništva v Julijski Krajini. nost s strani mnogih delodajalcev, marveč se je tudi zgodilo, da so Pariški "Soir" objavlja poročilo bili mnogi odpuščeni od dela, tako o tsžkem položaju političnih inter- da bi mogli a^^ki ni ranče v v Italiji, zlasti onih ju-goslovenske narodnosti. List apelira pa ves civiliziran svet. naj postane j kolščina, da se mnogi izmed teh sprejel javno podporo, marveč ker' odvrnila prijateljica. * — Sinko, bolj priden moraš bili. Ne pozabi da ti nihče ne more v^eti lega, česv.r se naui-iš. — Že prav papa, ti pa nikar nc da mi nihče nc mere vzeti lega, česar se nisem naučil. bolj pozoren na to zlorabljanje fašistične oblasti proti razo-roženemu in zaprtemu nasprotniku. NOVINE OSMA VELESILA inozemcev bojijo prositi za odpo-moč s strani dobrodelnih ustanov, javnih ali privatnih. Slišali so, da se izpostavljajo nevarnosti depor-tacijc, češ, da so postali "javno breme" (public charge>. Njihova — Moja žena je bila prej zelo navdušena za glasbo. Igrala je kla-.vir in pela. Zdaj, ko imava otroke. preiskava utegne dovesti na dan! kak drug razlog doportacijc. Kajti' vsak inozemec se lahko deportira tekom petih let iz istih razlogov, radi katerih sploh ne bi mogel biti,pa ni"ia pripuščen. Privatna podpora nc prihaja v poštev. Ako je kdaj — jako redko — prišlo do deportaci-je kakega človeka, ki jc bil brez- Da, da, otroci so res božji blu-oslov. Italije, Japonske, Nemčije in Amerike še sovjetsko Rusijo, je tisk osma velesila. Na vsem .svetu izba jfv nad 60.000 časnikov. Nekateri imajo sicer skromno naklado, dru-namero j pa izhajajo v milijonih izvodov. j Deklica gleda poročni sprevod in bojazen ni popolnoma nevtemelje-! plačno v privatni bolnišnici, je bilo Vpraš3. svojo mater-na, dasi morda ne ravno toliko, j zato, ker ga je ta ustanova nazna- j _ Mamicat zakaj jc pa nevesta J nil a in ker je preiskava prinesla na vcdno ^ cblc5ena? — Zato. ker izraža bela barvi radost, aragj- dete, kaker izraia črna Ni brez podlage trditev, da je kolikor si oni predstavljajo, tisk velesila. Če prištevamo med1 Po zakonu je vsak inozemec, ki i dan kak drug razlog za deportaci velesile poleg Anglije, Francije, tekom petih let po zadnjem priho- jo. se zatrjuje, da bo tudi rimski pro-|Na Evropo odpade 34,000 časnikov. ces insceniran zelo teatralično ena ko tržaškemu; fa3'stično vodstvo bi rado na ta način odvrnilo pozornost italijanske javnosti od kritičnega položaja v Italiji. Preko božičnih praznikov so izvršili karabiherji zopet številne a-re taci je v Trstu in na Goriškem. Razvoj časnikarstva je združeii du v Združene Države, prosi in dobiva dobrodelno podporo, izpostavlja nevarnosti deportacije. Sprejemanje podpore in pomoči s strani privatnih sooijalnih ustanov ali privatnih bolnišnic samo na sebi i ne izpostavlja nevarnosti deportacije, dasi tupatam so se zgodili Kar se tiče petletne dobe, treba žalost imeti vedno v mislih, da zaon ve- _ zato je torcj žcnin vcdm> L.rno dno govori o zadnjem prihodu. Co oblc„cn je bil inozemec tukaj mnogo let, pa • x je šel v inozemstvo tudi za en dan se stvar računa hoda. Kakor rečeno. cd zadnjega pri- In Icv-cc jc pripovedoval: ! — To še nič ni. Jaz sem poznal ni verjetno, da gezdurja. ki jc znal tako debro pu- s splošnim kulturnim razvojem ta-; slučaji, ko je radi kakih korakov; sedanja kriza bo povzročala :mio;:o snemati pcVclina. da je zičelo soln- ko, da lahko rečemo, da je narod s strani teh privatnih ustanov tu-tembolj izobražen, čim več noviri di prišlo do deportacije. ima. Pa tudi časnikarska velesila j Ako je v sploh mogoče, naj ino-ima svoje senčne strani, ker izha- i zemci, ki niso še pet let v Združe-ja na svetu mnogo novin, ki so na- ; nih držav ne sprejemajo podpore ( ravntost preračunane na najnižje ali odpomeči od strani javne do-Skupno je bilo* aretiranih okrog 40j človeške nagone in strasti. Toda brodeine ustanove ali pa od bol-ljudi, ki so bili že vsi opremljeni v zapore izrednega tribunala v Rim. Med drugimi je bil aretiran upravitelj zadnje slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu Andrej Čok. brat dr. Ivana Marije Čoka v Beogradu. Razlogi teh aretacij niso znani. Izgleda pa, da gre zopet za podtaknitve policijskih konfiden- tov. v zvezi z razorožitvijo goriške j ških abstinentskih in zmernostmn pokrajine je bilo tudi v Vipavski j organizacij na Čehoslovaškem je dolini izvršenih več aretacij ljudi,1 nemška socijal-.demokratska stran-pri katerih so našli orožje, dasi;ka na čehoslovaskem predložita parlamentu zakonski načift, po ka- to slabo stran zakrije dober tisk, nišnice ali zavoda, ki je popolnoma ki je seveda v veliki premoči. Za ali deloma vzdrževan od javnih milijone ljudi so novine nadaljeva-' skladov (t. j. federalne, državne. i okrajne ali občinske uprave), kajti j v takem slučaju oni postanejo i "public charge" iz razlogov, glede nje šole za ves življenje. DOLGOVI PRI KRCMARJIlf. ravno so imeli prizadeti za poset tega orožja potrebno oblastveno dovoljenje. Med aretiranimi so tudi trije bivši slovenski župani iz Podkraja, Križa in Goea. Ko so a-retiranci zahtevali, naj jih čimprej postavijo pred sodišče, jih je sodišče izročilo v nadaljnje postopanje konfinaciiski komisiji, samo pa u- i katerih ni mogoče dokazati, da so I nastali po vstopu v Združene dr-Na pobudo osrednje zveze nem- J žave, utegnejo biti deportirani. Ob enem. ako se tedaj pokaže, da so o-ni taki ljudje, ki ob vstopu sploh ne bi smeli biti pripuščeni, je deportacija precej gotova stvar. Izmed j ljudi, ki ne smejo biti pripuščeni, terem bi bili dolgovi za zapitke ne- j so oni. ki utegnejo pasti na breme iztiri j i vi. Fo vsej priliki bo ta za- javnega dobrodelstva (likeley to kon tudi sprejet, ker so ga že za poskušnjo uvedli na Slovaškem in se je tam dobro obnesel. V utemeljitvi načrta pravijo predlagatelji: "Točenje alkoholnih pi- become.a public charge). Ta pojem je seveda jako elastičen in meglen ali ravno radi tega tiči v njem še večja nevarnost, ker daje prosto polje priseljeniški oblasti. Seveda jač na upanje naravnost zavaja k je stavilo kazensko preiskavo. Pu do- " - - .... čezmernemu pitju m povzroča ce- sedanjih izkušnjah se je bati. da ŽENSKA OBLEKA _JE NEVARNA UBUQUE. Iowa, 15. januarja. — Sem Je dospel te mesta New Vienna 2t- letni Alfred Boge Oblečen je bil v ftensko obleko. Imel je tudi svileno spodnjo obleko, crtlene nogavice In vse, Jcar zraven spada. Zvečer se Je sp;d doktor, toliko kvar-c. Te dni je umri redni profesor ! '-ov res ni *>ilo. rec. Te dni je umri redni profeso spscijahie patologije in terapije no- | tranjih bolezni, še prve interne klinike, primarij splolne bolnice v Pra'gi, član mnogih akademij zna- hčere in avto. pravi rojak. — Tu čitam o beraču, ki ima šliri nosti in znanstvenih društev, med drugimi tudi častni član jugoslovanskega zdravniškega društva v Beogradu ter častni član zbora Ijee-nika kraljevine Hrvatske, Slavonije in Medjimurja v Zagrebu, prol. dr. Ladislav Syllaba. Pokojni je bil internist. Razvoj zdravniške vede zdaj ne gre. temveč leti naprej. Samo oni ki stoje bližje medicini, s i more misliti, ka pomeni slediti samo bežno vsemu, kar se godi zdaj na polju medicine. In prof. Syllaba je znal to tako. kakor malokdo. Rojen 'je bil pokojni 16. junija 1863 v Bystriei pri Bcneševu. Po medicinskih študijah in promociji na praški univerzi je študiral leto dni na pariških ikllnikah, poleg tega se je pa seznanil na pogostih znanstvenih potovanjih z interno medicino v Nemčiji. Švici, na Holand-skern in 'V Angliji. Pa povratku iz Pariza je p:st-al asistent prof. Tho-mayerja na poii'kliniki, leta 1901 so je pa haibilitiral kot internist. Redni profesor interne medicine je postal leta 1919. Koliko je storil za napredek moderne medicine, je najbolje rairvrdno iz dejstva, da je zapustil o notranjih in živčnih boleznih 120 znanstvenih del. ZAKAJ so naše vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ število naših vlagateljev vsak dan ~——■ veča in množi? ZATO, ker je denar pri nas naložen VARNO; ' naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddelka, in pa — 2ATO ker se pri nas naloženi denar lahko ve--dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen pred 1. febr. se obrestuje od 1. febr. naprej, obresti se pripišejo h Glavnici dvakrat na leto. