135. številka.
Trst, v četrtek dne 18. junija 1903
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaia enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec
2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 8tot. (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 at.
Telefon Številka 870.
Edinost
glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko.
V edinosti je moč t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi je ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molili piccolo št. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
UredniStvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12.
Nova doba v Srbiji.
Morajo se kaznovati! ^
»Morajo se kaznovati !« Tako »vpijejo sedaj Da vse grlo razni svetovni listi, govo-voreči o morilcih srbske kraljeve dvojice in drugih — sokrivcev! Da, sokrivce imenovati moremo vse one, kateri so kraljic? Dragi in tldbotnemu kralju Aleksandru pomagali vzdrževati zistem, ki je tiral v pogubo Srbijo. Mi nočemo opravičevati morilcev, nočemo foditi, da li bo Srbija pod novim vladarjem srečnejša, nego je bila do sedaj ; kakor Slovani pa smo dolžn:, da one, ki sedaj tako vpjejo o humaniteti in ki z vsemi troja! ami kličejo na pomoč pravico, nekoliko šviknemo po umažanih ustih. In kdo je tisti, ki se najglasneje zgraža nad merilci v Be-lerngra iu, ki zahteva, naj se Srbija dotlej izključi ;z družbe eivilizovanih držav, dokler ne kaznuje morilcev?
Čujte in strmite: Anglija in celo oficijelna Anglija! Angležki listi soj bili prvi, ki po najpatet čneje začeli pre- j obračati oči v zgražanju nad morilci v Be-j lemgradu. I a za angležkim: listi primahal jo I je včeraj sam angležki miuisterssi predsed-; nik IJaltlur, kateri je v odgovoru na tc.zadevno interpelacijo povdarja', da je hotela nngležka vlada odpozvati svojega odposlano* v JJe.tmgracu. da bi s Um d&la izraza svo-jen.u ogorčenju i « zgtažanju nad gn.zn>mi
»Žurim se, da naznanim Vašemu Velič. svoje proglašenje srbskim kraljem. Soglasno izvoljen od skupščine in senata, sklenil sem nastopiti dedšSino svojih očetov in upam, da svoji domovini podelim svobodo in srečj. Prosim Vaše Veličanstvo, da bi tudi meni hoteli ohraniti prijateljstvo, katero ste gojili do mojega očeta, da mi bo tako lažje izvrševati svoje dolžnosti. Gotov sem, da se izkaž-m vrednim istega«,
je odgovcril cesar Fran Josip sledeče :
»Veseleč se piijaznega naznanila o Vašem za=edenj-i prestola, žurim se spo-roAiti Vam svojo željo, da bi bilo Vaše kraljevanje dolgo in srečno in Vas zagotavljam svojih simpatij. Posrečilo naj bi se Vašemu Veličanstva, da bi vspeli v Svojih namerah in da bi podelili mir ter povzdignili ugled deželi, ki je bila tako težko skušana p) notranjih nemirih in čije ugled je pa', v očeh sveta vsled greznega zločina. V7 izvrševanju te naloge more V. V. računati na mojo podporo in prijatelj Btvo in biti prepričano, da bcm z- V. V. deloval na utrjevanju dobrega sosedstva, ki že tako dolgo obstaji n:ed obema de-želnma«.
*
* *
Proklamacija Petra I. Peter J. je izdal sledečo proklamacijo na srbski n:.rod : »Božja milost in narolna volja sti me
...	pozvali ta prestol mojih predn k Izjavljam,
Ktoc'in k: ie onečist 1 srbsko prestolnico. Ali !	,	.	,,	, . ,	,
r	da vspre emam sklep narodov in da zaseuem ui to krvava iion ja, akoeeje prvi og.asil te , , .	, ^	-	, ,
J '	,	srbski presto!. Smatram v svojo prvo dol-
svojim zgražanjem nad dogodki v Balemgradu	.. .	,	. ,
J	, J	&	&	žnost zahvaliti se narodu na izkazanem mi
ravLo i, rt d s ta v i te <j Angine, tičte Anglije, ki	, . , „	, , ____
. J	.	zauparju in izrazam istočasno nado, da ve-
>e uprav rtzkoimško poeU pala proti Burim	. ...	.	, ,
,	lepile priznajo nastop mojega vladanja; tim-
v južai A ti i ki r! MoiLce v Belemgradu opra-	,	„ .. c , ... , ,__
......	,	ve*, ker sem sklenil zapr.ceti v brhiji tlobo
vičuje vsaj kolikt r toliko dejstvo, da so
Srb jo osvobodili samovoljnega vladarja, kaj pa opravičuje anglež&e razbojnike v južai Afriki ? Anglija si je poželela bogate bur ke dežele m ker so bili uresničenju uje žeije na potu Buri, je iste jednostavno poklala, kak< r dela tudi tolovaj v gozdu, isti zakolje popotnika, da ga |>otam — oropa.
Anglija pa tudi sedaj po ugrtbljenju burskih dežel ne m ru-e, marveč nadi
Hiiru, reda in aspredka. Izjavljam, da obljubljam se sv(jo kraljevski, besedo, da hočem spoštovati pravice v&eli in stor ti vse mogoče, dn bom ustaven kralj, zaščitnik zakonov ter da bom sodeloval za blagostanje Svojega nt roda. Z^to poživljam s tem 6Vojitn prvim maoif atom vse csrkvene glavaijp, vs9 državne funkcij ona rje :n vse vojaške poveljnike, n*j o tanejo v svoj h službah in jim priporom, n*j vestno izs ršujejo svoje naloge.
a'JuJe Izjavljam, da sem pozabil na vse dogodke, »kalturao in humanitarno* delo ta drugii ^ gQ be me:ie tikaH jn ki s0 izviši.i v
t>čki Afrike, v S>maliji. Tudi tam se sedaj zgdlJj|h 40 jetlh_ v8ak pravi Srb bo imel
- potokih pretaka človeška fcr. ra li angi^ke ^ moj m Tladarstvom zagotovljeno moralno
j* žrešaosti. K iubu vsemu temu pa so An-gUž: tako nesramni, da se zgražajo uad epzKiičmm činom v Belemgradu. Hinavci! ZidoTuki lieti pa ssdaj kar prekipevajo v prr»siavljenju Angl'je, ki je s tako odločnim
in materijalnu življenje. Geslo moje dinast,je je bilo vedno »Za sveti Križ in za našo svobodo« ia s tem geslom, ki me z jedne strani veže na pravoslavno cerkev in z druge na vojsko, t to pa m na prestol z imenom Peter
nastopom proti morilcem v Belemgradu po-; j krfilj Srbije. Proeim Boga, naj podeli
kazala svojo veliko Človekoljubnost! Anglija b pač mncg » bjl e storila, da bi bila pokazala svojo čiovekol ubnost nas >roti on"»m ti-•cčem nedolžaih Burov, katere je poklala v južni Afriki, da bi zaustavila seda} preliva nje krvi v Somaliji, da ne govorimo o an-g ežki požrešnosti ia krvoločnosti v daljši minulosti. In ostala evropejska diplomacija, oca diplomacija, kitera noče imeti nič opraviti s« Srb jo, dokler si ista ne opere svojih krvav.h rok s tem, da kaznuje morilce: kako
milost mojemu narodu in pošiljam vsem svoj kraljevski pozdrav. Peter I.«
Dogodki na hrvatskem.
Včeraj torej se je sešel hrvatski eabor ob avspicijah ban Khuea-Hedervarvjevih bajonetov. Nu, in ako je Markov trg predstavljal gosto šumo Manlicherjevih pušek, je t j, da ta diplomacija brez vsake s-tropu-1 pravi zash/pniki hrvatskega naroda v po-lozaotti stiska Krvave roke Turčije ?! Kje je slopju hrvatskega sabora na Markovem trgu človekoljubje in pravicoljubje te diplomacije vendar niso marali za Manlicherjeve puške mspr.-t nestevilnim žit vam v Mace ion ij i ? ! in za bana Khuena-Hedervarv ja, katere Zakaj ne »hteva ta diplomacija tudi od! Pužke za kratek ča9 Postavljajo krhko Turčije, naj kaznuje morilce ;n zaustavi pre-
li vanje krvi?
