Za poduk in kratek čas. Lurška mati božja. (Dalje.) 17. avgusta. Danea zjtftraj sem noč nekoliko nategnil, yedoč, da zdaj dve noči ne bomo spali. Ko sem vstal, je bila prva pot, kakor vsako jutro, k dupljini. Ob šestih ao tukaj meševali preč. škof iz Barcelone na Spanskem. Bila jib. je sama kost in koža. Ko bi bili prišli iz tiate puščave, v kateri je sv. Janez kratitelj živel, ne bi mogli alabše kože biti. Molili so tako pobožno, da z o;mi niti trenili nišo. Ob osmih je bila gori v baziliki za romarje napovedana velika sv. meša, a nenadoma jo preatavijo na deveto uro. Takoj se podam v žagrad prašat in prosit, ako se med tem sme pri velikem altarjn meševati. To so mi radi dovolili. in tako se mi je posrečilo na velikem altarju lonrdeske Matere božje daritvo sv. meše opraviti, katere areče dosti drugib duhovnih romarjev ni imelo. Ko smo se po božji službi ae po cerkvi ogledavali, stopijo med nas domači oče misijonar s sv. križem v roki in nam oznanijo veselo novico, da so sv. oče iz Rima poalali avstrijskim lourdeskim romarjem apoatolski blagoslov in popolne odpustke. Misijonar so zdaj enemu, zdaj drugemu dubovniku ponujali sv. križ, da bi ž njim zbrane romarje pokrižal ter jim tako podelil apostolski blagoslov, a vsi smo se branili tolike časti. Naposled so meni siloma potisnili v roke sv. križ in me nekako porinili pred altar. Kaj tedaj storiti? Na glas odpojem navadno molitve za odpustke, kakor se nahaja v cerkvenem obredniku, a potem se obrnem, pokrižam romarje ter jim tako podelim apostolski blagoslov in popolne odpustke v imenn Boga Očeta in Sina sv. Duha. Taka sreča me na tem avetu ne bode več srečala! Bogu bodi hvala za vse! Ob ednajstib so preč. opat oče Frančišk iz južne Afrike, ki so rojen Tirolec, romarje nagovorili. Razlagali so prav mičnih reči o divjih narodih, med katerimi delujejo ter božjo vero oznanjujejo. O divjib Kafrib, ki v deželi Znlu stanujejo, so rekli: „0 vi romarji bi se čudili, kako bogoljubni ao mladi in stari naši Kafri; pomislite samo, mi v deželi Zulu že tudi imamo lourdeako dupljino. Vedite, da so se Kafri od veselja jokali, ko so izvedeli, da imajo mater v nebesib; tega pred niso vedeli. Kafri imajo namreč po več žen, in tako imajo otroci dosti mačeh, a matere nobene, in tedaj tudi materne ljubezni ne poznajo. Otroci svoje matere ne obratajo, za to pa tem gorkejše Ijubijo svojo nebeško mater. Rožni venec imajo vedno ali v roki ali okoli vrata." ,,Od vseh vetrov 8em naprosil obleke za na*e nage Kafre. Pa glejte nevoljo, Kafri je niso boteli obleči. Kako si zdaj pomagati? Mi smo jim rekli, da ljubi Bog nikogar v nebesa ne pusti, kateri ni oblečen; vaak mora imeti gostovanjsko oblačilo. To je pomagalo. Toda vi bi morali videti, kako nerodno so se obračali  in kako nesrečne so se čutili v svoji obleki, prav kakor bi jim verige na roke in noge obesili." Naslednje smo preč. gospodu v klobuk nainetali precej denarja za njegove ubogo Kafre. Že amo tretji den v Lourdesu in še po me3tn nič nismo pogledali. Po obedu tedaj stopimo v mesto. Najpred nas zanima dom Bernardikin. To vam je siromašna hišica, ima samo eno okence pri tleh in eno v prvem nadstropji, in dasiravno ima nadstropje, bi menda koj z roko dosegel kap, če bi se malo stegnil. Meni se je zdelo, da ima bišiea tudi zid na desni in na levi od soaedov na poaodo, in da je aamo prednji in zadnji zid in pa atreha njena last. Farovž, v katerem ao stanovali župnik Peyramale, gleda s avislami na ulico; vrata so od strani iz vrta. Tukaj v vrtu je Bernardika našla župnika, ko jim je prinesla od Marije povelje, da naj na masabielaki steni Mariji na čast pozidajo kapelico. Potem še obiačem brata rajne Bernardike in njeno seatro, ki oba s podobami, z moleki, s svetinjicami in z drugimi takimi rečmi barantata in se iz tega živita. Brat je star okoli štirideset, a sestra okoli petdeset let. Tudi v mlin, v katerem so oče Bernardikin mleli, sem malo noa pomolil. Smešnica 47. Kmet, ki ima malo poseatva pa veliko dolga, pride v poaojilnico ter proai denarja na posodo. ,,Radi", reko mu ondi goapodi, nprav radi, toda na kaj vam ga čemo dati ? Ali imate koga aeboj?" — „0 ni treba", odreže ae kmet naglo, ,,kar tu-le na roko mi ga dajte!"