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank NEW YORK STATE DEPOSITORY S2 Oortl&ndt Street NEWYORK, N. Y. — Torej ima pet velikih razlogov, da mera prosjačiti. — Go.spod dokt:r. zatrjevali ste mi d* rešite mojega mo2a vseh bo-leC-in, zdaj pa je mrtev. — No, mar ga kaj 'ooli? — Neprestano mislim na '.o, kako bi preživeli zimo v Italiji- Koliko nel-a stane tc? — Nič. — Kako tc — nič? — Misliti na to pač nič ne stane. — Sin t: dela skrbi, praviš? Moral bi ga po3.eno ozmerjati. — Če pa da več na besede vsakega tepca, katka-r na moje. Ve5 kaj. dobra prijatelja sva. posvari ga ti naj se poboljša. * — Guj mož, tu stoji črno uj belem, da Arabec rad zamenja ženo za konja. Pasi. da mi ti nc storiš kaj taikega! — Nič se ne boj. s-tara. Če bo šlo za avtomobil, bi tc morda zamenjal. za konja te pa že ne dam. * — Prijatelj, podoben si bolniku. Kaj se ti je pripetilo? — Hm, po treh mesecih sem danes prvič zopet zunaj. — Beži no! Kaj ti je pa manjkalo? — 20.000 dolarjev v baglajni. Pa večerji je vstal gost, se pre-tegnil in prizal dišečo cigaro. — Popravici ti povem, prijatelj, da tako dobre večerje, kot jo je skuhala nocoj tvoja žena, že dolgo let nisem jedel. Prijatelj se je zamislil in mu žalostno pritrdil: — Popravici ti povem, jaz tudi ne. Najuglednejši ameriški list "The New York Times" je dobil iz Mones-sen, Pa., posebno poročilo, v katerem je rečeno: "Pittsburgh Steel Company v Mo-nessen. Pa., bo začela v pandeljek obratovati s polno paro. vsled česar bo dobilo 150 ljudi delo". Kako mora izgledati v ameriškem gospodarstvu, če se izplača poslati glede nameščen j a 150 dehavcev poseben telegram? ^_____ PO SPANSKI REVOLUCIJI KAJ KO BI SREČALI KOMET? btvoiia, da niso povedali, kdaj mi- lo rajalisti priznavajo, da je kraljev Odkritje kometa je vzbujalo v karamboli, ne da bi se zgodilo kaj kijo začeti, kajti človek res ne raz- položaj omajan in da bo najbolje, srednjem veku grozo. Predstava posebnega. Tako vsaj trdi Baldet v ume, zakaj ni šlo do konca. Voja- če prevzame vlado tretji brat, ki je j konca sveta je bila in je deloma še "Leobores pour tous". Dve možnost vo maršira od vseh strani proti j nekoliko sposobnejši od svejih dveh Madridru. 20 letal z bombami čaka bratov-slabičev. Morda iruu. dodele na migljaj, revolucija izbruhne v diktatorja, najbrž generala Beren- 50 krajih ialočason, stavka objame guera. V Španiji se dobro čuti, da vso državo, nazadnje pa ostane vse velika nevarnost za monarhijo ni pri starem. Seveda mi ne moremo raaumeti položaju na Španskem, saj označujemo vse nerazumljivo in nejasno s špansko vasjo. Začetek je bil določen na 9. uro. Poveljnik major Franco vstopi v letalo z letaki in se dvigne nad mesto. Za španske razmere je značilno, da je Franco več dni in noči zapored prekrokal in pognal zadnji denar, potem je pa hotel voditi revolucionarni pokret. Trenutek je zelo dramatičen. Nad prebujenim mestom kroži letalo in j meče med zaspane meščane progla- j se, da je ustanovljena republika, ki 1 kliče pod orožje. Vojaš-vo revoluci- I jonarji pozivajo, naj zapusti vojaš- i nice, sicer bodo bombardirane. Na Spanskejn pa vojaik in delavci niso prijatelji. Franco se zopet in zo- j pet dvigne nad mesto. Miroljubni ; meščan boječe vrže proč letak, ki ga je bil radovedno pobral, delavec | v modri bluzi prečita bombastične : besede in se zasmeje, češ bolje bi bilo, če bi metali kruh. Glavne žile mesta počasi ožive, toda revolucijo- ! narnega navdušenja ni nikjer. Revoluci j onar je v se začne polaščati 1 obup. Vojska molči, ljudstvo se sme- | je. Ves besen se vrne Franco v Cua-tro Vintos, hoče pognati v zrak kra- ! ljevo palačo in vse vojašnice. Toda na aerodromu je že general Queipo de Liano, ki zapove odstraniti bom- , be. Mož je spoznan, da je vse izgub-1 Ijeno in da bi ne imelo nobenega j pomena moriti ljudi. Po ulicah zašumi, toda nad aero- j dromom začno pokati srapneli in j fkmaiu je v mestu zopet mir. Topni- , Btvo reši položaj, čeprav je bilo šele ' nedavno pomirjeno s kraljevim de- | kretom, s katerim je dobilo zopet svoje privilegije. Generalni štab re- ! voluoijonarjev hitro zele v 20 letal ' in pobe g-ne v dežju granat na Portugalsko. Prvotno so hoteli revolucionarji pobegniti v Francijo, toda fracosoka meja jc predaleč. General Berenguer je potem ohranil mir. Ni se zmenil za to, da je bil šele pred 14 dnevi izvršen nanj atentat, ni ga brigalo, kakšne posldice bo imela prelita kri ustreljenih častnikov. Potem so poklicali tujsko legijo iz Maroka. S tem je bil mir takoj vzpostavljen. Mnogo se govori o francoski tujski legiji, o španski pa malo, kajti mrtvi nimajo navade govoriti. Vojaki španske legije so kakor vojaki slovite ruske ikavkaške divizije, ki je prispela med svetovno vojno pod poveljstvom velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča v Varšavo in čim so vojaki Stopili v mesto, so vprašali poveljnika, komu je treba najprej odsekati glavo. Tudi vojaki španske tujske legije ne poznajo šale. Zadostuje častnikovo povelje in že teče kri v potokih. Zato ni čuda, da so ljudje na deželi podirali mestove in rušili železniške proge. Španci so prehudi individuaUsti, da bi se sprijaznili z revolucijo. Ce- I Š C E SE SLOVENSKI PEVOVODJA! Prednost imajo brivci. Priglasitve se spremeuajo do 31. t. m. — Za pojasnila se obrnite na naslov: Ivan Žužek, Box 585, Kirkiand Lake, Ont., Canada. <3x 16.17&19) minila s tem, da je 20 letal odletelo in da so ujete revolucijtJnarje post redili. Kadar izgubite moč ali težo Mtuiki in ionske, ki so slabotni in Ijo-lehni in imajo slab ai»etit, neprebavnost Mitiiofiti plinov in napetosti v želodcu in fxevlh, glavobol. ilraž ,kjer bi nastal karambol, bi je povohal lani dne 30. maja. Seve- bila s tem mt>čno )pospašeno vpra_ da pri tem nekoliko pretiravomo, šanje kakšno bo vreme jutri, toda sveta bi še ne bilo konec. no od naše zemlje 8,450,000 km, toda kdo»r je že bil kdaj na izprehodu po vsemirju, bo pač priznal, da je ta razdalja malenkostna. Ni pa nobene ovire, da bi ne nastali pravi Verjetnost takega karambola je neznatno, izključena pa ni. V naj-slaibšem primeru bi torej nastala samo lokalna katastrofa, če bi srečali komet. da ugotovljena. Drugače je pa z njegovo spremljevalko. Poglejmo, kaj pravi o tem historic jraf ter skrivnostni Maeckel v svo ji knjigi "Der Dunkelgraf und sein Geheimnis". Tu je treba omeniti, da se je izraz Dunkelgraf udomačil po | izidu romana "Der Dunkelgraf", ki i se 'peča z isto zadevo in ki ga je na- SAKSER STATE BANK SZ CORTLANDT STREET NEW YORK, y T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, ntk pondeljek do 7. ure zvečer. > 9 Poletno Solnce Električna GORKOTA in SVETLOBA prinašata UDOBNOST U nimate občutek popolnega odpočitka, ko se valjate prijetno, gor-kotno v vroči solnčni svetlobi? če je vaša prva mise1' k0 občutite bolečine ali mraz — GOR -K.OTA! j? b*la£orka °Peka najboljše, kar ste imeli, dočim je zdaj doeti sfeherSnaLS PriP^v-za zdravje in udobnost, priprav, ki si jih lahko Naprimer GENERAL ELECTRIC Solčna Svetilka, novo,'pač že splošno zna no. V domu vam da vse dobrote opoldanske poletne solnčne svet P lobe. Njeni zazeljivi ultra-vijoletni žarki ne bodo ustvarili zdravja, ampak vam bodo pomagali ohraniti ga. In WESTINGHOUSE Gorkotna Blazinica. Če pritis-nite to mehko, lahko, gorko puhasto blazinico na boleče mesto ter čutite prijetno, pomirljivo gorkoto—gorkoto, ki traja, koliko časa sami hočete—boste vedno imeli pri rokah Gor-kotno Blazinico. In posluževali se je boste v slučaju nevarnih bo. lecin ali pa mrzlih nog, ko ne morete spati ponoči. Potem THERMOLITE—Svetilka, ki daje obenem veliko gorko. to in svetlobne žarke. Čutite, kako pomirljiva je—poskusite jo, ko vam zdravnik predpiše gorkoto. Imeti jo boste hoteli v hiši. In vedno priljubljen Radiant Grelec—je baš stvar, ko hočete hitro, prijetno gorkoto. VSE TE PRIPRAVE ZA VAŠO UDOBNOST SO "V NAŠIH PRODAJALNAH Tke ISTew York Edison System Tke New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The YonVers Electric Eight and Power Company RADIANT GRELEC od S6.45 kupit*? se lahko nu obroke TERMOL1TE s svetilko S7.50 v gotovisi ali plačate $1.60 na roko in $1.55 mesečno 4 mesece WESTINGHOUSE GORKOTNA BLAZINICA $5.95 v gotovini »do 15. februarja) ali »5c na roko in $1.03 mesečno 5 mesecev GENERAL ELECTRICI SOLNČNA SVETILKA $69,50 v gotovini 1 >v.v/ / ? (samo za izmenjalni tok) ali plačajte $14 na rok in $7.35 mesečno 8 mesecev iiliMiliH« S pisal saško-meininški arhivar Ludvik Bechstein. Leta 1803 sta se nastanila v In-gelfingenu moški in ženska, očivid-no zakonca. On je bil že na prvi pogled aristokrat ona baje pre sen e-:-ljivo lepa. Baje, kajti razen dveh izjem je ni videl nihče drugače, nego z gestim pajčolanom čez obraz. Čez leto dni sta oba izginila in ker so j u smatrali ljudje za francoska emigranta, so spravljali njun nenadni odhod v zvezo z ugrabitvijo enghien-skega vojvode.