Kako tankovestna je ta diplomacija, kadar :ma ugodno priliko, da da S.ovanom krepko zaušn co, a kako kosmato vest ima tedaj, kadar jo zatirani Slovani kličejo na pomoč
proti brezsrčnim zatiralcem !
*
* *
Odgovor našega cesarja kralju Petru. Na brzojavko, s katero je
in krivično moč bana. Ti pravi zastopniki so pokazali, da se ne boje ničesar, ampak da so odločili, da bodo iz sedanjega kritičnega političnega položaja dobro znali in odločno hoteli izvesti one konsekvence, ki morajo za hrvatski narod, a preko njega za vse ostale južne Slovane, donesti plodonosnih koristi in dobre sreče za politično-gospodarstvo no bodočnost Hrvatov, Slovencev in Srbov.
Da Be Khuen Hedervarvjeva sila začenja rušiti, to dokazujejo dezertacijc raznih
kralj Peter naznanil svojo izvolitev našemu njegovih dosedanjih osobnih prjateljev in cesarju in ki se je glasila tako le:	političnih pristašev v madjaronski stranki.
Gutta cavat lapidem. A po tem fizičnem zakonu tudi iz:t>pu grofov Kulmerjev iz vladne večine bodo tledili tudi izstopi drugih vplivnih mož, kateri so končno uvideli, da sedanji pogubni vladni zistem v Hrvatski mora propasti. Radi tega je odi« čilna ura za n°i?ogibni pad in sram tno umaknenje bana Kuuen Hedervary ja že udarila. Oa mora pasti ! !
Simpt« matičen je zatvor glavnega urednika »Novega Srbobrana«. To je zadnja karta, katero ban Khuen HeHervary v Zagrebu sedaj za grava. Kdor ni slep, more iz tega dog >dka ustvariti si jasno sodbo, da se približuje svojemu cilju proces izmirjenja in iminentnega zbližanja za daljno zložno politično akcijo Hrvatov in Srbov v kraljevini Hrvatski proti 20 letnemu banski varalici in »svarckuosilerju < hrvatsko-srbskega spora, banu Kt.uenu-Hedervarvju. Danes že mo remo raČuniti z eventuvalnostjo, da srbski zastopniki v hrvatskemu saboru postanejo členi bodoče celokupne hrvatske saborske opozicije.
Mi spremljamo živim intereeoii daljnji razvoj saborskih sej v Zagreb«. Cenimo, da te seje donesejo iznenada velikih presenečenj, katera bodo direktnim vzrokom padu bana
Khuena IIedervarv,a.
* *
V istem zmislu, kakor mi tu gor:, p.še tudi dunajska »Information«, ee.š, da je pozicija bana ne vzdržljiv a. Sj-tebno pa po tistem, v najbrutalneji in naj-ntzmiselneji fjrmi sestavljenem »manifestu«, s katerim je vladna večina hotda na opozicijo zvaliti krivdo na sedanjem nezakonitem značaju gibanja na Hrvatskem ! Gibanja za fiuancijelno samostalnost je bilo s prvega povsem zakonito. Kriva je torej edino le vhda, ki je nezakonitim nasiljem duš la to zakonito gibanje. Ali ta a z i j a t s k i po s k ti s, da bi narod nahujskali proti opoziciji, se ne posreči Khuenovim saborskim husar-jem ! Djsedaj je bilo vedenje opozicije v sali iru vedno korektno in koleg jalno nasproti več ni. Po onem »man feštu« saborske večine, ki ie globoko ogorčil na vee strani, se je odprl propad, katerega 113 more premostiti nobeno človeško ali osebno čutstvovanje. Oe je čleurm večine kej na lastni čssti, je iz-ključenD od n j i h strani vsako kolegijalno razmerje do večine, marveč morajo pre p rečati vsako normalno p arlamentarično delovanje! Ta napad Khuenovih sa borskih huzarjev, ki dra&t čno ilustrira abnormalnost razmer na Hrvatskem, je izbil sodu dno, ker je po.itična nasprotstva prepojil tudi z osebnim sovražtvom.
* *
Otvoritev Hrvatskega sabora. Za=e»!aDj9 hrvatskega sabora je bilj včeraj otvorjeno ob groznem viharju, ki ga je uprizorila opozicija. Takoj po otvoritvi seje predložili so opozicijonalni poslanci nujen predle g, katerega pa je predsednik odklonil, češ, da se mora nujne piedloge predlagati že pred eejo. Tej izjavi je sledil neo-pisen ropot in šum opozicije; ista je vpila, žvižgala, nabijala po klopeh tako, da predsednik nikakor ni mogel napraviti reda. Opozicijonalni poslanci so mu pretili s pestmi in so ga obsuvali z najmastaejšimi psovkami. Slednjič je moral predsednik pretrgati sejo za četrt ure. Ko se je seja zopet zapričela, je vihž*r nadaljeval in je doapel na vrhunec, ko je ban stopil v zbornico. Opozicijonalni poslanci so mu vsklikali : »Na vislice ŽDjim!«
Nujni predlog opozicje predlaga izvolitev odseka II členov, kateremu naj bi se poverila naloga, da sestavi adreso na cesarja, zahtevajočo zaustavljenje kazenskih razprav proti onim, ki bo zaprti radi izgredov, in po-pomiltšSenje vseh radi teh izgredov obsojenih.
-
Danes došli reški »Novi list« poroča, da so bili dne 14. t. m.^ v^Cestici (Zagorje) veliki izgredi, v kalterifc '^p, bili od vojaških bajonetov ranjćtfi -fled&Ji Vkmetje : Stjepan Pavlovič iz Ceetic£, Lovro/Talan iz -Kižov-Ijana, Mato Veleč c iz Cestice, Štefan Golubić iz Radovcš; Valent Leskovar iz Kri-žovliana in Florijan-- GuUtbic- iz Radovca. Ranjenci so od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer istega dne ležali na svojih domovih brez zdravniške pomoči. V noči pred temi dogodki so kmetje demolirali hiše treh ma-djaronov.
*
Včerajšnji »Slovenec« prinaša iz %n-greba ti-le brzojavki :
Zagreb 17. junija. Policija je zopet udrla v semenišče, kjer je hotela aretirati bogoslovca Ergetika, ker je sumila, da ima brošure o financijelni (!) samostojnosti Hrvatske. Bogoslove! so se uprli policajem in so preprečili njihovo nadaljnje prodiranje. Sa le rektor je dovolil preiskavo, ki je pa bila brezvspešna, na kar so policaji mfj smehom bcgoslovcev odšli.
Zagreb 17. junija. Čuje sa, da FZM Hugon pl. Klobus postane vladni komisar za Hrvatsko.
Politični pregled.
V Trsta, 18. junija 1903.
Državni zbor. — Zbornica po-lancev.
_ V včerajšnji seji poslanske zboruice bil
je tudi v tretjem čitanju vsprejet zakon glede nedeljskega počitka s spremembama § 10. in § 12., predlaganima od odseka. Ti spremembi določati, da se v pekovski obrti mesto nedelje določi drug dan v tsdnu za počitek in da sg ima nedeljski počitek razširiti tudi na krošnjarstvo.
Zbornica je potem prešla v razpravo o predlogi glede lokalnih železnic. Govorili so poročevalec, veS drugih poslancev in železniški minister vitez \\ ittek.
Med došiimi ppi3i je bil nujni predlog mladočeških pcslancav, kateri zahtevajo, naj se prekine posvetovanje nagodbenega odseka z oz rom na mini3tersko krizo na Ogrskem.
Ministerska kriza na Ogerskem.
Nekaj čudnega, nekaj nenavadnega, nekaj kar osuplja, a ki ob enem tudi kaže v nekaki čudni luči srdite gospode v Košutovi vojski , se je dogodilo v predvčerajšnji seji ogrske zboruice, ko je g. Szell podal obvestilo o svojem odstopu. Isti srditeži, ki so s svojo neizprosno gonjo pognali g. Szeila v zagato, iz katere ni bilo rešitve, ker ni mogel ne naprej, ne nazaj : isti srditeži so burno ploskali besedam padlega ministra, so mu prirejali ovacije in izjavljajo glasno, kako obžaljujejo, da takov mož odhaja !