(1804). Sled za njima izgine v letih 1805—1806. Toda leta 1837, po smrti lepe dame, se je dal skrivnostni grof, in sicer nikoli ni goVoril o svojem življenju, pregovoriti k izjavi, da je odpotoval leta 1805 na Dunaj, kjer je imel o-praviti s carjem Aleksandrom, dama se je pa odpeljati z njim; to je moral vsem ljudem brez razlike prikrivati. V letih 1807—1837 sta živela najprej v Hildburghausenu, pozneje pa nekaj kilometrov od tod v gradu Eishausen. Grofa so tam večkrat videli v mestu, grofica p-i ni nikoli zapustila gradu drugače, nego v zaprti kočiji in z gostim pajčolanom čez obraz. V onih 30 letih so se našli samo trije ljudje, ki so trdili, da so videli obraz skrivnostne lepotice. Eden teh treh je "bil meirmiški drž svetnik von Bedra, ki je opisoval lepo damo kot črnciasko modrih oči in izredne lepote. Videl jo je baje v kočiji. Drugi je bil mlad vrtnar, ki jo je baje videl na grajskem vrtu, od koder so sicer pred njenim izprehodom vedno spodili vse ljudi. Tretji je bil neki kmet, ki jo je videl pri oknu. toda samo od daleč. To je bilo vse. Za mizo ji je stregel grof, jedila so morali ipodajati skozi okence od zunaj. Govorila je samo z grofom, večinoma francoski, znala je pa tudi nemško in ohranila se je celo nemško pisana čestitka h grofevemu godu. ;Lepa dama je bila torej nekakšna : jetnica, toda zdi se, da ne proti svoji volji. Nikoli ni poskusila pobegniti in sploh ni storila ničesar, era bi prišla iz svojega samotarstva. Verjetno tudi ni, da 'bi bilo duševno bolna. \ Grof je v teh 30 letih dvakrat o-bolel. Obakrat je poklical kuharico in ji priporočil "damo" za primer, da bi umrl. In obakrat je bila dama prisotna. Toda po 26 letih službe je bila kuharica nenadoma odpuščena, ker je privedla proti najstrožji grofovi prepovedi v grad svojega sina. Noben tuijec ni smel prestopiti grajskega praga. Ljudje, ki so imeli n-a gradu kaj opraviti, so se morali zadovoljiti s prejemom pred vrati ,kjer je sluga posredoval med njimi in "notranjostjo". Grof je sklenil prijateljstvo z eisenhau-senskim pastorjem, čigar sin je napisal pozneje knjigo "Skrivnost gradu Eisenhausen; po otroških spominih in pripovedovanju svojih roditeljev". To prijateljstvo je bilo zares bizarno. Grof je občeval s pastorjem dan za dnem, it oda na zelo originalen način. Imel ije posebnega slugo, ki je nosil njegova pisma pastorju in mu prinašal odgovore. S pastorjem samim pa grof ni govoril. Leta 1837 je grofica brez zdravnika in brez duhovnika umrla..Toda tik pred pogrebom je gref pokazal vsem navzočim, da je v krsti žensko truplo. Pokopana je bila v parku in pri ekshumaciji leta 1891 so našli na dotičnem kraju res ženski okostnjak. Po "grofičini"' smrti je nastopila policija in prisilila grofa, naj navede nacijonale umrle. Grof je navedel: Sofija BoStta, samska, rojena ina Westfalskem, stara 56 let. Toda to ime se ne pojavlja niti na Westfalskem, niti kje drugje. Plemič sam se je nazival Vavel de Ver-say, toda pozneje je bilo ugotovljeno, da je bil holandski plemič Leonard Cornelius Van den Valck. Člani njegove rodbine so prispeli po njegovi smrti v Hildehburghausen po dedščino. Vedeli pa niso ničesar o njegovem življenju, razen edine podrobnosti, da je .bil leta 1798 dodeljen holandskemu poslaništvu v Parizu. Med svojim bivanjem v Nemčiji je dobival od rodbine denar, toda na tuje ime in potom neke nemške banke. Grof in grofica sta bila gotovo pod zaščito hilden-burghausenskega vojvode, ker ju ni nikoli nihče nadlegoval, čeprav sta bila velika čudaka. Vojvodinja je bila sestra pruske kraljice Luise. Tik pred smrtjo ije grof sežgal mnogo pisem. Vendar se je našla njegova korespondenca, datirana iz francoskega mesta Le Mans v letih 1796—1799 la te korespondence ' sledi, da je bila skrivnostna grofica neka Ana Bartelemy, rojena Da-nielsova, soproga francosekga generala in "grofova" ljubica. Ta žena je zares živela, toda zelo verjetno je, da je rupustil "grjf" detična pisma nalašč, da bi zabrisal sled za dozdevno grofico. Ana Barthe-lemy je namreč umrla ž? leta 1827 in zapustila hčerko porojeno v Nemčiji. Ta hčerka ni ničesar vedela 0 sekvestraciji, v kateri naj bi bila živela njena ma.o, kakor bi se dalo sklepati iz omenjenih pisem. Kdo je bila torej zagonetna žena? Ko so urejevali njeno zapuščino, so opazili, da je bil del njenega perila zaznamovai z bourbonsko trodelno lilijo. Hildenburghausenski muzej ima en kos tega perila, drugi je pa last nekega -angleškega zbiralca, ki ima tudi b-mbon5ero s trodelno lilijo. Dr. Human, drugi hlstoriograf te zgodovinske zagonetke. je našel leta 1882 v neki hiši v Hildcnbarg-hausu, kjer je skrivrxstna dama najbrž nekaj časa stanovala, francoski katoliški molitve n:k. tiskan letra 1756 na Dunaju. Med dvema zlepljenima listoma je bila slika žene, čudovito podebne kraljici Mariji Antoinette Te in podobne okolnosti vodijo histcricgafe hildenburghausenske zagonet-ke do zaključka, da skrivnostna dam-a ni bila nihče drugi, nego Madame Royale. tcrej hčerka Ludvika XVI. in Marije Antoinette. Madame Royale, zaprta v Temp-lu, je bila let-a 1795 izročena Avstriji v zameno za ujetega komisarja Kcnventa. Toda ta hipoteza predstavlja, da je bila prava Madame Royale med prevozom v Avstrijo zamenjala za drugo dekle, ki se je pezneje poročilo z vojvodo An-goulemskim. -dočim je živela prava hčerka Ludvika XVI. do svoje smrti v eishaunsenski samoti, kamor jo je vleklo nepremagljivo hrepenenje odpovedati se vsemu po.Tvetneniu. Ta romantična h/.poteza zamenjave ni neizpodbitna, z dru^e strani pa moramo upoštevati dejstvo, ■da je kazala vojvodinja An^oulem-ske vse svoje življenje sumljivo malo volje občevati z ljudmi, ki bi jo bili mogli za časa kraljevine po-znaJti. Tako je zlasti odklenila leta 1796 sprejem grofa de Fersena, čeprav je morala vedeti, kako je oboževal njeno mater, za katero je tvegal svoje življenje. Madame de Bcigne pravi v svojih spominiii večkrat, da vojvodinja dAngoleme o svoji materi ni rada govorila. Vojvodinja je zapustila zapiske in spomine o bivanju v Templu, ki se bistevno razlikujejo od spominov ljudi, živečih v Templu s kraljevsko rodbino. Vse to so seveda samo domneve, znaki, ki so pa tem zanimivejši, ker gre za fakte. Vse, k-ar se navaja proti hipdtezi, da je bila bivša eishau-senska puščav ni ca prava Madame Royal je bolj psihološkega značaja. Dvomi se na pr; o tem, da bi bila princesa pridržala perila s kraljevskim grbom in da bi bila živela celih 30 let brez duhovnika, čeprav je bila katoličanka. Dvomi se tudi, da bi bila kot kraljeva hči v pismu svojega spremlje-! valca tikala. Naj je bila eisenhau-senska puščavnica kdorkoli, njena 1 usoda se zi tako tragična in zagonetna, da ni čuda, da se ljudje zanimajo za njo. KDO KUPI PREDOR Sredi Londona se odda v najem ali pa proda podzemni prostor. To je prvi predor, ki je bil zgrajen v Londonu za podzemno železnico, ki ga je rabila od leta 1886 do 1890. Stroški so znašali 26 milijonov funtov. Po 16-letni rabi je pa predor zastarel. Prezračiti ga ni mogoče dovolj in bati je je bilo, da ga zali-, je voda. Zato je zgradila družba podzemne železnice za svojo progo nov predor, ki je seveda mnego modernejši in solndejši. Stari predor je pa kratkomalo prepustila debi časa. Mislili so, da se bo predor sam porušil ali pa ga bo zalila voda, ki je res počasi pronicala vanj. Toda to se ni zgodilo in ljudje so na preder pod hišami pozabili. Zdaj so se ga pa naenkrat spomnili in londonski listi so prinesli oglas družbe podzemne železnice, da predor proda ali pa odda v najem. Predor 'je prav prikladen za garažo ali skladišča. Namesto kupcev ali najeminkov so pa opozorile cblasti na predor brezdomce in postopače, ki jih je v Londcnu vse polno. In ti hodijo sedaj v ulico kralja Viljema, kjer je vhod v podzemni predor, kamor hodijo prenočevat. Tako je dobil predor svoje najemnike, ki pa seveda gcspodarjeai he plnčujejo notwme najemnine tiv ii ........................................................umi POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York ^■liiiii.iif ':. *' T : fKs.i < i»t»:::: i i i: i! - —ti; J—^VLVS : j * i t»•. i f: t, i' : i;; ?»: i: n *!»! t :'.: liit^a: TU s^ii: IGRE RAZNE POVESTI IN ROMANI Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................23 | Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 i Narodne vojaške (FerjanCič) .30 (Pregelj) .....................L- Lira, srednješolska, 2. zvezka sku- MOLITVENIKI: Marija tarhlnja: v platno zvesano ... ▼ fin« platno ..... v uanju vezano ... v fino u»Qje vezano Kajaki glasovi: v platno vezano .... v fluo platno vezanu v ui*nj<» vr-7-niio .... v fino unnje vezano kvl&ku area mala: v platno vfMno .... T TKRDO .... ? fino usnje vez_____ i «••••« 4 .HU 1.00 1.5i) 1.70 1,— 1.1« 1.&U 1.70 Veliki slovenski spisovnik tirov- J. zv. Otročje igre * pesencfth — skill in drugih pisem ..........2.35 Hazlične poezije — Zabavljlce ln VošCilna knjižica................50 pušice — Jeza na Parna«, — Zdravilna zelišča ...............40 Ljudski Gals — Kraljedvorskl ro- Zel in pte.el, slovar naravnega kopls — TolmaC (Levstik) .. .71 zdravilstva ....................1.50 Trdo vezano..........1,— Zbirka domačih zdravil .........60 5. fv. Slika Levstika In njegove Zgodovina Umetnosti pri Sloven- kritike in polemike.............71 1 »o 1 radnlk. Jezični doktor, Gostilni- .......................... Car, Kleitftulje, Natakarca, Du. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slo-' hovnlk, itd. ................ .M Rdeča megla _________________ Kdeča kokarda ............ Slovenski ialjivee ........ Slovenski Robinzon, trd. t Sueški invalid ........... Solnee in aetiee ........... Skrivnost najdenke ........ Skozi širna Indijo ....... Sanjska knjiga, mala .... sanjska knjiga, največja ------- .70 ......1.25 ... * . .40 k .....75 i>... .Sj t _____ .65 .25 JIH Edela, draiha v 4. dej. ........... Marta, Semenj v Blchmondu, 4 dejanja ...................... ! Ob vojski. Igrokaz v titlrlh slikah vencev -Melit) j I^Zl^enTir, ,'mauV V.V.V.V.7. ^iSanjska Arabska ............^ Jtev. 4»! Taria^v" sin Lucifer (rtuna 111 ................1.— Spake, humoreske, trda ves St. 31. Roka rako........... St. 32. Živeti ............... Št. 35. (Gaj Sa lust i J Krlsp) Vojna z Jugnrto, poslov. Art. Dok-' ler, 123 strani, broš........... JO, Št. 06. (Ksaver Mefiko) Listki, i Tončkove najde na Mlklav&ev ve- 144 strani .................. .65 .Mladinska Igra s petjem v .35 37. Domače živali...........3« dejanji* .................. Št. l»8. Tarzan in svet ........1— R- U .R. drama v 3 dejanjih s pred- ■JJ Štev. 39. La Boheme .......... JO' ^ro, (Capek). vez........... •w §t. 46. Magda .4® Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. ,91)' Št. 47. MlsteHj dušo............L- Štev. 48. Tarzanove Šivali ., .......90 .64 .80 .30 .6« Al .75 paj .2.— Veronika Deseniška, trda ven____1.501 o« Za križ in svobodo, Igrokaž v G. ' dejanjih ...................... J5 II. zvez............... *«»; Pmrokovalnc karte 1.501 Hrvatski molitveniki: RAZNE POVESTI In ROMANI: .80: I_ "Marjetica ; Materina žrtev ............... Moje življenje ........... Mali I^ord .............. Miljonar br« denarja___ Malo iirlhnje ......... ** Spomini Jugoslovanskega dobro-voljea UU.18 ............... .75 JO 'Z? Strahoto vojn« Srtdszinci, trd. ves. .... broi. .............. 1 tjeha atvosti. fin« v«». ........| Maron, kronski deCek la Llba- l ajfineji* vea ..............1.60; Ana karenma Oohrioj) nnn(1 yff Plava Tog« r mir ljudem. Ona ve» 1.56 i nantetrf roman (J zvezka >. ,05.50 j M^dih zanilierneiov lastni Vlvo- Stiri i, 4. ZT >i«J «•1 Andrej Hofer............ Angleški molitveniki: (za mladino) rUM-n l>rvffW: v barvuhto platnic vezano .. v belo knsr rezano ...... t ome I'nto Mc ....................... f;no vezano ..................... topiš JO ( .Mlinarjev Janez ........... JI I Mnsolin« ................. J01 Mrtvi Gosta« ............. Uene^iis vedHfevalka .......... .35 Mali Kiaiei _............. Itcljrrajski biser Bell meresen .75 Smrt pred hiio . Stanlej v Afriki Spomin znanega potovale* I .»••». . ga 4». Št. CO. St 51. lM St. 54. .60! Št. 55. .40 ' Št. 56. JO .as J5; j* I štev. 58 Tarzanov sin, trd vea ....1.20 Ljndsk| ^er: Slika De Graye..........1.20; Slov. balado In romane« JO 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj . V metel u................1,— i 0- av. Po 12 letih, 4 dejanja .61 .50 T r off lasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (AljaS) —. 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Dlvna noč.........4t 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem .cm ovenčam slavo; Trljjlav .......10 6. zvezek : Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ....... .40 7. zvezek: Slavčc-fc; Zaostali ptič; Domorotlna iskrica ; I ri svndbl; Pri mrtvaškem sprevodu; (Jrslo .19 S. zvezek: Ti osrečiti jo tioti (mn-5an zbori ; Prijatelji in senca (mešan zbor* ; Stoji, solnfico stoj ; Kmetski hiši.............49 CERKVENE PESMI: Domači clasi, Cerkvene poaml mcSan zb»tr ............... za ...1.- J0 St. 57. Na^Ueii iboinik . To ln onkraj Sotle Tarzanova mladost, trd. vez............ -50 JO Zbirka ljudskih liter: Glad (Hamsun) .... (Dostojevski) Zapiski Is ,35! Mesija .40 Malenkosti (Ivan Albrccht) Bele no*i. mali junak . . . !*0 i Mlada ljubezen...............'!! 35! ff*8^; P°Ve8tl ^ Stritarjeva Antbologija broli .. II ' Sisto Šesto, povest Is Abrueev .. 'jj; Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- ^ man...... ..........________ •^ slefrlrthnl^: V> IT........... ! St. 01. (Golar) Bratje in sestre .75 ............. -M j gt .©J. Idijot, I. del. (Dostojevski) .90 12. Tan t um Ergo. (Premrl) ; Masne pesmi za mešan zbor. —i Z naših gora ..............L— I fSattner) ................... jf 3. snopiC. Mlin pod zemljo, 8?, 13 Vance Lin^"a Tantnm Erco Ge- I ..Neža, .Sanje ...................60 "iterl. (Foerster) ............ . • 113 snopih Vestalka, Smrt Marije J 12 PanKe IJn^a Tantum RrKO GOJI ! device, Marijin otrok .........50' 14. snopič. Sv. BoAtjan, Junašica 1-MlŠt. 59. _____________ _______ .S* I mrtveca doma, I. del ..........1__! deMiea, Materin blagoslov .30 j 13. snop:*, turki pred Dunajem, Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is Fabjola in Neža ............ j||i mrtveca doma. II. del ........1— 20. snopič. Sv. Jm,t: Ljubezen Ma- nilori ((ierbič) -5« JO .»i Key nt Hea\en: lino vezano ................... v »fnj(* vtkano ......... v iiHjfin^jAe usnje vezano (Za odrasla) Hey or Heaven: v celoid fino vezano ............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino imije vezano ........ M,0 Ralkan«ko.Tui>ka vojska .. Paikanska vojska, s slikami . . Boj in rmara. t«ove*£ ...... lllarajita Velikera vojvode .. ~ Belfeeor .................................. Rov. roman .............. Burst* a vnjnka.............. Iftnitin dnevnik ............ Božiči darovi.............. 70 Božja pot na Bledn ........ 1-20 Božja pot na Šmarni gori .80 Mladim srcem. Zbirka iioveatl ca ,25 slovenska mladino ............... .80 : -llisterija. rotnnn ................1.— JO Morski razbojnik .. JO Možje ................................................1.25 t'athulie Poeket Manns' v fino nsnje vers no . Ate Maria: ---- 1.30 Cankar: Cvetke •05 j Na različnih potih .40 Volarj«r nos, humoreska .. J© Narod, ki izmira ......... .. .35 Naša vas, TI. del. 9 povesti .. .2 Na Bledu, Balade in romance, trda vez .45 za m'a(li zob. trda vez liraguljčki (ITtva) ....... trdo vezano ........... Moje obzorje, (Gangl)...... Naries (Gruden), brofi........... Primorske pesmi, (Gruden), vea. 1 \ Slutne (Albreht) broS..... i Tigrovi zobje 1_ Pohorske noti (Glaser) brog..... •7i I Tik za fronto ! . . . . . . . . . .70 »«on Znjmn««: Tatic. (BevkV. trd. vez..........75 Ciciban, trd. vez............. Tri indijanske povesti...........30 Sto n«3"*1« ....................50 Tunel, soc. roman................l.£0!V ^ Vidove, trd. vea........90 Trenutki oddiha ................ J»0 Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Tnrki pred Dnnajem ..... .301 Zvonfki. Zbirka pesnlj za sloven- Slovenske narodne nesmi » tambn- .55 Tr. legende o razpela, trd. vez. .65 "Jo mladino Trdo vezano.....90 ra-kj zbor jr] jp : Zlatorojr, pravljice, trda vez.....M n . Tisoč in ena noi (Rape) Slovensna narodna lirika.......50 Boni seI na Planince. i\Hl]mri slov .50 Kuri pridejo, koračnica...........25 .6« .50: izvirna povest, 181 str., broš... £0 Ilrohiz, in razne povesti Praprcčanove 5 eplsal Milanski .............. .00 Pasti ln zanki ................ .25 .. .58 Pater Kajetan ..................l._ .00! JS o 30 i Abecednik slovenski ............. Angleško slovensko berilo ---____2.— Darovana, zcodovtnska iwvest An členki učbenik 1.25 Dekle Eliza ................. Angleško slov. in slov. angl. slovar .00 Dalmatinske povest! ......... Amerika in Amerikancl (Trunk). .5.-— D®lc» roka ................. \ngcljska služba ali nank kako se Do Ohrida In Bitolja ....... naj streže k sv. maši...........18 1,0,1 nrofjem ............. Boj nalezljivim boleznim .......75 Don Ki£ot iz lak M an he....... Crrkniiko jezero ...................1.28 nr«* R,ikJ- — Starta — Domači ilvlnoidravnik, trd. vez. 7.1.60 < MeSko) .................. llomači živltiozdravnik, broS. ....1.25 Devica Orleanska ...............50j Onhovni boj ................... .5© . .. i Plat zvona ..................................48 . • Dedek je pravil; Marinka ln ikra- Pri strica ...................... .08 broširano ....................1.W telj^i ........................48iPr8t božji .................... .30 ;....................' Fabljola^ali eeekev * v* Katakombah .45! ***** povest 12 lr8ke juaaSke do" r ...................75 Fran »aron Trenk ..............35 dobe ........................ zgodbe ...... 35 i®** 8 Jutri (Strug) trd. v..............75 brog. •o»**«ooo«aaoaoaaoaaaa4 Jurčičevi spisi: Popolna ladaja vseh 1O avemkov, I'BJX) tCSJB niti o oooooooooooooooao Sosedov sin. broS. ...».......... .40 0. avezek: Dr. Zeber — Tag—ar broširano ...............0.. .70 Jaan Mlsertja (Povesti la Bpnaskega HfljCtSjft ••••ooooooooooooooa« o^^ Kako sem bo Jaz Hkal (Ali^šovec) L cvesek ......... M Kako sem se Jaz likal (Aleiovec) II. av.............. JO 90 > Kako sem se Jaz likal (Alešovec) III. cvesek........ Ji *>0 ! Korejska brata, povest la mlsljo- nov v Koreji .............. JO JO JO j Krvna osveta .................. JO obsega 452 strani .............1J8 Kuhinja pri kraljici goejl noiicl .56 knharica, trdo vezana----1.45[Kaj se Jo Markaru sanjale...... .25 Preganjanje Indijanskih mlsjonar-Jov .......................... JO Potop, I. zv. ....................3.— Potop, II. zv....................3.— (Oba zvezka skopaj) ..........5.50 Razkrinkani Hausbnržanl ...... .50 Roman treh src ............................1.20 Roman zadnjega cesarja Habs- buržana......................................1.26 Robinzon .«•••.••..•.•••...«.•» .00 Robinson (Crnsee) .............L— Revolucija na Portugalskem .... JO Rdeča In bela vrtnica, opveet .. JO Štev. 8. Akt. fitev. 113...........75 i Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..........70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rllljefna karikatura in minulosti, 55 str., broS. _...... .25 Št. 11. (Povel Golia) Pcterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str., broš....... .35 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broš.......... .10 Št. 13. (V. M. OarSin) Nadeida Nikolajevim, roman, rioslovenil U. Žun, 112 tsr., broš......... .38 Št. 11. (Dr. Kari EngUSi Denar, narod no.goei»oonskl roman, lz Ceščlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi..............40 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kralkočaanlh zgodbic, II., 73 str. broi. .........................25 St. 22. (Tolstoj) Krentcerjova.... sonata ........................00 Vrtnar. (Rabindraaath Tagore). trdo vezano .................75 broširano ...................60 Volk spokornik In druge povesti 1.— Trdo vezano _..................1.25 Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 .35 J5 .30 25 Album slov. narodnih pesmi Zemljepisni Atlas Jugoslavija----1.R0 (Prelovec) .................................80 stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregibi ............................7 JO Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) ...............................1.— Vojni, mir ali poganstvo, L it... V pustiv Je šla, III. zv- ...... Valetin Vodnika Izbrani opisi .. Vodnik svojemu narodu ........ Vodnikova pratika I. 1027...... Vodnikova pratika I. 1028 ...... Vodniki in preporolu .......... Zmisel smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povest ............ Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, broi. .......... J8 Zgodovina o nevidnem človeka .. .35 Zmaj iz Oos'.o .......*........ .70 Zlatarjevo zlato ................ JO Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovec, 8. sv. skupaj ........1.60 Zveoti sin, poveš« .............. .25 ZlaftokopI ........................ JO Ženini naše Koprnele .......... .45 Zmote In konec gdč. Pavlo.......45 Zlata vaa ........................ JO Zbirka narodnih pripoveuk: dd »• • • • •••••••••*■■■••••• 00 .40 Zbirka narodnih pripovedk: II. ooooooooooooooooaooo«o«r »4§ Znamenje fitirih (Doyle) ....... it Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem In mečem ..............3.— Zločin in kazen, 1. ln n. zvezek 1.— Zgodbo Napoleonovega hu zarja .. .60 Zgodbo zdravnika Močnika.......70 Zlati pantar ................... .90 Železna cesta ...................1.25 Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L zv. Vojnousir ali poganstvo________JO Z. iTt Hudo bfftjut »00000000» oSS 3. XV O VeMid PQTCfti oooooooooooo 4. vz. Povesti te alike....................J5 5. cv. Študent naj bo. NaS vsakdanji kruh.......................JO MEŠANI In MOŠKI ZBOR ....1.10 Priložnostne pesmi (Grum) Slovenski akordi (Adamič) ..I. zvezek ............. »5 j O. zvezek ............. j Pomladanski odmevi, I. in II. av., gH' vsak «..........••••........ .45 j Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— i Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 j 10 moških Iv mešanih zborov — _35 (Adamič) .................. MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavCič) ==» Izdala Glasbena Matica ........ Narodna nagrobnica (ParMC) .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. z v. S^ISI ZA MLADINO: /GANGL) Št. 23. (Sophokles) Antigone. Kalna Igra, poslov. C. Golar. 60 str., broSirano .....................36 ; 2. av. trdo veaano. Pripovedke ln P6Ulll oooooooooooooooaoooooooo «N 13. av. trdo veaano. Vsebuje 12 po- pfP^ t T6®tl oooooooooioooooooooooooo ' 4. av. trdo vesano. Vsebuje 8. povesti ........................ .60 JO 5. sv. trdo vezane. Vinski brat .. .50 6. sv. trdo vesano. Vsebuje 10 povesti smm Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., brOS. o»oooooooooooooo«o 000000 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II- d Ol OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ■5- .7a ,45 ['okrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .........................30 Jugoslavija .......................................30 Gorenjska .................... .It Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ..................... JO Ljubljanske in mariborske oblasti .SO Pohorje, Kozjak .............. 00 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................38 Prekmnrje in Mednmurje.....38 Kamniške planine. Gorenjska , ravnina in ljubljansko polje .30 'Canada .........................40 -35; .45 j Združenih driav, veliki ........ MflU »e*eeeoooeeeeeeeeee«eoooO I Nova Evropa .................. Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky ln Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washinc- .. ton, Wyoming, vsaki po ...... Matica ...................... .45 ZmljevidI: Naši hminl ..................... .50 ..Illinois, Pennsylvania, Atinneso- ta, Michigan, Wisconsin, West MEŠANI ZBORI: Virginia, Ohio, New York — vsa-Planinske, II. sv. (Laharnar) .. .45 i kl P° ........................ Stlrji SAMOSPEVI: ospevi, Izdala Glasbena .48 .18 JO .£0 .40 Trije meftani zbori. Izdala Glasbena Matica ................... .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Velika stenska mapa Evropa ....8.—« Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order al4 poštne znamke po 1 aH 2 centa. Če Domovini, (Foester) .............46 j pošljete gotovino, rekomandirajtš Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moSkl sbor s bariton solom in priredbo za dTOBPGT OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO «20 V pepelnitnl noči (Sattner), kan-ranta za soli, sbor in orkester, ledala Glasbena Matica.......75 Dve pesmi (Prelovec), sa mofiki zbor ln bariton solo............ J8 Kupleti (Grumi. Učeni Mihec,— . Kranjske šege In navade, Ne-cadovljstvo, 3 svozkl skupaj ..1.— J Knpleta Koza Muca (Parma) .....40 \ j PESMARICE GLASBENE MATICE: | 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSič) 1.. 2., ln 3. sv. skupaj...................1.— ptsmo. Ne naročajte knjig, katerih «4 # ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York St. 20. (L. Andrejev) Črno umske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broi. .................... J5 St. 27. (Fran Erjavec) Bi sip s selnost in problead skrbstva sa brezposelne. 80 air., broi. ...••• J5 At 29. Tarzan m opic ....... JO tr. ven. ... 1J0 JO BeneMd trgovec. Igrokaz v S. dejanj .00 Grnm de Bergerae. Heroična komedija v potih dejanjih. Trdo vo- MALE PESMARICE: Št. 1. Srbsko narodne himne .. Št. la. Sto čutiš. Srbine tuini .. Št. 10. Na planine .............. Št. 11. Zvečer .................. Št. 12. Vasovalec .............. Narodne pesmi sa mladino (2l-ravnik) 3 svezkl skupaj • o o o • 1 1.5 .15 .15 .15 .10 JO PRAV VSAKDO — kdor kaj išče? kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro daja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeK — MALI OGLASI vXUoNtioii* A. PAJNZINI: ROMANTIČNA ZALJUBLJENCA Kaj res ni v parku druge kio-pice razen te tu? — je vprašal mladenič ves ogorčen pred njim edcčo č-nolaso dekle. - Že tri večere zapored vas vidim tu. Člove* res ne more najti dovolj samot-: rga kraja. Dopoldne so tu pestunje z otročički, in nerad bi jih pn iiašil z revohrerskim strelom. P«.pcldne pa čepite tu vi! - Pa vendar niste samomorilni kandidat? Seveda sem. Kaj ste članica društva za zatiranje samomorov'* - Ne, toda tudi jaz bi rada končala svoje življenje. Vidite tam < ni železni ne.st.vor na cesti? Sko-riti ličjem pod njegov kamenitl va:jar, da me doslovno razmesari. Fuj, to bi bila grda smrti Č? nisem nediskretna, zakaj vte pa oklenili končati si življenje? Ah — že moie i:nc je nesrečno, .me mi je Fortunat in sem vir-tuoz na flavto. Zdaj so pa nad Uavto ; maga'i drugi, glasnejši in-: !.rumenti. Živim v bedi in pomanjkanju, stanujem v podstrešni sobici velike hiše; moaj sobica je c?ka in temna ko grob Živim tako zapuSčen, da sem sklenil preseliti r raje na oni svet. Toda povejte ;ai. zakaj vam ne ugaja na svetu? Mlada ste ln lcua, morda vas čaka v življenju sreča.. Tudi meje ime je nekam ne-nrčno. Pri krstu so mi dali ime llcata, po poklicu stm slikarica ti-hožil j. ki so prišla zdaj iz mode. Nikosrar nimam na svetu, prosjačiti ali moledovati okrog tujih ljudi pa ne morem, ker sem prepo- iiodijo obedovati brez doma? zidarji in ljudje — Tudi jaz sem mislila na to. Vstopila sta torej v najbližjo kremo, krčmarica je primaknila k njima mizico in položila nanjo kos slanine in hiebec k uha. Fcrtuna'-je naročil porcijo sira in salame, za priboljšek pa pol litra vina. Ko sta že jedla, sta se plaho spogledala in Fortunat je dejal tiho: — Jaz sem sklenil živeti, gospodična Beata, in sicer zavoljo vr.j Kake pa vi? — Tudi jar ne mislim več na smrt, odkar sva se ustavila tam pri strojnikovem vozu. Človeku zadostuje za sre^o vsak, tudi najmanjši kotiček. Ne, ni nam treba posebno mnogo, če imamo na svetu človeka, ki ga ljubimo. Iz Jugoslavije. Naše Premogarje je v letošnjem Slovensko-Amerikanskem Koledarju izborno opisal premogar Marko Rupnik: njihove življenje, njihovo trpljenje, njihove borbe in težko delo globoko pod zemljo. Kdor nima pojma o tem nevarnem poklicu, ga bo zadobil, ko bo članek prečita!, dočim bo videl premogar v članku svoje življenje kot v ogledalu. Odkritja velike tihotapske družbe. Pred več meic-ci je dobila zagrebška policija cd Lige naredov obvestilo, £•.. ic v Zagrebu vrši znatna trge.i:;a z belim strupom, to je ko-l-j nc:n. Kljub temu, da je policija takej ukrenila vse potrebna, delj časa m mogla zaslediti .ajnih razpe-čevaleev tega struipa. Po dolgem trutiu se je tajnim policistom vendar posrečilo pr.ti v stik z nekimi tihe'-ipji, med katerimi je bil tudi neki Mato Kolar. Policisti so se Na zaslišanju pri policiji v Zagrebu sla i^p^vedala Mato Kolar in Kclcrnan Kelner, da sta se sestala i na neki gasilski veselici v Mar.bo- ! ru, kjer sta se seznanila tudi s tretjim tihd.apacem Maksom Zupan-cem. Tekom na daljne preiskave je policija iztaknila ponovno četrt kilograma kekaina v Badenici pri Sv. Ivanu Zelini, četrt kile grama pa v Zagrebu, v Gunduličevi ulici 18. Policija bo izročila aretirance fi- j nančnemu oblastvu, preiskava pa sc KNJIGARNA '»Glas Naroda" 2 1 6 West 1 8th Street New York, N. Y. prcd-.avili za trgovce ter naprosili _ . . . .. . , . . ... . , aretirani se nadaljni krivci. Kolarja, naj j m preskrbi veeje ko-! licinc kekaina. Obljubil jim je. u- goditi v sedmih dneh. Trgovci-poli- cisti sc se dogovorili s Kclarjem, da pojdejo z njim po saharin in k0. ! dve ciganki v stanovanje Vere Hcr-kain v Cakovec. Na tej ekspodieiji manovc> s°Prc§e 30. Drzni ciganski tatici. decembra Med njunim .stemnil melčal, s: srečali Ivana Mikca iz Gornjega Vidoša. kateremu je Mato Kolar za- , upa!, da ima zelo dobre odjemalce kramljanjem se je ..*,,.. „,..-• , i - za večje količine prepovedanega ). Mladenič ic nekaj časa' , 1 . : , . . , t lag?. Ivan M:kec je odgovoril, da petem je pa dejal: - , J t . mora sele dib t: kokaina od Keloma Gi .podicna Beala, kaj če bi Kclncra iz Markuševca pri Murski šla malo na izprehod? Klcpice so Scbcti. Kolar se je napotil v Mar-tu pevsed zaseden«, park je poln kuševae blizu avstrijske meje ter cd zallub ,i ncev, amo midva sediva Kclcmana Kelnera zahteval vzorec tu 1. no, kar vzbuja splošno po- bljga. Kelner je cb tej priliki oblju-"o:m s" bil, da bo preskrbi celkilc »ram ko- Vs .tla sta torej in krmila po ka:na- da I3a nicra Plačati zanj že v razsvetljenih »ttcah, ne da bi ve- Avstriji 20.000 Din. Is očasno je cb-(•< )a kam. Parni stroj je bil za Usti llub!1 Presti tudi 15 revolverjev, ki dan /e dojopel in ob njem je stal ^nejo v Avstriji vsak 300 Din. vos, kakršne imajo potujoči kome-di'anti. V njem jc stanoval strojnik. Fant in dekie sta se nehote u t>vila pii vozu in pogledala sko-?\ razsvet jeno okence vanj. Strojnikov* žena je baš kuhala večerjo. V vozu je bila pcčlca. mizica, dva stola in postelja za zaveso. Glej, kake udoben kotiček! Nekaj časa sta molče stala in Kledala v voz, potem sta sc pa diskretno oddaljila. Fortunat je iz-prrgovoril prvi: — Gospodična Beata, zaupati vam meram nekaj vsakdanjega— namreč lačen. Kaj ko bi skromno gostilno, kamor f govarjal. da je bil v£d;io dccer dr-ižavljan, organizator Sekala ter podpredsednik Treznostne organizacije t v Štipu. Uspelo mu je res doka- . d2 ni imel zvore z VMRO ter so pri-če, ki so gu preje obremenjevala izpovedale naknadno, da si niso popolnoma sigurne tega. kar so prvič izpovedale. • * PO' Namišljeni trgcvci-detektivi so kupili res pol kilograma kokaina ter se dogovorili s Kelnerom, da pridejo čez nekaj dni ponj. Nekaj dni za tem so se kupoi res pojavili na Kelner-jevem domu, ki je oddaljen samo kakih 200 metrov od avstrijske me-j2. Kc so prišlo ob 4. zjutraj v Kel-nerjevc stanovanje, ga niso na^li dema. pričeli so ga iska :i ter ga na- direktorja tvrc.ko Trgoscčer. Ko je bila gospa v kuhinji, sta ciganki iivohali kaseto ter izpraznili iz nje za 83.000 Din draguljev. Hermanova je sicer še vi-dola tatici, vendar pa sta ji ušli na ulico. Gospa je takoj opazila tatvino in poslala služkinjo za taticama, ki jc obe ciganki dohitela ter pravočasno pozvala stražnika, d-i ju je aretiral. Vse dragulje so še našli pri njijai. * Aretirani ciganki sc zcveta Roza Kclondar in Terezija Šarkezi. Prva je stara 20 let. druga 19 let. Obe s.a bili še večkrat kaznovani zaradi tatvine. i i Po treh letih ječe — oproščen. i Kakcr znano, je bil pred tremi le-jli umrrjen v Štipu general Mihaj-ilo Kcvačevič, na katerega j2 izvr-|Jutrc Je p ovc že nega Gaorije- šil atentat bolgarski komitaš 31a-;la njegov brat. ko je šel v cerkev, geje Kralev v družbi dveh drugih ' komitov, Kraleva je policija areti- c bi j ubil spraviti ga madžarsko c.iemlje. V prepričanju, da ima Cve-jin mnego denarja, je Nemct'i za-c peklenski načrt. Prepeljal je Cvejlna res čez mejo, ln ko sta bi- | > r:lbK2nc civa kii;metra na m?.