To vedenje opozicije v predvčerajšnji seji ogrske zkornice je moralo delovati na vsakogar kakor zapletena zagonetka. No, danes došli dunajski listi že prinašajo karakteristične poteze o politični individuvaliteti naslednika g. Szellu, grofa Štefana Tisze. A ti polatki nam pomagajo, da začenjamo ume vati postopanje ogr&ke opozicije. — Program grof d Tisze nam listi kažejo v nastopnih glavnih potezah :
Na mesto »pasivne rezistence« gr&fa Szeila stopi aktivni odpor proti obstrukciji ; vojaške predloge se morajo rešiti brez vsake nadaljnje od opozicije zahtevane koncesije; rešiti se morajo proračun , caiinska in trgovinska zveza, carinarski tarif in vse druge gospodarske predloge; uvesti ee morajo zopet redne parlamentarične razmere, majori-tetni princip mora priti zopet do veljave — iz kratka: grofTisze noče krmiti obstriikcije s koncesijami, ampak jo hoče premagati.
In grof Tisza da je mož zato : bister, rezek, neizprosen, sovražnik vsacega polovi-
carstva, cela individuvaliteta kakor iz enega	napisal proti tržaškim Slovencem tako stru-
kosa. Po takem ni težko uganiti, kaj je	peno hujkanje, s katerim je posebno ustregel
provzročilo tisto prehvapljivo spremembo v	znanim tržaškim vladnim krogom, da je je v
raspoloženju opoz cije. To je storil strah pred	svrho večega razširjenja ponatisnil tudi polu-
T-rzo. Prav utegne imeti tisti nemški list, ki	cficijozni »Trieste«.
meni, da proslavljanje odstopivsega ministra od ttrani ogrske opozicije ni druzega nego zasramovanie novega ministr«, in ljubezen do prvega le izraz jeze proti pcslednjemu.
O programa grv fa Tinze smo tor^j že čuli. Drugo pa je vprašanje : s kakimi taktičnimi sredstri hoče doseči to ? Misli li razpustiti zborn co? Poznavalci razmer trde, da bi se s tem le odmaknil od c lja, ker je opo -zcija ravno sedaj jako priljubljena med narodom radi svoje odločne borbe proti vojnim predlogam in za samoetojno ogrsko armado
V tem hu škanju kaže na nas Slovence: kako se v trgovinski kavarni zbirajo naši od* vetniki, pa tam spletkarijo, snujejo načrte, agitacijo itd., kako si zidamo »Narodni dom«,
Kakor enega glavnih akterjev v grozni beligrajski žaloigri se v obČ3 označa polkovnik Mišića. A tdor je tako srečen, da umeje citati razne nemške in laske eifutske liste, je mcgel videti te dni, kako so se omenjeni listi, ko so podajali svojo krvavo kričeče opise, sklicevali na podatke ravno iz ust istega polkovnika Mišići ! Sinoči pa so mogli čitati naši čitatelji v brzojavki iz Belega-
in bi bržkone prišla še pomnožena v zbor-n <• . In vendar so nove volitve edino sred- hujskati hoče Italijane proti stvo tudi na Ogrskem, ki more dovesti do vencem!
kako je ulica Belveierd polna slovenskih na- grada decidirano izjavo rečenega polkovnika, pisov, kako se taki napisi pojavljajo tudi po da one izjave, ki se mu pokladajo v usta od drugih ulicah mesta, kako imamo svojo te- ' strani raznih novinarskih čifutov, niso Telovadnico in kako se naša mladina vsako ne- snične, marvee, da Oll sploh ni govoril ; deljo tu zbira.	z nobenim novinarjem o dogodkih v
Temu nasproti pa očita tržaškim oni noči ubojstva kraljeve dvojice. Italijanom malomarnost v borbi	Na tem eksemplju vidijo čitatelji, kako
proti Slovencem!	grozno sleparstvo ei dovoljuje iz vestno no-
Namen tej prispodobi je očeviden : na- vinstvo na škodo prelahkoverne javnosti !
Slo-! Ali namen tega novinstva je veder le dosežen !
normaln.h in zdravih parlamentarnih odnoša-
Naš odgovor na to bodi kratek. Itali-
Iz uvodoma omenjenega židovskega lista
jev. Ali te vo itve bi morale biti res »čiste«, jani in Slovenci v Trstu morajo, ako n'so	bodo zajemali razni drugi, za popularnostjo
res svobodne : to je, ne svobodne za vse slepi na obe očesi, u videt', da so obojim že	loveči so listi — in stvar je gotova ! Srbe i
madjar-ie stranke, ampak tudi za vse na- precej podkopana tla od Nemcev. Dan na	in S ovane v obče prikazujejo ti zlodeji za
rodnosti na Ogrskem ! Le v takem, iz vseh dan propada vedno bolj trgovina v domaČih	barbarsko ljudstvo in nerazsodne mase bodo
živih moči, ki delujejo in snujejo v državi, rokah ; na vseh koncih in krajih je Ž3 vse	to tudi verjele !
ii : em parlaiTicatu, l>i moglo priti do normalnih pc lno nemških trgovcev in industrijalmh	Ali vsa] Slovani naj bi se ne puščali i
cda >rev. Takih vol tev pa se ni nadejat podietij. Beda in uboštvo naraščata med do-	slepariti od tega novinarskega sleparjenja ! tudi pod grofom Tisso in duvalizem bo dalje maeim prebivalstvom in celd domači delavci ^^ rg«-uicoli ' Neki meščan prišel tiščal k tlom vso monarhijo kakor podedo- ne nahajajo dovolj kruha in zaslužka. Povsod včeraj y nJJe uredništvo in nam povedal
vani greh.	so Nemci na boljših mestih. A da je prišlo	sledeče . >Te dn; peijai gem se na biciklu iz1
Volitve v nemški državni zbor do tega — to svedočimo mi — niso krivi	Trgta y Tržjč (na Furlan8kem). Na potu
se vrše diije v znamenju zmagoslavja soci- Italijani, ampak co je znala mojsterako iz-	med Devinom in Sesljanom zaprlo mi je pot
jalne demokracije. I>o 11. ure sinoči je bilo vesti primorska vlada, ki je znala s tem, da	^ italijanskih delavcev, prijelo bicikelj in'
znanih 3>6o vol Inih rezultatov. Definitivno si je pridobila nekaj italijanskih voditeljev,	mene jn zahtevalo denarja. Pretili so mi, da
izvoljenih je Ki katoliškega centruma, 53 soci- izborno zaslepiti tržaške Italijane, a to naj-	me ubijej0? ako jim ne tlam denarja in jako I
jalnih demokratov, :i0 konservativcev, 14 Po bolj s tem, da jih je vedno hujskala proti	fau(la ge mi bUa godi,a) d& nisem 9egQll v : 1 j a k o v, drž. stranke 6 Alzsčanov, 5 narodnih SI »vencem.
liberalcev, 4 divjaki, 2 člena zveze kmeto- ' No, mi menimo, da morejo videti danes vaicev, 1 Danec in 1 člen takozvane reformne {udi Italijani sami, da je naša slovenska koža stranke. Ožjih volitev je potrebnih 180. Na še tako iztisnena in suha, da ne more vlada teh bo udeleženih : 120 socijalistov, f>4 na- več žajo plačevati Italijanom nikakih raču-rodnih liberalcev, 36 konservativcev, 35 nov! Zato se utegne odslej goditi tako, da
kandidatov centruma, 24 členov svobodomi- bo njihova italijanska koža morala plačevati	kor v Kalabriji( na 5emer 83 bomo mogli i
selne ijudske stranke, 15 državne stranke, nemšKe vladine račune. Mi vidimo sami, da	zahvalfti naši slavni vladij ki na Vde mogoča; 10 svobodomiselnega združenja, 9 divjakov, mora prenehati enkrat za vselej ta pogubna
žep in izvlekel iz istega revolver, katerega j sem tem banditom pomolil pod nos. Ko so ; videli, da ne poznam nikake šale, spustili so t me, da sam mogel nadaljevat* svojo pot.«
To je zopet en d )kaz več, kako se bomo ' na Primorskem v kratkem počutili prav ka- j
8 nemške ljudske stranke, 8 Welfovcev, 8 Poljakov, 6 reformne stranke, 6 iz zveze kmetovalcev, ."> antisemitov, 4 Alzačani in 1 iz zveze poljedelcev.
Glavni znaki dosedanjega rezultata so : sijajni vspehi sccijalne demokracije, verjet-
načine podpira priseljevanje italijanskih sum- j
'S1*11 •	Ijivih oseb v našo deželo.
Zato mora siliti politični razum Slovence	,	.,V¥ _
. Tj	™ j	-iiv	Izpred porotnega sorcisca. Danes se}
m Italijane v Trstu, da prenehajo hlapce-	.	r r	°	.
...	.	i . , i .	ie vršila kazenska razprava proti 21-letnemu
vati veliko nemškim namenom, katere tako iz-	J	__	- ™ • ^ , ,	. , . [
, , ,	Ivanu Katalanu iz 1 rsla in o2-ietnemu Aloj- \ vrstno povspešuje nasa primorska vlada. .	.
a .	. -i • • i .	ziiu Tavčarju iz Sežane radi z oeina tatvine.:
Čuditi se mora svet, da prihajajo huj- J	J
nj*t, da katoliški centrum ohrani vso svojo ekanja take vrste ravno iz katoliških cerkve- _ Sodnemu dvoru je predsedoval vitez
posest ; grozen poraz liberalnih strank, sgrnreev in antisemitov in slednjič dejstvo, da so Poljaki že na prvih vo-
nih krogov. Cerkev, ki mora biti nositeljica Urbaneich, sodnika sta bila svetovalca Kra-; miru in ljubezni in ki mora povspeševati na- mer in Crus:g. Državno pravdaištvo je za-j predek vsake narodnosti — ta cerkev ima v 8toPal dr' Chersich. Branila sta toženci od v. ; lit v ah dosegli prejšnje šte- Primorju takih služabnikov, katere kar mrz- dr- Cuain in dr- Laneve. vilo mandatov (14) in da pridejo še lica trese, ako vidijo kakov znak pomirjenja i Obtožnica dolži Tavčarja in za > mandatov v cžjo volitev. Tu imamo med Italijani in Slovenci ! Mi znamo, da tega da sti dne 24. januvarja t. 1. v torej dve dejstvi, ki nam dajati, postavljeni v ni kriva cerkev sama, ampak da je temu kriv dvema drugima tatovoma vkradla paralelo, jako znamenit pouk. Za danes no- oni nemško latinski zistem, ki zastruplja ver-; Pavline Olenič v Barkovljah svoto 89« K čemo p sati konkluzij iz te paralele in odla- ako živlienje ne samo na Primorskem, ampak j v denarju in vrednostnih predmetih, torej gamo to za pozneji čas ; beležimo pa obe po vsej naši državi. Slovenska javnosti nas zioGina tatvine po 171, 173, 174 ka-dejfctvi, v čisto nemških krajih, kjer ni na- bo morda sedaj bolje umela, zakaj se tako ženskega zakona, kaznjivega po § 179 istega roJnega in jezikovntgi vprsšanja, je socijalna odločno, neizprosno borimo proti delovanju in zakonika.
Katalana, družbi z v gostilni
Toženec Katalan je pripovedoval na zaslišanju, da je omenjenega dne s Tavčarjem, 1 nekim Maurom in nekim G>iova»inin-om, in
demokracija dosegla sijajne vspehe in je	intendencijam vseh nemsko-latinskih cerkve-
pobila druge meščanste Btranke ; v poljskih	nih krogov ! ! Dobro bi bilo, da bi to ne-
krajih pa, kjer se morajo Poljaki boriti za	varnost spoznali tudi Italijani ! Saj je delo-
svojo narodno ekz stenco, je poljska narodna	vanje omenjenih krogo7 istotako nevarno njim, na izrecno vabilo le-teh, šel v gostilno Pav-
f-tranka ohranila svojo posest na mandatih in-	kakor nam !	line Olenič v Barkovljah.
Tn so najprej v kuhinji pri tleh izpili liter vina, a na to so šli v prvo nadstropje jalni demokraciji v Avstriji naj bi bilo to v novat:? ker mu nočemo delati reklame), je ' ter dali prinesti še druzega vina. Ko so bili povod za razmišljanje o naravi in moči na- prjneBei Vse polno slik o groznem umorstvu nekaj časa v pivski sobi v prvem nadstopju,. cijonalne ideje in o potrebi za rešitev nacijo- erb3ke kraljeve dvojice.	so njegovi tovariši izginili iz Bobe in ga pu-
Tem umazancem so znani (!) ali bolje stili samega.
taktno in pride za 8 druzih mandatov v ožjo	jn Tedll0 Židje! Nek nemški ilustrc-
volitev. Konkluz'je ne bo težko pisati. Soci- yani polltiški ]i3t (katerega pa nočemo ime-

nalnega vprašanja !
Tržaške vesti.
Nesramno hujskanje. Znano je, da se
zbirajo okoli goriškega »moderco« - katoliškega, sicer pa fanatično-italijanskega lista »Eco del Litorale« naši in goriški »reformatorji«. V to družbo zahajajo v novejšem času kaj radi tudi nemško-avstrijski tržaški vladni krogi.
V nekih italijanskih in slovenskih krogih so se začeli vzdigovati glasovi, ki zovejo trezaejše ljudij iz obeh narodnosti, da bi se našel način, po katerem bi došlo do miru med Slovenci in Italijani, pa da bi se oboji potem vspešno borili proti skupnemu sovražniku — Nemcu.
Valed tega opažamo razna hujskanja v primorskih »katoliških« listih proti Slovencem. Tukajšnji »Amco« in goriški »Ecd« prinašata članke, polne za vratnega strupa. Povodom procesije sv. Rešnjega Telesa je pisal »Am co« in se bahal, da je on jedini pravi nasprotnik slovenskim cerkvenim zastavam in vsem slovenskim javnim govorom. A tudi »Eco« noče zaostajati za njim. V svoji zadnji številki je
rečeno : delajo se kakor da so jim znani vsi
On je nekoliko časa slonel na oknu, ne
dogodki one grozne noči v Belemgradu notri	Vedel, kje so in kaj delajo njegovi |
do naj podrobneje podrobnosti! Vse, kar je tovariši. Ko so se slednjič oni trije vrnili v v tem pogledu do danes ustvarila židovska 80b0, so takoj plačali, iapili vino ter odšli. A perfidija, vse je v gori rečenem listu našli- ko so bili blizu cekve v Barkovljah, so se kano z živimi barvami ! Oni, ki ne ve, kako BpU3tili v tek. On da jih je vprašal, zakaj se lahko slika razne fantastične stvari, bo tečejo. Odgovorili so mu : »Molči, smo mislil gotovo, d* vsa ta židovska umazanost pokradli nekaj denarja !« On je na to molčal odgovarja resnici !	jn jjm sledil do podnožja Trstenika, a tam
Pametni ljudje ps, ljudje, ki mislijo se jih je pustil, ne da bi bil dobil ni en vinar
od ukradenega denarja.
Toženec Tavčer pripoveduje istotako, da sta ga Mauro in Giovannin povabila na liter vina. Na potu v gostilno sta mu ona dva izrazila željo, da bi se našel še četrti tovariš, da bi potem pri vinu igrali na karte. On je videl Katalana in ga povabil, naj gre žojimi. Ko so bili v goBtiHi so S3 najprej vstavili v kuhinji, a potem šli v sobo v I. nadstropje, odkjer sta se ona dva izgubila iz sobe. On jih je dva-tri-krat iskal; enega je nr.šcl enkrat na stopnjicah, druzega enkrat v kuhinji in zadnjič oba skupej na dvorišču. Ko ju je vprašal, kod hodita, zakaj da se izgubljata iz družbe, sta mu odgovorila, da morajo vsi štirje hitro oditi, kajti prišle da so iz Trsta štiri mladenke in da morajo iti po-nje.
svojo glavo, uganejo takoj, da je VBe tako slikanj« zgolj humbug.
Treba si le predočiti tiste trenotke na pozorišču v kraljevem konaku v Belemgradu. Treba predočiti si duševno Btanje vseh onih, ki so sodelovali na onem zgodovinsko usodnem trenotku, umeti treba, da je bilo razburjenje vseh toliko, da smemo smatrati kakor gotovo stvar, da niti njim samim ne morejo biti znane in v spominu podrobnosti tists grozne tragedije ! Kako eo jih potem mogli pripovedovati drugim s tisto točnostjo in pozitivnostjo, kakor opisujejo te dogodke razni čifdtski listi, in med njimi še posebno notorični tržaški afarist in drzni špekulant z nesrečo svojega bližnjega — mili naš »Pic-colo« ? !
On ni še nič vedel, kaj da sta ona dva počela ; Še le potem sta mu povedala o izvršeni tatvini. Tudi on, kakor Katalan, ni dobil niti vinarja od vkradenega denarja.
Na to je bila zaslišana kakor priča Pavlina Olenič, posestnika v Barkovljah, v katere gostilni je bila tatvina izvršena. Oaa pripoveduje, da niso prišli vsi štirje h kratu, pač pa p/ej ona dva, katera sta poznana z imenoma Mavro in Giovanin, a še le pozneje Katalan in Tavčar. Tavčar da je postal na stopnjicah ; in ko je hotela služkinja nssti vino v sobo v prvo nadstropje, jej je to za-branil, rekši, da ni treba, da se ona trudi po stopnjicah, po3ebno pa še, ker je no3eča. Jemal jej je vino iz rok in ga nosil on v sobo. Ves čas, ko so bili ti štirje pivci v sobi, ni nikdo od družine šel v prvo nadstropje in sicer zato ne, ker ni imal nikdo v prvem nadstropju nič opraviti, a ko je bilo treba pivcem kaj postreči, so se ti sami potrudili v kuhinjo.
Škodo, katero trpi, ne more natančno določiti, a pravi, da ista iznaša več nego 800 K. Vrata sobe, iz katere je bil denar ukraden, so bila zaklenjena.
Branitelj dr. Laneve je vprašal ženico, da-li zna šteti denar? To vprašanje je prov-zročilo veselost, a priča je odgovorila , da zna.
Predsednik je vprašal na to toženca, da-li imata kaj oporekati. Oba pravita, da ni res, da sta prišla ona dva sama in pozneje nego Mauro in Giovanin, ampak prišli da so vsi štirje skupaj.
Na to je bila zaslišana priča Marija Furlan, dekla Pavline Olenič. Bila je zaprisežena in pričala je v slovenskem jeziku. Njeno pričanje je prevajal sproti na italijanski jezik zapriseženi tolmač, gosp. Sancin. Priča je pripovedovala soglasno s prejšnjo pričo, da pivci res niso prišli vsi štirje skupaj, temuč prej dva in potem dva; Tavčar in Katalan da sta prišla zadnja. Ko bo bili nekoliko časa v sobi prvega nadstropja, prišel je eden od njih uxnzat, naj se jim napravi kaj jesti. Bile ho doma same ženske — namreč ona in gospodinja Pavlina Olenič. Ko so oni štirje odšli na povedani način, šla je oaa v L nadstropje in je našla odprta vrata one sobe, o kateri je vedela, da so bila prej zaklenjena. Obvestila je o tem gospodinjo, in obe skupaj sti na to konata-tovali izvršeno tatvino.
Na to je bil zaslišan kakor priča Simon Ladovac, redarstveni nadzornik, kateri je pripovedoval, kako je bil obveščen o tatvini in da je Š3-le 5 dnij pczneje dobil neko anonimno pismo, v katerem sta bila opisana in označena kakor avktorja tatvine današnja toženca Katalan in Tavčar. Vsled tega ju je aretoval, in ko ju je predstavil okrade-nima ženama, sti ju ti poslednji spc-znali.
Zaslišana sta bila še kakor priči Josip Kotzmann in Josip Bonau.
Predsednik je zatem prečital razne listine, mej katerimi so bile policijske informacije o toženci h. Iz teh informacij je. razvidno, da. je Tavčer že prestal 4-mesečno kazen radi tatvine in da vedno postopa brez dela, dočim se Katalanu ne more nič posebnega očitati.
Ob 11. uri in tričetrt je bila razprava prekinjena za pol ure.
V nadaljevanju razprave je sodni dvor predložil porotnikom 2 glavni vprašanji : eno, tičoče se krivde Katalana, a drugo krivde Tavčarja.
Zastopnik državnega pravdnistva je v kratkem a jako jedrnatim govoru slikal porotnikom, kako se je izvršila tatvina ter dokazoval, da ni res, da toženca nista nič vedela, da sta ona druga dva njiju tovariša, Mauro in Giovanin, imela namen okrasti Pavlino Olenič, marveč, da sta ravno današnja toženca poučila ona dva imenovana tovariša, kako in na kak način se lahko okrade Pavlino Olenič, kajti oba ata jako dobro poznala krbj, posebno ga je poznal Katalan,. kateri je imel ljubezensko razmerje z neko prejšnjo deklo Pavline Olenič.
Branitelja, sod. tajnik dr. Laneve, in odvetnik dr. Cuein, sta izpodbijala to trditev državnega pravdništva, dokazovaje, da njij»i branjenca nista vedela o zločinskem namenu tovarišsv prej, nego je bil namen že dovršena stvar in da Be ne more trditi z vso gotovostjo, da je vkradena svota bila viša od 600 K, kajti, kakor je Pavlina Olenič sama priznala, je ona denar seštela 8 dnij prej, in je torej mogoče, da se je svota v osmih dneh zmanjšala na ta ali drug način.
Potem, ko je predsednik na kratko po-anel vfpeh razrave, eo se porotniki umaknili na posvetovanje.
Ćez pol ure so se porotniki vrnili v dvorano in je nj hov načelnik proglasil pra-vorek, s katerim so porotniki pritrdili _ I. in II. vprašan u z vsemi 1- glasovi.
Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor cbsodil Ivaoa Katalana na 2 leti težke ječe, jK»ostrenc s postov vsake tri mesece in Alojzi a Tavčarja na 3 leta težke ječe, isto-tako poostrene s postom viake 3 mesec?.
Služba kaneelist* je rarp'sana na tukajšnjem deželnem sodišču. Prošnje je predložiti d> 22. julija predsedaištvu deželnega
X Iz Dekani, dne 15. junija 1003: Velika vrtna veselic* pr! Sv. Jakobu. Cujemo, (Ia marsikdo ugiblje, katira je ona Pevski zbor brat »vse ne sv. C rila in Meto- ,Dajplemenitejša svrha«, kateri je namtn>n
ulica Paduina 1, mize in razno; ulica Giu-lia 35, stroj; ulica Fontana 3, mizarska oprema; ul.ca Ponziana 22, hišna oprava ; ulica S. Marco 25, hišna oprava; ulica S. Catterina 2, hišna oprava; passeggio S. An-drea 28, hišna oprava in g'asovir.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.7, ob 2. uri popoludne 22.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.1. — Danes plima ob 5 23 predp. in ob 4 37 pop.; oseka ob 9.1 predpoludne in ob 11.30 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske,
diji priredi v nedeljo dne 21. t. m.
veliko
ves prih< d t k narodne veselice, ki jo priredi
reeiir.i na č .l*kem vrtu pri sv. Jakobu. —	pevsko društvo »Zrinjski« v D-kan h v n e-
Vsak Slovenec v Trstu zna, kako važna na-	d e 1 j o dne 28. t. m. ? — Naše bistroumno
loga je poverjena onim bratovskim delavcem-	Oi,5;nstvo ugane to Ž9 iz vsporeda te vese-
§mmm, ki s tako vn.mi bran jo lepo sve-	lice> katerega se objavi pravočasno. Zx da-
tinjo tržaških Slovencev: eloven.-k) cerkveno	neg izdamo le skrivnost, da bodo na vsporedu
petje! In zares lepo vrše oni to slovensko	ptsmjj kakor:
narodno stražo po tržaških cerkvah. Ne plaši	>QJje plobode sad eu dani>
jih ni z/odnja ura »x>raie« in »smarnic«, ni	h ,Hrvatc ejenit ZDa?€
zimsk* bur a in letna vročina, ko morajo hi- i	_ _ _ _ _ _ _ _ _
teti i a tehati od ene cerkve v drugo. Oni
vrše navdušeno in vstrajno službo pravih narodnih vojakov. Zato je pevski zbor naše bratovščine tako priljubljen in čislan.
Poleg cerkvenega petja goje naši pevci tuli slovensko zavest med najbednejemi
delavskimi sloji tržaških Slovencev. Na svi- katero bo v sovenskem
denje v nedeljo !	zbor.
»Tko svoju zemlju ljubi i tko neče
biti rob,
Tomu krvnik glavu rubi, taj u hladan pada grob!!« In ona naša stara miljen ca : »Mora, on mora past!«,
tekstu pel mešani
Vesti iz Kranjske.
*	Spomini na turnarsko slavnost. —
»Slovenec« piše :
»Kdo je provociral 7. t. m. demonstracije v »Zvezli« ? Tega nam ljubljanski »Turn-verein« še ni odgovoril. Povemo mu mi danes in tudi baronu Heinu : Provocirali so j h turnerji s tem, da so 89 vozili v odprtih vozovih ali pa hodili peš po mestu s pan-germanskimi trakovi in znaki okičeni in s tem, da so na velike drogove na vrtu obesili dve frankfurteric". In vse to so — kakor so se hvalili — storili nalašč. To je, slavna nemška gospoda, v Ljubljani izzivanje Slovencev, pa se ujedajte kolikor hočete, da ni res ! Zapomnite si pa enkrat za vselej : Z nemštvom na Kranjskem smo Slovenci že davno preveč popustljivi, zato pa ne izzivajte, pa naj bo Ljubljana, Domžale, Grosuplje ali — Tr-ž č in Jesenice !«
Dobro! Možka beseda to, možka ž3 zato, ker priča o tisti moralni moči, ki je pitrebna, da človek pripoznava svojo lastno dosedanjo zmoto. »Z nemitvom na KLranjskem sino Slovenci že davno preveč popustljivi...!« Ali tu ne sme ostati le pri pri poznanju zmote ! S tem ne bi bilo nič pomagano. Tu treba tudi dejanj, ki naj popravijo, kar je zmota pokvarila !!
*	Kranjski deželni šolski svet. (1> >pi3 iz srednješolskih krogov.)
Naučni minister Hartel je imenoval (kakor je povedal poslancu Ferjančiču) na
predlog kranjskega dež. šolskega sveta
omogočiti udeležbo vsam slovenskim akademikom.
Dunaj, 15. junija 1903. Za odbor akad. društva »Slovenija« : Rado Jereb	Mihalič
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
Vsporcd vrtne veselice, katero priredi pevsko društvo »Hajdrih« prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. v gostilni g. I>.'ag. Starec na Preseku, je sledeči: 1. D. Jenko: »Naprejc, godba. 2. Iv. pl. Zaje: »Živela Hrvatska«,
Ter ona, srce pretresujoča : »Sto čutiš, Srbine tužni? Nek ' duaman vidi, nek dnšman Čuje, Da Srb još živi, da je junak!« Vrla dekleta tukajšnje Marijiae družb3
m »žki zbor. 3. Iv. pl. Zaje: »L epa naša	bodo predstavljala kratkečasno veseloigro in
domovina«, godba. 4. J. Laharnar: »Le	}ep ealjiv prizor s petjem; mladeniči iste
pevaj«, mešan zbr r. 5. J. Bunjanin: »Hej	družbe pa nastopijo se svojo ponosno pesmijo.
Slovani«, godba. G. F. Grbič: »Slovanski	Ker je namen te veselice tako plemenit,
brod«, m žki zbor. 7. L. Furlan : »Valček	nadejati se je obiie u leležbe, ne samo iz De-
na jezeru«, godba. S. F. Bendl: »Kiržaci na	kani in so3ednjih vasij, tsmuč tudi iz Trsta
morju«, veliki mešan zbor. 1». J. F.: »Da-	in Djega okolice. Bili ne bilo možno prire-
verija«, venec narodnih peemi, godba. 10.	diti ?stega dae posebea vlak iz Trsta v De-
Jos p Štoloa: »Bratranec«, burka v enem	kane in nazaj?! Na noge bratska pevska
dejanju. 11. N. N. : »Sokolska koračnica«. 12. Ples do jutra.
Vstopnina na veselico 40 s t. za osebo, sedeži I. reda 4t> stot, II. re ia 20 stot. K pleeu za gospode 2 K, za gospice 40 6tot.
pevska društva v Trsm in okolic' ! Tu Vam je hvaležno pilje za Vaše delovanje!
Ker je »Edinost« od petka objavila, da priredi veselico pevsko društvo »Znnjski« v zvezi z drugimi dekanskimi društvi, je marži-
Začetek veselice tečao ob 5. uri popoludae.	kdo ugibal, katera so še ona»druga društva«
V slučaju slabega vremena preloži se vese-	v Dekanih ?
lica na prihodnjo nedeljo dne 28. t. m.	Xa to naznanjamo, da so sedej v De-
Opozarjamo pa, da k plesu bodo imeli	kanih sledeča društva : pristop le vabljeni. 1. Pevsko in bralno društvo »Zrinjski«.
»/veza slovenskih pevskih društev«	2. Posojilno in konsumno društvo. (Zadruga)
v Ljubijan sklicuje mtanovm občni zbor za	3. Dekliška Mar. družba. 4. Mladeniška Ma
dan 5. julija t. L Tako vsaj čitamo v ljubljanskih listih.
rijina družba. 5. Pogrebno društvo. 6. God-beno društvo »Istra«. 7. Podporno društvo.
Tržaška pevska društva, med katerimi (Podpira reveže in sirote).
je vsaj par tak:h, ki so že prijavila pristop
V nedeljo dne 14. t. m. ustanovilo
pa
k rečeni zvezi, se za omenjeni dan priprav-	9e je in že konstituiralo potem 8. »Izobraže-
ljajo za prireditev velike veselice na korist	Valno društvo», katero obeta postati eno naj-
družbe bv. Cirila in Metodija.	dela vnejših, in kateremu želimo iz dna
Ir tukajšnjih pevskih krogov srno pre-	cvetočega razvoja in najvećeg* vspeha. jeli par dopisov, v katerih nas dopisniki £>a vidimo torej, kako se uresniči
prosijo, naj mi posredujemo za to, da bi se	28. t. m. oni zlati rek: »V slogi
napovedani občni zbor (ako le možno) pre	moč!«
ložil na eno poznejših nedelj.	Vsakdo, kdor ima količkaj soču ja
Radi ustrezaje temu pozivu, prosimo za-	trpečega brata, gotovo vsklikne »jaz pa
časni odbor »Zveze«, naj izvoli vzeti na	dem« ! — če ne radi druzega, pa vsaj
znanje gori navedeno željo in naj jej vstreže,	radi tega, da ga ne bo potem zmerjal
Nemca iz Moravske profesorjem na ljubljanski realki. O slovenskih kompetentih, katerih je bilo, kakor vemo, v e č za to me3to, in o željah Siovencev glede ljubljanske realke, ki je namenjena slovenski mladini slovenske dežele, ni minister nič vedel. »Sloveos'ii Narod« pozivlje manjšino v deželnem šolskem svetu, da naj prihodnjič o takem slučaju s;avi minoritetni predlog.
Z ičudeno se vprašamo, kateri go3podje našega deželnega šolskega sveta tvorijo manjšino, ki se naj poteguje za slovenske profesorje na slovenskih tleh ?! V poštev prihajajo ti-le členi omenjene korporacije: Hu-bad, PezdiČ, Le3ar, Kržič, Tavčar, B;ei-wčiss ; S?hsffcr, Kaltenegger, Juno\vIcz, Končnik. Zadnje štiri moramo smarati za »nemške« člene, prvih šest pa za slovenske! Ako bi bi bilo razmerje na glasovanju 5:5, tedaj bi dirimiral predsednik baron Hein, oziroma njegov namestnik grof Schaifgotsch ! — Lju-bjansko realko smatrajo Nemci za svoje posestno stanje, katere se ne sme dotakniti nihče.
Da jim vla.ia gre na roko o tem, to je menda umevno samo ob eebi. Kako Hlogo pa igra slovenska večina v tej korporaciji ? ! No, to se je pokazalo že o raznih imenovanjih za ta zavod. Slovenska javnost se po pravici vprašuje kdo je oni izmed slovenske šestorice, ki bi morala za nas odločevat', — kdo je oni izmej te šestorice, ki pamaga
Brzojavna poročila.
Dogodki v Srbiji.
PETROGRAD 18. (B.) Vladno glasilo »Praviteljstveni vestnik« objavlja komunikč, v katerem izjavlja kralj Peter, da mu je naloženo v dolžnost, da kaznuje morilce.
Novi namestnik Galicije.
LVOV 18. (B ) Namestnik grof Potočki je dospel semkaj danes zjutraj.
Kriza na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 18. (B) Uradni list objavlja: Njeg. Veličanstvo je z najvišim odlokom od Hi. junija vsprejelo demisijo skupnega ogrskega ministerstva, pripozaavši v polni meri goreče in izborno službovanje istega, ter je odredil, da posamični ministri nadaljujejo svrja uradno poslovanje do na-daljne odredbe. Ministru za Hrvatsko, Er-vinu Czebu, in ministru za trgovino je podeljen, ne da bi jima trebalo plačati takse, red železne krone I. razreda. Državnemu tajniku v ministerskem predsedaištvu Tarko-vichu je podeljen v znak priznanja na iz-bornem službovanju veliki križ Fran Josipo-vega reda.
Smrtne obsodbe t Solunu. CARIGRAD 17. (B.) Cesarsko potrje-nje v Solunu izrečenim smrtnim obsodbam še ni izrečeno. Ni neverjetno, da se iz iz-vestnih vzrokov smrtne kazni spremeae v kazai ječe. Glasom poročil is Soluna je turško prebivalstvo ogorčeno radi zavlačevanja s potrditvijo smrtnih obsodeb.
Iz nagodbenega odseka.
DUNAJ 18. (B.) V nagodbenem odseku je pcslanec Ellcnbogen ponovil nedavno stavljeni predlog, ki pa jc bil vnovič odklonjen. Z ozirom na najnoveji sklep odseka, je poslanec Stransky vprašal načelnika tega odseka, da-li je vlada že predložila korespondenco o dog >voru z ogrsko vlado glede interpelacije člena carinarske in trgovinske zveze, ali ;»a je izjavila, da predloži to korespondenc 3.
Za slučaj, da ni storila tega, je predlagal govornik, naj ce seje odseka zaustavijo do predložeija one korespDndence.
(Dalje ca četrti strani.)
srca
dne j «
do poj-za-
ako le možno.
Iz Trebit' nam pišejo: Ćeprav se tom*
Dekanski Tugomer.
X Ni vil je štrajkajo — t Gorici nani-
vladi ia Nemcem spravljati v Ljubljano pru-saške profesorje, dočim za slovenske v nekaj leth ne bo več dovolj mest v domovini ?! Kdo izmej onih šest gospodo v pljuje v lastnoskledo in dela tlako, sramotno tlako — tujcu?! Javno mnenje bi ga moralo zapoditi čez mejo naŠ9 slovenske zemlje !
Sramota !
bo!a, ki jo je naša zavarovalnica priredila reč. V nedeljo so imele zopet zborovanje, <ln9 14. t. m., ni obnesla posebno dobro radi na katerem so sklenile štrajkati. V ponede-neugodnega vremena in drugih nevšečnih ljek so se zbrale v prostorih tamkajšnjega razlogov, se vendar iskreno zahvaljujemo soc. dem. društva, odkoder jih je š'o lepo vsem onim, ki so nas podpirali, posebno pa število na magistrat. Hočejo 8 ur dela, p^ača Bazovcem in Padričanom, ki so došli v lepem pa naj bi ostala za sedaj še pri starem. Do-številu in pri h teli v podporo naši zavaroval-' Beclaj so delale zjutraj od 8. ure do 12. ter niči za govejo živino.	'cd 1. dokler se vidi po leti, drugače do 7.
»Slovansko pevsko društvo« vabi svoje ' ali 8. ure zvečer in za vse to delo dobivajo cenjene gospice in gospode pevce na jutršojo Da teden največ 4—5 K! Malo je res! pevsko vajo (mešani zbor), katera se bo vr-	x Iz Kanala nam pišejo: Usojamo si
sila ob navadni uri zvečer. Prosi se. da sa cpozoriti elavno e. kr. okrajno glavarstvo v
mnogoštevilno udeležč te vaje, ker se ima društvo naučiti več novih pesmi in ob enem nastopiti pri bv. Jakobu na slavnosti »Delavskega podp. društva«.
Pevsko društvo »KoIo< t Trstu na-znanja vsem svojim g"g. pevceaa in pevkam, da s3 bo vršila pevska vaja za mešani zbor jutri zvečer ob navadni uri.
Dražbe premičnin. V p »tek, dne 19. junija <-b 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilno stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
Gorici na § 1, odstavek 3. državnega zakona od dne 13. junija 189f> št. 95, ki določa, da bo poselske knjiž ce oproščene cd kole-kovanja.
Temu op->zorjenju na adreso slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici so dale povod pritožbe nekaterih strank, da se je od njih zahtevalo kolekovanje. Tako sta se na primer pritožila Alojz in Josipina Zbogar iz Kanala.
Poslano.
Z cz'rom na poslano akademičaega društva »Save«, priobčeno v »Slovenskem Narodu« od dne 10. junija 1903 štev. 132, izjavlja podpisani odbor v pojasnilo sledeče :
Akademično društvo »Slovenija« je nameravalo prirediti komerz na čast odposlanstvu si. občinskega sveta ljubljanskega v stvari slovenskega vseučilišča. Ker smatra »Slovenija« vseučiliščno vprašanje eminentno vseslovenskim vprašanjem, je sklenila, da povabi na omenjeni komerz vsa dunajska slovenska in slovanska akad. društva. »Sava« pa je izjavila, da v tem slučaju ne pride na komerz, ker »svobodomiselni akademiki« zavzemajo to prine pijelno stališče, da Be ne udeleže nobene priredbe, in naj si je tudi obče narodna, Če je na njo vabljena oficijelno tudi klerikalna »Danica«. Zato je sklenil odbor »Slovenije«, da omogoči za ta komerz prisostvovanje tudi členom »Save«, da ne povabi nanj oficijelno niti »Save« niti »Danice«, ampak eploh slovenske akademike. »Slovenija« je hotela na ta način lojalno
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'' v Trsta
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 25. A. zrzrr
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilustrovan cenik brezplačno in franko.
Vp|||f5)V1Qka m,10Žina meglenega in svetlega, T ClllValldad tapetovanega ali kuhinskega
pohištva se prodaja ln nekaj Oaja p"> najugod lejših cenih v krasni dvorani Tersicore, nI. Chiozza. 5. J. Slavno občinstvo se naiuljudtieje vabi ai ogledati rastavljene predmete od *.)—12 predp. in od 2—T ure zvečer.
XX« XXX *XXXXXXXXtt
5	Svoji k svojim!	J
g	ZALOGA	J
S pohištva*
dobro poznane	jg
M torarne mizarste zadruge t Gorici (Soltan) m
vpisane zadruge z omejenim poroštvom JNt
prej ^nton Čemigoj 5
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ^ it. 1. hiša Marenzi.	S
NajTečja tovarna pobištTa primorsie dežele. {
Solidnost zajamčena, kajti les se osaSi ^^ ▼ to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna,
X X X X X X
H W AiDam poniiMT orezpiaoea. « gg
UHHHHHHHHHMHHHKK
derol sestav. Konkurenčne cene. Album pohlAtftT brezplafien.

Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in •mrt z zmanjšujočimi ae vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj e
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Ministercki prede-di ik dr. K o e r t> e r je odgovcril, da ne odgovarja < biča u, da bi se dfp sovanja neti vladama p:i »beecala.
Da si je bila vlada vedno na jtsnem v tem pogledu, vendar ee je « n fii'il d lžnege, da je uvel odkrita in lojalna p< gt-janja z »grško vlado o dalekosežnosti U h določil dogovora, o čemer ae je pismenim potom doseglo ap< razumljenje.
Vlada je pt pravljena v nev č natanjčno pr<e znati t<< kef o katerih, gla?« m vstbine te korespondence obstoji sporazumljenje ter nima vlada nič proti temu, dn se te točke pridružijo od*kovemu ztp-n ku. Z oz r^m na to izjavo m^n eterskega predstdn ka je zahteval po« anec Strtask v, naj se gSa-tovanje o njego vem predlogu zaustavi dotlej, ko bo cdsek ▼ (oioiaju za raz* dbo, da li meritor;čne iz jave vlade odgovarjajo sklepu odseba.
P< elanec L e c h e r je predlagal, naj ne današnje izjave železniškega m nistra na ti«nejo in naj s? l>o p< zn<Je razpravljalo o tem. Ols-ek e pritrdil temu predlogu.
Anton D, Tripcovich
merkantilni kapitan in posestnik
je umrl danes ob 7 V« uri pop. po dolg-i in mučni bolezni, previden se svetotajstvi za umirajoče.
Podpisani od žalost potrti naznanjajo tudi v imenu drugih sorodnikov to nenadomestno izgubo vsem prijateljem in znancem.
Prenos zemskili ostankov pokojnika se bode vršil v petek, dne 19. t. m. ob 10. uri predp. iz hiše št. 17 P na Greti naravnost na pokopališče.
V TRSTU, dne 17. junija 190,$.
ABjreljka Tri|»t-ovieli-I>abiiiovi<-li,
soproga.
Bogdan. Pavel. Ana por. Obalo in Nina poroč. Ivaiiovieh.
iiiUhi Tripeeviefc-1'ozza.	bratje in sestru'	Trifoi. Ivanovieh,
Murv TripeoTieh-4^>ieh.	Marko kap. i ebalo.
sinahe.	zeta-
Marij. Marija in Oliver Tripcovich. vnuki. Predležečo objavo je smatrati za direktno obvestilo.
GulieEmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
0 H I Š T V 0 M
najeleganfnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI
po najnižjih cenah
Via S. Giovani štv. 14
"T R S T vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIri
OOOOOOOOOOOOOOOO
30 malih stanovanj
Loterijske	številke,
Jurija :
Prfga	£5
Lvov	41
izžrebane dne 17
-'O 81
70 60
74 13
46 £0
Pogrebno podjetje Zimolo. Corso 41.

'■• .-.v:fC..1 j*
Razglas!
Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišči bode dne 24. junija, na dan sv. Ivana, tudi letos starodavni semenj za konje na popravljenem prostoru v Devinu.
Županstvo občine Devin
dne 14. junija lifO.'».
Josip Mer vic
župan.
OO
ou
o
OO"
Prodajalnica obuval Julija BLomanelli
CORSO 8.
Velikanski doliod za spomladni čas.
OO
o
i*
co
Obuvala za gospode
črna, angleška po gld 3.20, ? umerja, » po gld. 3 50
{Specijaliteta ubuval za dečke.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
=	OO	O
Obuvala za gospe.
Srni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Naroči)e po meri.
■O*



M
-1 — 4<
vrste, vreča po 7 kron j
Prodajalnica obuval G. H1ayer Grego.
T UST. — Riborgo štv. !9. — TRST.
Velikanski dohod z a b i r m o.
Poljedelci ! I
crna
Qbuvala za pospode
, angleška po gld. 3.20, iuaaeca, » po gld. 3.50.
Specijaliteta olnival za deoke.
Qbuvala za gospe.
Črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri.


Izbor oblek za moške in dečke.
dvakrat rafinirano I
— najboljša modra galica =
po 64 stotink klgr.. — Prodaja kmet. tvrdka
Huber & Co. Trst
ulica Madonnina (nasproti bivšemu parnemu mlina).
Mala oznanila.
PREDNO kupite
----PERILO
blagovolite obiskati
veliko skladišče angleške piatenine in kotenine
t v r d k e
Vittorio §asperini
TRST — ul. Nuova 15. — TEST
kjer se prodaja j>o stalnih cenah z 10° 0 odbitkom.
Kdor lApi Maia za 10 l Mobi icsfibtn dar.
vzobci sb ne dajajo
Hiša precej na prodaj!
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih jesHh. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za
sere Jo: za večkratno inercijo pa se cena primerno •	y J^illbliani, obstoječa iz 10
inižo. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo J	• • i -i i i i	u - -	duuiuiucmi
po 20 KT ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih .StillK >\ 5.1UJ in dVllglll lOKiilOV, Z Obširnim nakaznice s obrokih. Najmanja objava 60 stot.
z e no sobo in :2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ul ci Jniustria in ul. Guardia v Lišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui št. 20 A, I. na Istr. od 1—2 in ."i—7 \ op.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne
• 31. decembra 1893.....gld. 58,071.673 84
Premije za poterjati v naslednjih
letih.........., 30,541.700-64
Glavnica za zavarovanje živenja
I do 31. decembra 1S'J4....., 169,929.625 03
j Plačana povračila:
a)	v letu 1894......... 9,737.614*48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1894....... 292,401.706-51
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj t:irife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Vir , della .Stazione št. 88,81 v lastne j hiši.
FILIJALKA
i BANKA UNION
a' trstu
se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 2:!/40/o takoj _ 3 0 () na <> mesecev 31/8°/„ na 1 leto
Napoleone:
po 21 4% na 6 mesecev „ 21;3c/0 na 1 leto
b)	Za giro-conto daje 23 do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a cheque; za veče zue.ska treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dno uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi urad-
i nih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune ny tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne
V Trstu.
vrtom, za vsako obrt na zelo primernem papirje brezplačno.
. - „	.	.	-t	d) Izdaja vredmee neapeljske banke, plačljiv
mestu. \ oc se izve pri upravi lista vseh 3Vojih zastopnikih.
.. Edinost«.
Zaloga likerjev v sodčih in botcllkah.
Perhauc Jakob
;in :n buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarno.
/in^nn	priporoča svojo kavano
/tlti&UH VUIII »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vsi slovanski in oicogi drugi časniki.
Gostilna
ALLA BELLA VEDUTA
Gustav
u
77
ulica Romagna šf. 20
nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev
Toei se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo.
Izvrstna Miuja. — Vse po najiiižjili cenah.
Priporoča se mno<robrojen obisk ter
V Skriljali Miiu prstaje I»ol»ravlje. je na pro<laj hi§* 't- iT. Tam je izborna pitna vo<la in jato zdrav
zrak Hi^>a ima zračnih s b in veliko kukinjo t sr	kliče >Xa zdar !« vsem slov. bratom
več druzih shramb. Cena 3200 kron. Oglasiti se je	1 T -
do dne 21. junija pri Ivanu Kravo- v Škriijali	ImOINeIZU I^ilUČlČ
34. po>ta le>ta — st. Križ.	gostilničar.
v Trstu, Piazza Barrlera vecchia, ]
(vogal Androna deli' Olmo).	) Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev _ . in tapecarij. "
- Popolno opremljene sobe. -
Konkurencite cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu......
i
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica delTIndustrla št. 1. - Trst.
Cementne plešče u medene od ~2b in '>3 cm, šestvogalne plošče od 20 in cm po K 2.— G "i. Plošf?e v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga.
e pr:
ojih zastopnikih, e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-| pirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
2.
v ulici Ponte della Fabra št.
in podružnica
„j/illa citta 5i £on9ra"
ulica Poste nuove št. 9. (Brunerjeva liiša 35«-
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gid. B.50 po 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jo— s velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne 32 dodšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5.— ]4, ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. pe Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — — Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finejše od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let d gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po aajiiiiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) Ei delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko 7 Korminu.
Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na miter ali tudi za naročbe na obleke, ki 33 izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Poate nuove se zprejemajo izdelovanja oblek do meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moškč in dečke.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Folnovplačani akcijski kapital	= Špitalske ulice Štev. 2.
K 1,000.000
Kupuje i rt prodaja
vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promeie izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eikomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale _ kupone.	■ .=
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —	izgubi - -- ~ ----------
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic.	-For—a. naročila.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ...	dne vzdiga, -• ■ -
Promet m čeki in nakaznicami.