-diarskem ozemlj-a. ga je s palico ubil. mu vzel listnico in se vmil dome v. kjer je vzel lopato. Truplo je zakopal na samotnem kraju. Dcma ' presenečen j*1 pa ' je v njoj naiel ?imo 100 dl- ZA ENAKOPRAVNOST NEZAKONSKIH MATER' IV! Družbena moraika jc videla v nezakonski materi vedno nekaj manj vrednega in ljudje so bili mnenja, da mora stat: nezakonska mati vedno in v vsakem oogledu Prvostopno sodišče v Stipu je Vasilija Brankoviča oprostilo krivde in kazni ter je to oprostilno sodbo po- 'Jy" 1 "JV*J 1KJ" , na primerni razdalji za pcrcceno trdilo tudi beograjsko kasacijsko so- narjev" ° z:°^nu -te vods'la fcudi Rje" j ženo in tako zvano ^kcn.k fv-va žena. ki je nedavno težko oto- dišče, tako da je Vusil Brankovi, treh letih izpuščen na svobodo. Strašna smrt pod vlakom. Na sveti večer je na pr:gi Vrbas-Bečej vlak povozil 24-letncga nc'1:-skega dninarja Gabrijela Sza-bodo-vx. Mladenič je bi zaposlen pri posestniku Webru in je hotel na sveti večer cbiskati redi trije v Vrbasu. Ker je zvečer divjal hud vihar, ni čul prihajočega vlaka, ki ga je povozil in mu odtrgal glavo. Druge lCl£ T 1< prec! zvano zailj zdravilo proti Ihiiu? Oitajtt' tt»-Ie: **SjH-raiu. t'al.. 4. Plovila od sve?;a ha starega le-ves denar izginil. To se ji je zdelo ,ta dan ~ nis0 mogli uSotoviti- čudno, pregledala je stanovanje in -- naša tatico pod posteljo. Videč, da je z-asačena, je planila Planinškova 5zpod postelje in začela Geigerjevo Pod vlak je skočila. 1. januarja je železniški čuvaj pri _ , pregledu proge pri Savski cesti v o vprašanju Karln Michaelisova. Prvi korak k odpravi te kričeče krivice je torej storjen. Če so postale ženske v demokratičnih državah politično enakopravne, ni mogoče, da bi se ne izpremenilo naziranje o ženah tudi v zasebnem živi jen iu. O popolni svobodi žen bo mogoče govoriti šele. ko tic bo več nobene razlike med zakonskimi in nezakonskimi materami. II Trinerjevo jrrcnUo vino otlsirani vt*s lzv<»r vaSih nere«lnr. <'isTi vnš žt*l<«lc<- iu ih-oiMvj;'. im-juj** i>n4«vo. povme Ta je :«ačela klicati na po- T'h lK,ŽiVi1VS,S--si^":W. nj^ klice je eul trgo^, M \ eliko zilravuikov j;a pri porot a. Pri rt»eli tkaninrjili. sedaj v ilveh'veli-*^e Prihi-tel v stanovanje in tatico kostih. — (A«1v.» prijel. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK ■ _ PJ4 ■■■H.Li.JiJLiM. Allt^ • .......... l * 55555555B2j5D5555555055H55WBX5 L •GLAS NARODA" ROMAN ISE ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P 18 (Nadaljevanje.) — lil wia tp^ča je bila krcg devete ure pri vaši sobi. ker je bila v Fkrbch za vas. Vrata pa so bila zaprta in slišala je moški glas. Mislila Je da je vaš oče pri vas 'ter je zopet odšla. Šele pozneje pa je izvedeta, da je bil gi^cd Krausneck splo-h odscten z gradu! — Nikcgar ni bilo pri meni! Moja tašea se moti. — je odvrnila Re-g]na s ponosom, ki te je naenkrat zopet zbudil v nji. Gospa baronica je šia po hcciniku ter videla senco nekega moža ki se je plazil cb terasi. — Mcgoče služabnik! — je posegla vmes Regina. ki se je bala srečati oster pcgled scdnika. — Tako je mislila tudi vaša 'tašča, je rekel preiskovalni sodnik. _ Nato pa je nadaljeval nekoliko hitrejše, ko je hotel daiti izraza besedam, ki bi vrgle senco madeža ira*čast mlade žene: — Mcžak pa je pestal viden, ko je dosegel stranske stopnice. B'l je gospod v kožuhu, in ena je spoznala srojeea nečaka, Ditriha von EI-lerna! — To ni res, to je naravnost nečuveno obrekovanje! — je zakričala Reg in a. Bil je blizu neuvesti. Rdeča megla ji je prišla pred oči. Obraz sodnika se ji je zdel ket strašna spaka. Nehcte se je prijela za mizo, poleg katere je stala. Napravila je vtis krivde, kljub vsem zatrdilom. — Vi vztrajate torej pri trditvi, da ni bil nihče pri vas v sobi*> — je vpražal sodnik, po kratkem cdmoru. — Da! Tudi eocinik Below jc priiel. Upal je najti vse člane družine ter se razgcvarjati ž njimi, kar bi lahko dovedlo do izsleditve morilca. Tekom pogrebnih slovesnosti je z-avzel tako stališče, da je lahko o-nazoval ženske. Niili cbnašanje je bilo presenetljivo. Pcncsno vziumani J a šli pcIc-Tcrstc. Sibila je stala na desni strani. Regina p-j. na levi. Xjfccn pogled ni švignil nikamor. da •žena ni iskala cpcie in tolažbe pri materi umerjenega moža Tudi Ftara se ni cbrnila preti miidi polna materinske skrbi. Belcw se je naenkrat vzravnal iz globokih sanj. Ali ga ni zadel metreč pogled Regine? Nobenega dvema ni bil::. Temne oii vdove so se vedno obračale prc^ ti njemu, in njegova navzečnest jo je zelo mučila. Iz tega govori slaba vest, vest '.ežke krivde! Kje tiči sedaj? Ditriha ni bilo tukaj, a kljub temu jo je*pckla vest radi njene tajne ljubezni do bratranca svojega možu? Cdh:d ljudi je zmotil premišljanje jurista. {Dalje prihodnjič.) PERPETUUM MOBILE — VZROK SAMOMORA sebi svojega moža ali na terasi — Vi nis:e sliiali nikakih korakov pod svojim oknom? — Ne. jaz nisem ničesar videla ali sliiula. Sodnik je molčal nekaj časa ter razmišljal. Moralo mu je biti važno, da bo debil cd priče resnici odgovarjajočo izjavo, da pusti v danem slufr-ju takej aretirati osumljenega, predno napravi s svojim odpotovali jem stvar pretežko ali sploh nemogočo. Vsled tega je sklenil tekej zaprireči baronico. kajti njena izjava ie delala vtis, da odgovarja v večji meri resnici, dečim jc sedanja priOa zamolčala važne t.vari. — Dal bom prečita ti, vašo izjavo, gospa baronica, vendar pa vas opozarjam, da b:ste morali priseči na vse. Vsled tega lahko popravite če ste zapazili kako zmeto. Mladi referencur, ki je pisal protokol na mestu sodnijskega pisarja ter je p rise. t veva 1 prvi važni stvari, ie prečital izjavo razločno in počasi. Regina jc siala ter pislušala besede, kot -da mora priseči. Razumela pa ni ničesar. Vse je umolknilo, ko je stopil sodnik Below naprej ter rekel baronici: — Vprašam vas. torej, če hočete priseči na to izjavo? Reginu je cdvorila: -Da. V očeh Regine se je pcjaviio tiho blestenje in krog njenih ust je le- I zal izrez glcbcke bolesti, a kljub temu je dvignila desnico ter izgovorila i prisego, ne tla ti se tresla. Z jedilo se je, in odpuščena je bila. Preiskovalni sodnik je zrl d:^o časa za njo ter se vpraševal: — Ali je baronica Regina prisegla po krivem? Ali sem prav ravnal ko sem jo zaprisegel? Ce cbčiaja v resnici kako kaznjivo razmerje med obema, bi je ne smel. Sodnik je razmišljal, a Regina je odšla trdnih korakev mimo tašče. kateri ni priveščila nebene besede ali pogleda. Tudi k mrtvemu n. stopila, pač pa šla v svojo sobo ter se zaklenila vr njo. Nobeno oko ni videlo, kal:o je iztegnila svojo roko proti nebu ter , vzkliknila v največji žalosti: — Radi tebe. Ditrih, radi tob?! ! Nato Je omahnila na stol ter ležala tam več ur. Trkali so na vrata, a ena ni cdprla. ' Njen oče je prosil vstopa, a ona mu ni niti odgovorila. Konečno so ; jo pustili pri miru. in glebeko spanje se je je usmililo ter ji vzelo spo--min na vse. kar se je zgodilo, dekler se ni zopet prebudila. Tekom tega čvsa pa se je peslužil preiskovalni sodnik vse svoje bi-j * reumnesti. da izve o Ditrihu vse, kar je hotel vedeti. Za ta stvar je bil prav posebno prikladen stari Krausneck in od njega je izvedel Below o naglo pripravljenem kosilu, katerega so zavžili gospodje pred svojim cdpotovanjem. x Izjavil je, da je bil umorjeni zvečer v Berlinu skupaj z osamljenim in da se je najbrž tekem pcpoldneva poslovil od njega. — Gospod von Ellern ni slutil, da bo njegov bratranec Viljem odšel le par ur pozneje v deželo, iz katere ni nikakega povratka! — Ditrih ven Ellern je dedič majorata. če---Sodnik je napravil značilen odmer. Ce ne bc mo/a hčerka rodila sina! — Kakšno pa je b.lo razmerje med bratrancema? . — Nekoliko hladno, a vsega tega je bil kriv Viljem. On je vedno poudarjal napram bratrancu svoje stališče. — Ali so že obvestili Ditriha von Ellern? - To bi ne imelo nobenega pomena, kajti gospodje so se že vkrcali Najrvo m nikdo mislil nato in ko smo opomnili grofico na to. je odklonila zelo neprijazno ter rekla: — Ostalo bo vse pr starem, dokler ne dobi moja hčerka sina Obvestila bom pristojnega načelnika družine, in na dan pogreba bo vse ure-jeno. Ko je dospel preiskovalni sodnik domov, je takoj obvestil policijo v Berlinu ter jo vpraša, kdaj je odpotoval Ditrih? Z obratno pošto je dobil odgovor, da so se napotili profesor Schwab-bach in njegova družbi* v Bremenhaven ob šestih zvečer. NadaIjno poročilo iz Bremerhaven je javljalo, da se je družba vkrcala zjutraj za Južno Ameriko. Kako pa je Sibila iztaknila Ditriha? Dostojnega človeka se vendar ne more obdolžiti navadnega umora" ^ To se je vpraševala tudi Sibila. a neki glas ji je neprestano šepe- — Ditrih je bil v oni noči pri Regini. On se je skrivnostna splazil proč! i Čudno cbnašanje Regine jo je utrjevalo v tej domnevi. Z nobeno1 besedic-o ni omenila izraženega suma. Obe ženski sta se zavili v svoj po- ; ruš ter govorili le najbalj po:rebno. I Skupna bolest ju ni združevala, temveč ločevala. Dobro, da je bil tukaj Krausneck kot posredovalec. Bil je lahkomiš^jen. a ravno radi njegove lahkomišljenosti ni bilo' občutiti napetosti. Priiel je -dan pogreba Zopet ao se trii v grajski kapelici žalujoči. Pojornost, katero Je vzbudil umor. je bita velikanska, in radevednos:1 je tnala ljudi prav tskn kot sočutje. v j Oro2aiiški postaji v S.ari Beli bli-5u Moravske Ostra ve je bil dodeljen 34-letni stražmojster Jožef Jašek. Od 19. pf. m. je imel Jašek dopust in te dni se je hotel odpeljati k svojemu očetu, pa je zamu-d.l vlak. Zato ^e je vrnil v Viikovi-ce, kjer je hotel še nekaj kupiti. Očividn:« pa ga ni mikalo odpotovati, kajti kmalu se je vrnil v Staro Bela in zavil v bližnjo gostilno. Zvečer je odšel domov. Na sveti dan zjutraj ie šel mimo hiše. kjer je orož:ii£'ka postaja, .poveljnik in je videl, kako Jašek zapira okna. Hotel ga je vprašati, zakaj se ni odpeljal, Jašek mu pa ni hotel odpreti. Poveljnik je hotel priti v crož-niško pjisarno skozi strun, ka vra-ia. v naslednjem trenutku je zaslišal dva strela, tvkoj za njima je pa pači! še tretji. Poveljnik je vlo- mil vrata in našel Ja..-ka v sobi za moštvo. Iz ust mu je tekla kri. Ustrelil se je s karabinko. V sobi kuharice Miri je šind-love, ki je orožnikom kah-ala. je ležala kuharica v postelji odeta, kakor da spi. toda bila je ža mrtva. Jašek jo je ustrelii v spanju. Na crožniško postajo je takoj prispel zdravnik, ki je .pa našel oba že j mrtva. Nihče ni opazil, da bi imela Jašek in kuharica ljubavno rafinerije. Jašek se je pa že 14 let pečal z mislijo, sestaviti 'perpetuum mobile in trdil je, da mora cbogateti ali !pa zblazneti. Svcjim znancem je pravil, da mora biti stroj na sveti večer že sestavljen. Najbrž je izvršil umor in samomor za'to, ker se mu ni posrečilo sestaviti stroja. NOVA VERSKA SEKTA V Debreeinu se je vršila nedavno sc-nzac:jon-aina obravnava proii članom nove ver rice .sekte. Sekt an t i so se zbirali na samem in častili b^a j na 'ta način, da rc na vse preteke | vriskali in kričali. Novo vero so raz-j š"rili med ljudstvom apostoli is Amerike, bivši madžarski izseljenci. Pc njihovem prepričanju bag nima rad dolgočasnih, čemernih lju- j di. Čim bolj je človek vesel in raz- j posajen, tem raje ga ima baj. Oblasti so že dolgo vedele za novo se k?.o, pa niso hotele nastopiti proti nji. Šele nedavno so ss-ktante zalotili na samotnem kraju blizu De- j brecina, kjer sa vriskali, plesali in j rajali," da je bilo veselje. Morali so I pred sodišče, ker so kršili zakon, ki, prepoveduje javna zborovanja, če niso oblastveno dovoljena. Dr;gc?-a zakona proti njem niso mogli po-! rabiti, ker modžarski zakonik ni-jrna določb o prepovedi verskih sekt. j Vsi sektanti sa bili obsojeni na r.e-j kaj dni zapora. Ko jih je predsednik vprašal, če prejmejo kazen, so j odgovorili, da so pripravljeni za ve-;ro pretrpeti tudi največje muke. Ženske so pokleknile Ln začele mo-, liti, moški so pa vriskali in plesali i tako, da bi človek mislil, da ima pred seboj norce. j Tako se je obravnava končala z ; velikim škandalom. Obsojence so odvedli v celice, kjer ,so še dolgo plesali in vriskali. POZIV! Vsi. naročniki katerirn je. oziroma bo v kratken* pošla Daročnina za list, so naprošem, da jo po mo ŽDosti čimprej obnove. -Uprava 17. januarja: liesklent iianiing. Clifrbourg, llam- burK 21. jnnuarja: finnit'ti, Cherbourg, "-tr'-m^n CieiHve Wjshirifctun, Chtrboure. \Iam- burg •Allien i;.ciitrbuurr. Ha tribun 23. januarja: J'cimlund, Cherbourg, Antwerpen 23. januarja: ohamlit-'au, I! ivre • 29. januarja: 1 Europa, Cherbourg, Hremen 30. januarja: ,M;i. estu-, Chfrbourjf ( ' i i 1 v\ riukcč, C'Jierbourg, Bremen 3. februarja: Gr.isse, Havre Itoma.. Xupoli, Genova 4. febr,inrja: PieaiUeut ltuosevelt, Cherbourg, Ham burs ; l'eutschland, Cherbourg, Hamburg 6. februarja: lie «jt? France, Havre 7. februarja: ; AQuitania. Cherbourg j 9. februarja: j Bremen, Cherbourg, Bremen 11. februarja: Amcrn-a, Cherliourf;. Ihmharg New York, Cherbourg, Hamburg 12. februarja: Suttgari, Cherbourg, Breiiien 13. februarja: ihuirelMiia. "Cln rb uri,' t6. feoruarja: Kurr.pu. Cnerbourg, Brvmen 17. februarja: 1.1 i., vet te, Havre Augustus, Napoli, Geneva 18. februarja: i President ilardme, Cherbouig, J t a ;n -j burg Albert Ballin. Clierboure:. Hamburg ! 19. februarja: B'-rlin, Bc iTogne Sur Mer, Bremen | S.iiuinia, 'J'rat 20. februarja: 1 I'.n-is. Havre i Oiymyir, Cljerbourg 24. februarja: N» w Amstexdarn, B ult-g.-.a Sur ^ler, Uwtieril.un 25. februarja: Bi/tiii ii. Cnerbi -.irg, Bremen G<*ri. Cuiriii'iirg, Ha:n-burg 26. februarja: l»re>tlen, Chertourj, 27. fenriiarja: II- il r- Pi,m re, Havre St. lv.u.h. Cherbourg. Harnbure 28. februarja: Aquiiania, Cherbourg MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov i 11 knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na ka. terem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije. J> •v-..--: • - arv-MSžlMs&^i KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaie v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI V premeru meri globus 6 in če v Visok je 10 inčev q j Ta lep° fadeIan SIobus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske f rednosti toke* smerl ladiJ' mednarodno dnevno črto Itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je fiz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne'1 kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vasi prija. teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. 8 ONI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot «3 potovanje na ogromnih parnikih: He rte France 6. fcb.; 27. fcb. (7 P. M.) (4 P. M.) PARIS 20. febr.; 12. marca i 5 P. M.) '5 P. M J \ ' ifcc.« p,.r ,„, žp'ezi:tri Vsakdo ,1e , :>■.. (. ■, hčttii 7. vsemi moiJernimi it mi. — Pijača in slavna Irari-uhlr.ja. Izr*-'tno n'zke cen*?. V|va?;iftt> k;> r^jrnknli jMroblaščenetja, ayeiita FRENCH LINE .STATE STPEET NE'.V YORK, N. Y. SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c ^ I Po zanimivem c t i v u presega vse dosedanje. • BLAZNIKOVE PRATiRE za leto 1931 CENA 20 CENTOV 'GLAS NARODA" 216 VV. 18th Street New York City •■aaBHwmasimiOT Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor ie namenjen potovat) v star) kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in razmb drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in pripo« ročamo vedno le prvonstne brro-parnike. Tadi nc državljani zamorejo potovati r stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Termit) iz Wash-injjtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v star* kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cdpoto-vanjein m oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolj-, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N- S. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, ki so bi!i postajno pripuščeni v to deželo za itaino bivanje . Za v«a pojasnila se obračajte n« poznano ln zanesljivo »AKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW YORK globusa Cena s poštnino vred $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA si. 75 GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJ TE "GLAS NARODA" ne čiU »mo vaše , članstvo, pač p« v«i Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE