s-vučuce.- NO. 103 Ameriška Domovi ima H 3/e S''3* rJc, J\/ y- ;RICAN IN. SPIRIT ‘r- IOO32 1 ,N LAn©UAG€ ONLY aerving Chicago. Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B Igf CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 17, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od petka, 28. junija do ponedeljka 8. julija. To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice. Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje. Nadzvočno potniško jet letalo Concorde v ZDA Moskva se zavzema za omejitev jedrskih podzemnih preskusov Ehrlichmait pride pred sodišče 26. junija 1974 WASHINGTON, D.C. - Zvezni sodnik Gerhard A. Gesell je zadnji petek objavil, da je popolnoma “zadovoljen” ' s tem, kar je storila Bela hiša v zvezi z njegovimi zahtevami po do-_ | stopu do dokumentov v zvezi s pravno obrambo J. Ehrlichma- keonid Brežn/ev je zadnji petek v govoru v Moskvi izjavil, da je ZSSR pri pravljena v d o g o v oru 7. . . ZDA omejiti podzemne je- “ nato doloc. . da bo razpra- drske preskuse. va proti njemu kot proti osta-i lim trem obtožencem v zvezi z I 1 tudi smisel prileta Concorde ZDA. MOSKVA, ZSSR. — Vodnik j vlomom v zdravniški urad dr. Komunistične partije ZSSR Le- j D. Ell&berga 26. junija 1974. onid I. Brežnjev je imel zadnji; Sodnik je odklonil poskus petek govor v zvezi z volitvami | Ehrlichmana in njegovega od- v Vrhovni sovjet včeraj. V ; vetnika dobiti dostop do njego- hjem je dejal, da je ZSSR pri-j vih osebnih dokumentov v Be- pravljena pristati na omejitev! L hiši. Izjavil je, da dodatni do- rL ..nokoigncev podzemnih jedrskih preskusov; ktimenti, ki jih Ehrlichman in p in postopno na njihovo popolno : njegov odvetnik iščeta, nimajo Prepoved. Ta izjava je nov po- nobene zveze z obtožbo in ob- skus pritiska na ZDA za spre-; rambo v sedanji razpravi. take prenovedi. ki so jo, .v . . ■ztaa j n • j j, i i i Z zmzammi cenami za £VA doslej redno odklanjale za- „ . . ^ radi sovjetskega zavračanja vsa-1 P°'e^e solarJev v t-vropo kega neposrednega nadzora na samem mestu. Večina strokovnjakov je prepričana, da je sedaj možno ugo- ne bo za enkrat nič NEW YORK, N.Y. — Letal ske družbe so predložile Upravi j nici john Dugan! 999 E. 76 St., za civilno letalstvo ZDA, da bi Rose M. Brodnick, pok. NOVI GROBOVI Joseph H. UHe V petek je umrl v Richmond Heights General bolnišnici po dolgi bolezni 71 let stari Joseph H. Ulle s 26478 White Road, Richmond Heights, rojen v Clevelandu, stavbni mizar, zaposlen pri raznih podjetjih do svoje upokojitve, vdovec po 1. 1972 umrli ženi Louisi, roj. Praznik, oče Josephine Skedel in Louise Travarca, 8-krat stari oče, 4-krat prastari oče, brat Alberta, pok. Anne Tonn, pok. Franka, Andrewa Ulle in Elizabeth Ju-ratovac. Pokojnik je bil član ADZ št^. 27 in ABZ št. 71. Pogreb je danes ob 8.15 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Mary Konchan V Slovenskem dofnu za ostarele je umrla 88 let stara Mary Konchan,' rojena Jazbar, ^orna*y*T/\ J ■ vj iz vasi Zažar pri Vrhniki, oh ko- I U Y Zd(l6YI ItlOSlYfl der je prišla sem leta 1905, vdova po leta 1942 umrlemu možu Mathewu. Vseskozi je živela na zapahni strani (3826 West 14th St), po smrti soproga pa na Superior Ave. Tu zapušča sinova Rudolpha in Josepha, hčer Marian, por. Sodnikar, sedem vnukov, devet pravnukov, druge sorodnike pa v stari domovini. Pokojna je bila članica Carnio-la Hive 493 TM, Društva Brooklyn št. 135 SNPJ, SŽZ št. 25 in za St. Clair Ave. okrožje. Pogreb bo v rek ob 9.30 iz Golub pogrebnega zavoda na 4730 Superior Ave., v cerkev sv. Andreja, 5135 Superior Ave., ob 10, nato pa na Kalvarijo. John Dugan V 63. letu starosti je preteklo soboto umrl v University bol- REDNE DIPLOMATSKE VEZI !lzcieveianda ZDA S SIRIJO OBNOVLJENE ^ okolice BOSTON, Mass. — Pretekli teden je priletelo in pristalo na tukajšnjem letališču po predhodnem dovoljenju^Zveznejetalske rpeji0ni 0i3jsjia v Siriji je predsednik ZDA Nixon skupaj s predsednikom Sirije Asadom objavil, da so redni diplomatski stiki med obema deželama z včerajšnjim dnem obnovljeni, tekom dveh tednov pa bosta imenovana poslanika. Predsednik Nixon se ob vrnil v sredo preko Azorov, kjer se bo sestal s predsednikom Portugalske. JERUZALEM, Izr. — Pred- uprave nadzvočno jet potniško letalo Concorde. V petek je leta-, lo poletelo v Miami Beach v ( Floridi, pa se za konec tedna vrnilo sem. To letalo gradita skupaj Francija in Velika Britanija, pa sta menda blizu zaključka, da bo sednik Nixon se je po uspešnih treba to delo opustiti, ker vsaj razgovorih v Jidi v Savdski A-za enkrat ni izgledov, da bi le- rabiji podal v Sirijo, kjer je bil talo mogli uspešno vključiti v sprejet veliko prijaznejše in top-potniški promet. Edino upanje lejše, kot so pričakovali. Razgo-naj bi bilo v poskusu pridobiti vori med njim in predsednikom ameriško letalsko industrijo za Asadom so potekali v prijatelj-sodelovanje. V tem naj bi bil skem tonu. Slično kot preje Sa- Nizozemci popuslili dat v Egiptu in kralj Fejsal v ! Jidi je tudi predsednik Asad v Damasku poudaril, da je za resničen mir na Srednjem vzhodu potreben umik Izraela z arabskega ozemja, zasedenega v junijski vojni 1967, in priznanje —------ in rešitev zakonitih pravic pale- Na pritisk zaveznikov }e Ni- Stinskih Arabcev. Iz Sirije je zozemska sklenila odložiti včeraj predsednik Nixon prile-zmanjšanje svojega mo- tel v Izrael, kjer je bil sprejet štva v okviru oboroženih toplo in prijateljsko. Ob prihodu v Izrael je Nixon dejal izraelskim vodnikom, ki so ga sprejeli in pozdravili na letališču Ben Guriona pri Tel Avi-vu, da so ZDA stale ob Izraelu v časih težav in so zdaj ponosne, da delajo z njim v “boljših ča- sil NATO. BRUSSELS, Belg. - Obrambni minister Nizozemske Henk Vredeling je dejal, da bo zmanjšanje števila moštva, kar zdaj proučujejo, izvedeno samo okviru splošnega zmanjšanja sJh„ «Smoter sestankov 7 z nas- to- v°jaških na temel.iu ^0£ovo' protniki Izraela in njegova pot v Sovjetsko zvezo,” je dejal Ni- toviti vsak ppdzemni jedrski i naj bile tudi letos dovoljene Catherine Gagich, pok. AgneS Preskus do 10 kiloton, ne pa I znižane cene za polete preko At- Repich, stric, stari in prastari šibkejše.; Zaradi tega so ZDA na j lantika šolarjem in drugim mla- stric, rojen v West Farmingto- stališču, naj bi bili preskusi o-j dim ljudem. Uprava je predlog nUj Ohio, od koder je prišel v Cejeni v obsegu in moči do 10 J odklonila češ, da bi to pomenilo Cleveland pred 55 leti. Zapo- kiloton, dokler ne bo rešeno I zapostavljanje ostalih skupin. s]en je bil pri Park Drop Forge 'Trašanje neposrednega nadzo-' Take znižane cene so bile v Co. do svoje onesposobljenosti ra. J veljavi zadjih nekaj let in so pred nekaj leti. Bil je član dru- ' pritegnile veliko število mladih štva št. 99 HBZ. Pogreb bo v ljudi k poletom preko Atlanti-'sredo ob 9. uri iž Zakrajškovega ka. Letos je v letalih cbilo praz-! pogrebnega zavoda, 6016 St. Sovjetski partijski vodnik, 67 •!et stari Brežnjev je rekel tudi: smo za to, da Sovjetska zve-Za in Združene države na temenu sporazuma pokažejo čim Večjo zadržanost v nadaljnjem razvoju svojega oboroževanja in dosežejo dogovor o preprečitvi Ustvarjanja vedno novih siste-strateškega orožja. Dodal vendar, da bo Sovjetska zve-2a posvetila vsa potrebna sred-stva svoji narodni obrambi, da Ostane ta na potrebni ravni, do-ier do sporazuma Ue bo prišlo. Brežnjev je dejal, da se ne strinja s presojo izgledov Nixo-^ovega obiska v ZSSR koncem Irieseca, kot jo prinaša tuje ča-sopisje. Trdil je, da so njegovi °variši in on v tem pogledu op-^niisti, ki sodijo, da je mogoče 111 treba sovjetsko-ameriške pd-n°se izboljšati. Seveda pri tem Ul mogoče hiteti. Vsaka stvar b°trebuje svoj čas, da dozori. ra med Zahodi in Vzhodom. Nizozemec je obrazložil novo xori) “je dosega miru na tem stalisee svoje vlade na sestanku ^ p0dročju in na vsem svetu. 10 evropskih obrambnih mini-| sve£anj večerji v njegovo strov NATO. 1 čas v Knesetu je Nixon pouda- Nizozemska je imela namen ^ naj njRče pod nobenimi zmanjšati število moštva v ak- pogoji ne misli, da njegove poti tivni enotah, povečati pa števi- v "arabske države pomenijo lo moštva v rezervi, kar naj bi zrnanjšanje prijateljstva in pod-omogočilo skrajšanje vojaškega pore za Izrael. Ameriška pod-rcka od 18 na 12 mesecev. Ni-1 pora za Izrael je bila močna, zozemska ima skupno pod orož- predno je on postal predsednik jem 70,000 mož. od tega 6,000 v ZDA in bo to ostala tudi pod Zahodni Nemčiji. 1 njegovim naslednikom, je trdil Načrt zmanjšati število voja-| Nixon svojim izraelskim gosti-štva je naletel na močan odpor; teljem. in kritiko zaveznikov, posebno Izraelce je Nixon kljub temu tudi ZDA. Te so svarile Nizo- opozoril, da ne morejo videti zemsko in vse ostale članice svoje rešitve v nadaljevanju NATO, da bi vsako zmanjšanje vojne. Izrael bo preživel le ob njihovih čet v NATO povečalo odločnih državniških odločitvah, Ameriškega predsednika so sprejele in pozdravljale velike množice, ko se je s predsednikom Izraela Ephraimom Katzir-jem in s predsednikom vlade Yitzhakom Rabinom vozil z letališča v 32 milj oddaljeni Jeruzalem. Varnostni ukrepi so bili izredno obsežni in skrbno premišljeni. Med letom iz Damaska v Izrael je državni tajnik Kissinger dejal časnikarjem, da bodo ZDA dale Izraelu jedrsko tehnologijo v enaki meri in obliki, kot jo je Nixon obljubil Egiptu. Zunanjemu ministru Yigalu Allonu je Kissinger posebej zagotovil, da bo jedrska tehnologija, ki jo bodo ZDA dale Egiptu služila izključno gospodarskemu razvoju tega in zato služila krepitvi miru na celotnem področju. Pozdravi— Urška Ule pošilja prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave z Brezij v Sloveniji. Iz bolnišnice— G. Michael Škerjanc, 1131 E. 76 St., se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in posebno za vso pomoč sosedom. ObisKi na domu dobrodošli! Na obisku— Gdč. Mary Javornik iz Springfielda, 111., in g. Mirko Javornik iz Washingtona, D.C., sta za en teden na obisku pri družini Lovko, 1049 E. 67 St., svojih bližnjih rojakih. Želimo jima prijetno bivanje med rojaki v Clevelandu! Nagrade so dobili— Na letošnjem farnem karnevalu pri Sv. Vidu so dobili nagrade sledeči: John Kasper, 1418 E. 49 St. Buick avto, Ruth L. Brankovič, 6703 Bonna Ave., barvasti televizor, M.M. Buck-sec, 3733 Kelley, filmsko opremo za dom. John Burchard Jr., 6314 Orton Ct, $100.00 Savings 1 Bond, Marilyn Dolence, 852 Charles St., $100.00 Savings nih mest in bi letalske družbe Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob pritisk v Kongresu ZDA za slič- ki bodo na kraju kjer se je civi- rade število potnikov povečale, 9.30, nato na pokopališče Kal- no zmanjšanje sil ZDA in nji- lizacija začela, to tudi ohranili pa četudi z znižanimi cenami. varija. hovega umika iz Evropei za bodoče rodove. GUV. J. GILLIGAN BO GOVORIL KONFERENCI NARODNOSTNIH DUHOVNIKOV o omejitvi kaži Izjav e sovjetskega vodnika eJo, da so v Moskvi odločeni azgovore s predsednikom Ni-^°nom uporabiti za dosego no-Sa, vsaj načelnega sporazuma, ^ 0rnejitvi oboroževanja, ki bi aJ bil kasneje dopolnjen v podobnostih. Vrontenski prerok Oblačno in hladno, najvišja temperatura 63 F (12 C). CLEVELAND, O. — Guv. John J. Gilligan in mestni župan Clevelanda Ralph J. Perk bosta govorila na zgodovinski Narobni konferenci narodnostne duhovščine, ki se vrši od 18. do 21. junija v Borromeo semenišču v Clevelandu pod pokroviteljstvom Narodnega središča za mestne narodnostne zadeve. Tridnevna načrtovalna konferenca pod imenom “Narodnostna fara.in vaša soseska, narodna konferenca za katoliško duhovščino”, upajo, da bo pritegnila stotine katoliške duhovščine iz vse naše dežele. Tokrat je prvič v zgodovini ameriške katoliške cerkve, da se bo katoliška duhovščina, ki se je 'zanimala in trudila za prehod priseljencev v nove narodnostne skupnosti,, zbrala, da se pogovori o svojih skušnjah, uspehih in načrtih, je ugotovil msgr. Gino Baroni, predsednik Narodnostnega središča za mestne narodnostne zadeve. “Pripravljalni odbor, ki ga sestavlja preko 35 narodnostnih duhovnikov, misli, da sta narodnostna zavest in razvoj soseske neločljivi del pospeševanja vere in ohranitve fara,” je dejal Jerome Benno Ernst, koordinator konference. Konferenca bo razpravljala o vlogi fare pri pospeševanju narodnostne zavesti in o vlogi fare pri razvijanju čuta naselbinske skupnosti. Obe vprašanji sta temeljne važnosti tako za obstoj Jara kot za obstoj naselbin, prav po-' sebno velja to tudi za naše slovenske naselbine v Clevelandu, ki so po dolgih desetletjih trdne povezanosti začele slabiti, se drobiti in razpadati. S tem seveda slabijo tudi slovenske fare. Očitno je, da je potrebno neko sodelovanje vseh narodnostnih u-stanov, če naj narodnostne skupine obstanejo kot zdrava središča ameriških mest, kot so bila v preteklih desetletjih. Bili so časi, ko so bila narodnostna naselja nekaterim kratkovidnim političnim in drugim vodnikom trn v peti. Ti so kot nacionalistično prepojeni ljudje ponekod onstran oceana hoteli, da vse “tuje” čim preje utone v a-meriškem morju, se pretopi v novo ameriško skupnost. Žal je bilo precej takih ljudi in jih je še vedno tudi v vrstah katoliške cerkvene uprave. Govoreč o konferenci je rev. Daniel Reidy od Clevelandske komisije za katoliške cerkve poudaril, da bo ta konferenca dala duhovnikom v narodnostnih farah naše škofije priložnost uporabiti svojo duhovniško službo za nove ustvarjalne načine dela. Konferenco je odobrila in podprla Komisija in Socialni akcijski odbor, duhovniškega senata. Od duhovščine clevelandske škofije so med udeleženci navedeni W. M. Cosgrove, pomožni škof Clevelanda, in vrsta župnikov narodnostnih fara. Poleg msgr. Gina Baro-nija, predsednika Narodnega središča za narodnostne zadeve, bo na konferenci tudi rev. Andrew Greenley od Narodnega središča za raziskavanje javnega mnenja, katerega sestavke prinaša precej redno tudi The Catholic Universe Bulletin, glasilo clevelandske škofije, in Michael Novak, pisec dela “Dvig nestopljivih narednosti”. “Narodnostna duhovščina je ključ bodočega življenja in življenjskosti cerkve v Ameriki, kot je bila hrbtenica u-staljenosti v preteklosti,” je pripomnil msgr. Baroni. Na banketu 20. junija bosta govorila guv. Gilligan in M. Novak. Kdor bi se še želel konference udeležiti v celoti ali tudi le za en dan, naj kliče danes: Jerome Benno Ernst (202) 529-5400 ali rev. Daniel Reidy (216) 696-6525, od jutri dalje pa (216) 943-3888. Državni tajnik Kissinger bo danes odletel v Ottawo v Kanadi Bond, Jennie Kozic, 5380 Stan-na konferenco ministrskega sve-'ard Ave., $100.00 Savings Bond, ta NATO. Predsednik Nixon bo I A. P. Farrell, 1391 E. 51 St., po zaključku razgovorov v Iz- $100.00 Savings Bond. R. Par-raelu odletel v Aman v Jorda- ker, 1045 E. 67 St., $100.00 Savinjo na sestanek s kraljem Hu- ings Bond, John Lefty, Euclid, seinom, nato pa bo jutri odletel Ohio, $100.00 Savings Bond. J. na Azore, kjer se bo sestal s ;Jasko, 6112 Glass Ave., $100.00 predsednikom Portugalske, ki je sam izrazil željo po razgovoru z Nixonom. Predsednik ZDA bo na Azorih prenočil in se v sredo vrnil domov v Washington. Zadnje vesti Savings Bond. K molitvi— Članice Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene jutri ob devetih dopoldne v Golubov pogrebni zavod, da se z molitvijo poslove od umrle članice Mary Konchan. WASHINGTON, D.C. \\il-, p0ietnj mladinski program— liam D. Ruckelshaus, nekdanji j Dekleta in fantje zadnjih let-začasni direktor FBI, je dejal | nikov višje šole in tisti, ki so jo včeraj na CBS-TV “Face the j končali, se lahko v župnišču sv. Vida vpišejo jutri dopoldne ob 10. za “Poletni mladinski program”. To velja za one iz velikih družin in iz družin z malimi dohodki. Nation”, da Kissinger ni bil početnik telefonskega prisluškovanja 13 svojim sodelavcem in 4 novinarjem leta 1969, kot mu nekateri očitajo. Izjavil je, da je imel Kissinger pri tej reči “prilično tako vlogo, kot jo je opisal sam” Kongresu in javnosti. Ruckelshaus je med tem pripomnil, da utegnejo priti v javnost šc nova presenečenja o Watergate, ki so njemu znana, pa jih verjetno ne ve še niti pravosodni odbor Doma, ki preiskuje upravičenost impeach-menta Nixona. RIM, It. — Podpredsednica Argentine Marie Estella Martinez de Peron je na 4-dnbv-1 nem uradnem obisku v Italiji. | JERUZALEM, Izr. — Znani baletni plesalec Valery Panov in njegova žena Galina sta včeraj preko Dunaja prispela sem iz Sovjetske zveze. Panov je dejal, da se čuti doma. Za izselitev iz Sovjetske zveze se je prizadeval preko dve leti in jo dosegel šele po posredovanju raznih uglednih osebnosti v svobodnem svetu, med drugim predsednika vlade Britanije H. Wilsona. PEKING, Kit. — Napadi na vodnike, ki so se začeli pred meseci, se nadaljujejo. Tu je bil zadnje dni nabit napad na Hua Kuo-fenga, partijskega vodnika v pokrajini Hunan, kjer je doma Mao. Hua je član Politbiroja Komunistične partije, glavnega organa oblasti. KARTUM, Sud. — Obramba 8 arabskih gverilcev obtoženih umora treh zahodnih diploma- Seja— Podružnica SŽZ št. 32 ima v sredo ob 7. zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Prvotni obtoženci vloma v Watergate zahtevajo novo sodno razpravo WASHINGTON, D. C. — Prvotnih sedem obtožencev vloma v Watergate glavni urad demokratske stranke junija 1972 zahtevajo novo razpravo, ker da se je položaj od tedaj bistveno spremenil in so prišla na dan nova dejstva. Obtoženi in obsojeni so bili tedaj James McCord. E. Howard Hunt, Gordon Liddy in štirje kubanski begunci. Vsi so krivdo priznali, ker so bili dokazi preočitni, pa sklenili o vsem molčati. Od tedaj je vsa reč prišla v javnost in je prilično jasno, kako je do vloma prišlo in kdo je bil vse z njim v zvezi. tov, med njimi dveh Ameri-kancev lani v marcu je včeraj končala svoje delo. Danes pričakujejo sodbo posebnega vojaškega sodišča. Zagovorniki morjlcev so izjavili, da ti niso krivi, da so le vršili svojo vojaško dolžnost. Kriva je vlada ZDA, zaveznica Izraela. To je doslej prvi sodni proces proti arabskim gverilcem v kaki arabski državi. Ameriška Domovii\ia /%-fVl‘K I%1—MOfV*!1 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July __________ V Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign' Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO *«*>83 No. 103 Monday, June 17, 1974 Nasprotovanje Ljubljane samostojnemu slovenstvu Prihodnje leto bodo v Avstriji deželnozborske volitve. Tudi Korošci bodo poklicani, da gredo na volitve za nov deželnozborski parlament. Kako naj nastopijo? Do druge svetovne vojne, piše koroški socialist Luka Sienčnik, so koroški Slovenci pri deželnozborskih volitvah vedno nastopali samostojno in dobili vsakikrat svojega zastopnika. Po zadnji vojni pa je že pri prvih volitvah konec leta 1945 prišel ukaz iz Ljubljane, da ne smejo vložiti lastne liste, temveč da morajo podpreti avstrijsko komunistično partijo. Somišljeniki koroške OF so zaradi tega preprečili, da bi vložili samostojno slovensko listo in tako so koroški Slovenci prvič v zgodovini ostali brez lastnega predstavništva v deželnem svetu. In ostali so brez njega do danes, kajti tudi pozneje ni-*so nikoli prišli do samostojnega nastopa, temveč so podpirali ali avstrijsko socialistično stranko oziroma komunistično partijo ali pa avstrijsko ljudsko stranko. Sadovi take, iz Ljubljane vsiljene politike, so se pokazali posebno v zadnjih letih, ko so postali socialisti vladajoča stranka v Avstriji in še bolj na Koroškem: slovenska manjšina ni dobila od njih prav nobenih pravic, raznarodo-• valni pritisk se je pod socialisti še povečal ob znani gonji zaradi dvojezičnih cestnih tabel. Ta zadnja izkušnja je številne Korošce streznila. Pri občinskih volitvah predlansko leto so zato po raznih občina postavili samostojne slovenske liste in doživeli zadovoljiv uspeh. Dobili so poguma. Na čelo teh samostojnih koroških Slovencev se je postavil Narodni svet koroških Slovencev, ki je vodilna organizacija demokratičnih Slovencev na Koroškem. Ta je sklenil, da bodo na prihodnjih deželnozborskih volitvah vložili lastno slovensko listo. “Naš tednik” z dne 22. maja takole piše: “Upoštevajoč politično situacijo na Koroškem ter težnje širokih krofov slovenskega prebivalstva, ki so prišle do izraza na številnih sestankih, je Narodni svet koroških Slovencev mnenja, da je samostojni nastop koroških Slovencev pri deželnozborskih volitvah 1975 najbolj učinkovita možnost uveljavljanja narodnostnih in socialnih interesov koroških Slovencev.” Kocka je torej padla in koroški Slovenci bodo pri volitvah v deželni zbor znova nastopali samostojno, podobno kot so do leta 1945. Toda kaj bo naredila druga skupina koroških Slovencev, ki je do sedaj ubogala Ljubljano in je slepo volila ali socialiste ali komuniste? Odgovor daje ljubljansko ‘Delo’, kjer Zvone Zorko takole poroča: “Narodni svet koroških Slovencev si je dolgo prizadeval, da bi za samostojni nastop pridobil tudi Zvezo slovenskih organizacij (ta zveza posluša Ljubljano), toda ta vztraja pri svojem stališču in ob odločitvi Narodnega sveta poudarja, da se kljub popularnosti samostojnega nastopa ne bo pustila zmanevrirati v dvomljivo tveganje.” Koroški socialisti so se svojim slovenskim volivcem izkazali zelo hvaležne za tako brezpogojno podporo in so e-dinega slovenskega socialista Ogrisa, ki je -Zadnjič bil izvoljen v deželni svet, praktično odrezali od vsake možnosti, da bi bil ponovno izvoljen. Pri tem moramo socialiste na Koroškem samo pohvaliti, da so modro ravnali. Kajti tako pokornim hlapcem, kot so slovenski socialisti na Koroškem, res ne kaže, da bi ponujali še kak bonbonček. Saj so že tako preveč “pridni”. K vsemu temu ni potrebno, da bi dodajali še kak komentar. Stvari so jasne: Ljubljana ne želi imeti samostojnih Slovencev v zamejstvu, temveč naj se ti utapljajo v tujih strankah. Med zamejskimi Slovenci je veliko takih, ki s tem soglašajo, ali iz prepričanja ali iz interesov, vedo sami najbolje. Tako razlaga položaj na Slovenskem Koroškem gori-ški slovenski tednik “Katoliški glas” 6. junija letos v obsežnem članku na prvi strani. Zdi se nam, da je k temu treba ugotoviti, da komunističnim vodnikom v Ljubljani in drugod v Jugoslaviji ni veliko do slovenstva, hrvatstva, srbstva in do macedonstva. Oni še vedno postavljajo na prvo mesto komunizem, njegove koristi, koristi jugoslovanskih narodov so daleč za vsem tem. / Dokazov za to ne manjka. Pomislimo samo na Titova potovanja po vsem svetu, na razmetavanje pičlih sredstev Jugoslavije v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki za smotre in v namene, od katerih jugoslovanski narodi niso in ne bodo imeli nobene koristi. Vse to je bilo potrošeno v večjo čast Tita kot “genialnega vodnika” neuvrščenih držav, v onarnih prizadevanj ter kvečjemu še v korist zunanje politike Sovjetske zveze. Združene države, ki so v okviru svoje politike “preračunanega tveganja” Titov režim bogato podpirale skozi dolga leta potem, ko je Stalin Jugoslavijo pognal junija 1948 iz Komniforme, nimajo za vse to kaj pokazati! Očitno je, da je bil račun Washington^ pri podpiranju Tita res močno tvegan! E i E Pridite na Slovenski dan! BESEDA IZ NARODA WICSKLIFFE, O. — Veliko let je že preteklo, odkar smo Slovenci v Clevelandu imeli naš zadnji Slovenski dan. Zato se je med nami vedno bolj o-glašala želja, da bi to slovesnost obnovili. Obisk koroškega zbora “Gallus”, ki bo letos koncem avgusta in v začetku septembra, je med nami spet prebudil čustva skupnosti in potrebe po sodelovanju ter dal pobudo za obnovitev takšne skupne prireditve. Zato odbor za Gallusovo gostovanje v naj ožjem sodelovanju z našimi kulturnimi društvi in upravo Slovenske pristave prireja Slovenski dan to nedeljo, 23. junija, na Slovenski pristavi. Slovenski dan bomo pričeli s sv. mašo opoldne pri Spominski kapeli. Ob treh popoldne bo sprevod in nato slovesna akademija, pri kateri bodo sodelovala naslednja društva in skupine: pevski zbor Korotan, Slovenski fantje, Dawn Choral in Mladinski zbor z zapadne strani mesta; Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti, Mladi harmonikarji, solist Blaž Potočnik iz Toronta, Dramatsko društvo Lilija, Plesna skupina Kres in ansambli Veseli Slovenci, Veseli svatje in Sonet. Slavnostni govornik bo naš priljubljeni rojak senator Frank J. Lausehe. Ob pol osmih zvečer bodo razdeljene nagrade. Glavna je 500 dolarjev. Pridno segajte po listkih, ki so naprodaj pri članih nastopajočih društev in pri odbornikih Gallusovega gostovanja. Vseskozi bo preskrbljeno za dobro jed in pijačo. Prostore bo okrasila naša študirajoča mladina z mlaji, slavolokom in zelenjem, kot včasih doma v Sloveniji. Naši poznani plesni orkestri bodo pa igrali poskočne slovenske viže za ples in zabavo. Rezervirajte si torej nedeljo, 23. junija, in pridite na Slovensko pristavo praznovat Slovenski dan. Vaša navzočnost bo izpričala vašo narodno zavednost, dala priznanje naporom naših kulturnih društev in pomagala kriti velike stroške v zvezi z o-biskom naših koroških bratov in sestra, članov zbora Gallus. Pridite, ne bo vam žal! Da'bi le še dobri Bog nam naklonil lepo in sončno vreme! Frank A. Gorenšek Slovenska cerkev Harije Pomagaj v Byenos Airesu blagoslovljena Nedelja, 26. majnika 1974, to gradnji tega svetišča, “postaviti je praznik Gospodovega vnebov-hoda, dva dni po prazniku Marije Pomagaj, bo ostala zapisana z velikimi črkami v • zgodovini naših rojakov v Argentini. Na to nedeljo je bilo namreč v Buenos Airesu blagoslovljeno njihovo narodno svetišče cerkev Marije Pomagaj. Prav nobenega dvoma ni, da bo igrala ta cerkev v njihovi prihodnosti zelo pomembno vlogo. Slovenski rojaki v Argentini, zlasti oni v Buenos Airesu, koder je njihova naj večja naselbina, so organizirali za to priložnost velike slovesnosti, ki so privabile k sebi ogromne množice slovenskih ljudi ne samo iz Buenos Airesa in okolice marveč tudi od drugod. Zastopane so na njih bile vse južno ameriške države, v katerih žive Slovenci. Prihiteli pa so nanje tudi rojaki iz Severne Amerike, iz ZDA in Kanade. Podobno kot smo pred nekaj Leti izdali severo-ameriški rojaki ob blagoslovitvi slovenske pele v vseameriškem narodnem svetišču v Washingtonu, D.C., posebno spominsko knjigo, tako je izšla sedaj v Argentini posebna spominska knjiga z naslovom “SLOVENSKA' HIŠA IN CERKEV MARIJE POMAGAJ. Ob blagoslovitvi cerkve Marije Pomagaj izdalo Slovensko dušno pastirstvo v Argentini.” Zunanje in notranje sta knjigo opremila arhitekta Marijan Eiletz in Jure Vombergar. Razmeroma številni in dobri fotografski posnetki, objavljeni v njej, so delo Marijana Pfeiferja; natisnila pa jo je okusno znana tamkajšnja njihova slovenska tiskarna “Vilko”. Obsega 46 strani. Uvod v spominsko knjigo ima' naslov “Spominska cerkev Marije Pomagaj ŽELJA PRETEKLOSTI — POGOJ BODOČNOSTI” in ga je napisal msgr. Anton Orehar, delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argen- v_ w ____________ Tini. Po njegovih besedah je korist svetovnega komunizma- in njegovih revoluci- J bila želja, ki je vodila rojake ob spomenik hvaležnosti Bogu in Mariji za rešitev našega življenja in vere”; pogoj pa: “spominska cerkev Marije Pomagaj naj bo pogoj naše zvestobe v prihodnosti. Klicar naj nam bo k stanovitnosti v veri in krščanskem življenju.” Osrednji prispevek v spominski knjigi je napisal univ. profesor dr. Tine Debeljak, ki je za ameriški jug to, kar je pisatelj Karel Mauser za ameriški sever. Naslov svojemu delu je dal “Slovenci v Argentini”. ’— Slovenci doslej, žal, še nimamo posebne študije o slovenski izseljenski skupnosti v Argentini. 'Prvi, ki se je bolj po zunanji sili kakor pa po notranji potrebi lotil tega dela, je bil dr. Debeljak. To je storil namreč takrat, ko se je bil odločil pred par leti izdati svojo slovensko prepesnitev Hernade-zove argentinske veleepopeje Martin Fierro. Kar je bil takrat napisal, je izšlo kot uvod v slovenski izdaji Martin Fierra. To, ka- kar je takrat objavil, je šele prvi poskus študije o tej temi, na pravo študijo torej še vedno čakamo. V spominski knjigi objavljen tekst je namreč, po besedah dr. D. samega, samo “v še krajših potezah podana slovenska “argentinska” zgodovina in njen sedanji položaj”. Nasledil ji osrednji prispevek v spominski knjigi je napisal msgr. Anton Orehar. Ima naslov “Slovensko. dušno pastirstvo v Argentini”. V njem je zlasti skrbno podana organizacija slovenskega dušnega pastirstva med argentinskimi rojaki. Samo v Kanadi in v Avstraliji se more naše izseljenstvo ponašati s čim podobnim. Dr. Alojzij Starc, hišni duhovnik v Slovenski hiši' na Ramop Falcon, je v naslednjem prispevku z 'naslovom “Kronika gradnje” (Slovenske hiše in cerkve Marije Pomagaj) prikazal, kako je v glavnih potezah potekala gradnja 'hiše odn. cerkve, medtem ko je v zaključnem pris- Slovensko delovanje v južni Kaliforniji Simon Gregorčič: ETIWANDA, Kalif. - V nedeljo, 19. maja 1974, nekako o-poldne so se v tem majhnem mestecu pod vznožjem mogočne Cucamonge v cerkvi Srca Jezusovega, 12704 Foothill Blvd., začele svečanosti zvezane s slovenskimi šmarnicami, o katerih pripravah je bilo pisano že v AD z dne 2. maja 1974, pod začetnicami F. Ž. To je bila že 21. taka svečanost tukaj, čeprav sem jaz o njej zvedel šele prav po naključju potom dobrih družinskih prijateljev, ki živijo v teh krajih že mnogo let in ki so, kakor njih mlajši rod, zavedni Slovenci in Slovenke, v smislu ameriškega duha, ki pa je enak našemu slovenskemu, že odkar slovenski narod obstoja. Povedali so mi, da je ime “Etiwanda” nastalo, ker sta se ETI ter WANDA spoznala, vzljubila ter končno povezala v večni zvestobi. Koliko je resnice na tem, ni tako važno kakor pa, da so ravno take povezave, ki premnogokrat pomenijo več ali manj srečno življenje. Podoben krajevski pomen imamo v imenu mesta Tucumcari v New Mexico, kjer sta se apaška “braves” borila za isto dekle KARI (po španskem “cara”= draga, ljuba). Dekle je imelo rado Mesca-lero Apač a, ki se je imenoval TOKOM, zmagal je nad njim TONOPAH (vidite podobna imena v Nevadi in drugje po Zapadu) ter je potem KARI od žalosti šla za TOKOM-om v večnost. Etiwanda je majhna naselbina, nekako 5 milj zahodno od Fontane, kjer imamo Slovenci svoj Slovenski dom in dvorano na 18359 E. Arrow Blvd. To je v Fontani, skoraj že v Rialto, Kalifornija. Takoj naprej San Bernardino ter Riverside tudi ne nazadnje. Ker vas bo mogoče ta približni “opis” točno, kjer se ti kraji nahajajo, pripravil do tega, da si nabavite ali vsaj pogledate novejši zemljevid Kalifornije, sem geografično manj točno povedal, kakor bi lahko. Sicer pa se na jugozapadu ter v puščavi pravi, da burritu ni treba povedati točno, da bo že našel, kakor menda tudi Štajerc že ve, kako se do vinčka pride (to so mi nedavno pravili Gorenjci, zato ne vem, če odgovarja resnici, in zato ne smete zameriti, če se čutite prizadetega, in to na tej ali pa na oni strani velike luže.) Kakor je bilo že omenjeno, je sedanji župan Fontane g. Franc Horzen, krajevni predsednik KSKJ; on je že tretji Slovenec po vrsti, ki je župan tega mesteca. To je Slovence privlačilo najprej radi Kaiser pevku “Od zamisli do uresničitve” inž. arh. Marijan Eiletz, po čigar načrtih je bila gradnja izvršena, skromno prikazal svoje delo kakor tudi delo ekipnega gradbenega odbora. Končno je zanimivo “Finančno poročilo”, s katerim je zaključena vsebina spominske knjige. Zajema obdobje od začetka gradnje pred 2 leti pa do 31. marca 1974. V spominski knjigi je objavljena za dr. Debeljakovim prispevkom tudi pesem-prigodnica Jeremija Kalina, ki jo kot sklep našega poročila v opomin vsem nam prinese tudi naš list: Mi smo k Srebrni reki rešili se v valovja osegi, dober veter tu piše. Zložili smo Marijo v svetišču, zgrnili se k Njej kot k ognjišču v cerkvi Slovenske hiše. Kraljica Slovenske skupnosti! Ob Tebi, polna, zaupnosti, nam odpre naj se nova zgodovina: za rajne — nenehna molitev, , za žive — odločitev in posvetitev: BODI NAM TI — DOMOVINA! J. S. tovarne, nato pa radi Slovenskega doma ter prijaznih pionirjev, kakor so g. Mohorko in podobni. Tretji pred g. Horzenom je bil župan Fontane g. Gazvoda, katerega predniki menda izhajajo iz Novega mesta ter ki je kaj lahko daljni sorodnik slovenske drsalke na ledu svetovnega pomena gdč. Helene Gazvoda (cf. članek v AD z dne 18. marca 1974, poročilo o svetovnem prvenstvu iz Muenche-na, Nemčija). Ker so mi že Apači dali ime “I-zhasha” ali “Leteči Orel” ter ker me marsikateri znanec malo po šali malo zares kliče, da imam “grasshopper mind”, se ne bom opravičeval, da tako letam po tem članku kakor “sokol”, kar po resnici sem, produkt sinjih višin! Slovenske šmarnice je, če sem pravilno razumel, začel najprej v'Corona, nato pa v omenjeni cerkvi v Etiwanda, že pred 21 leti č. g. Jože Snoj, sedanji župnik v omenjeni cerkvi. Ne smem pozabiti omeniti, da je poleg cerkve šola škofa Antona Martina Slomška, katero menda še obiskuje nekaj slovenskih otrok. Slovenci imamo ta talent, da druge narodnosti poslovenimo tako, da za vsakega “Slovenca”, ki je morda za neko dobo “izgubljen”, pridobimo drugega — neslovenske krvi. Na misel mi pride še ena, stvar, ki pa upam, da mi častiti gospodje duhovniki in častni bralci in bralke (te dni se nikdar ne ve, ali je treba ta enkrat ‘nežni’ spol naprej dati ali v isto vrsto ali kako .. .) ne bodo zamerili, če omenim še eno anekdoto, ki pa je resnična: Pred nekaj leti je poleti sem prišel nadornesto-vat č. g. Snoja njegov prij .telj (takrat so še duhovniki delali večinoma, za kar so jih v semenišču učili, dandanes pa hočejo že laiki to in ono, ali temu se pravi “demokracija” ter večje sodelovanje) in njegov namen je, da se tu spočije, torej, da mu “ne bi bilo treba maše brati vsak dan” (to sem sUjaz izmislil, oz. okoli obrnil), pa j L rekel, da je moral tu še bolj dei lati kot doma in še peklenske vroče je tisto' poletje bilo. Spominja me ta tudi na nekega častitega gospoda, ki je res “tako priden”, da ne samo, da vsak dan k maši hodi, marveč jo tudi opravi, in mu zato rečem, da je “priden”, pa sva oba takoj dobre volje. Naj mi pri tem nihče nič ne zameri, prosim, ker smo vsi dobre volje in dokler bomo, bo vse dobro šlo naprej. Da ne pozabim, č. g. Snoj in drugi Slovenci, ki organizirajo te vsakoletne slovenske šmarnice, so mi pred svečanostmi govorili, ko sem se z večino'prvič v življenju spoznal, da bi radi še več Slovencev povabili ter tudi več še mlajšega rodu od tu okoli pritegnili, pa ne morejo dobiti naslovov. Če bi imeli naslove, bi jih lahko pravočasno obvestili. Kaliforničanje (ki smo v nekaterih stvareh kakor Rib-ničanje, le da o nas še ni tako svetovno znane pesmi kakor o njih) smo, ne samo slovenski, marveč tudi oni drugih narodnosti, tako raztreseni ali pa vsak “dela svojo stvar”, da nas ni najlažje skupaj dobiti; poleg tega pa so še velikanske razdalje. Nekdo ima rad ocean, drugi gore, tretji puščavo, četrti prireditve, peti se rad okoli vozi itd., tako, da ni najlažja stvar nas zbrati. Tudi se čutimo še kakor pionirje, kjer je tudi dolga desetletja Vzhod pozabil, da smo Amerikanci, in to pionirji, tudi na Zahodu, in da imamo tu raznolike stvari, ki so in ki jih drugje ni. Naredimo torej, kakor so začeli Nemci, predvsem zadnja leta, da se bolj seznanimo ter vsaj parkrat na leto pridemo skupaj in ne pozabimo vseh- rodov. Treba je le poslati eno kartico na katerega gornjih naslovov ali na pisca tega članka, da bo prihodnje leto .še bolj zmagoslavno svidenje za slo- MAVRICA Biserna lestva se vzpenja v oblak, spušča se onkraj na zemeljski tlak. Mavrica pisana, božji prestol, angeli hodijo gor in pi dol. Zlate šropilnice v rokah drže, zemljo prežejno Klade in poje. Gori na stolu pa Večni sedi, kapljici vsaki on srečo deli: Pade na polje — rodi zelenjad, kane na drevje — obilen da sad, kaplja na njivi — da žito zlato, kaplja na trti pa — vince sladko. Sreča se spušča na sleherno stvar, kadar zaliva nebeški vrtnar. venske šmarnice. Pošljite svoje naslove, in tudi mlajšega rodu iz Južne Kalifornije, če in če ne govori slovensko, in ne bo Vam žal! Dvorana v Fontani (Fontana-San Bernardino okolica spominjajo na Euclid, Ohio; polno Slovencev!) je dovolj velika, da imajo tam večkrat plesne predstave, tombolo, domače klobase in druga jedila. Tudi ibi se dalo organizirati, da Slovenci iz Slovenije in Koroške ter od drugod, tudi iz Clevelanda in Kanade in Argentine, včasih pridejo tudi semkaj ter podajo svoje predstave. Podobno bi se dalo organizirati v Alpine Village v Torrance ter v nemških, ukrajinskih ter ruskih in sirijskih dvoranah v Los Angelesu, Orange ter Riverside Counties. U-pam, da boste to brali po vseh kontinentih sveta ter povedali predvsem tistim, ki bi stvar tudi poprijeli. Velja to sedaj za Gallus zbor, za oktete (Avsenik, Rebroff itd.) in kulturne grupe iz Slovenij e, za Kres, telovadne družbe in podobno z Vzhoda in Kanade. Tudi argentinske Slovence povabljamo. Argentinci so tu sploh precej organizirani ter je možno sem in tja za okoli $350 dvakrat na leto, če je oseba član Argentine Association of Los Angeles, katerega naslov dobite v vsaki telefonski knjigi. Organizirajo izlete iz Argentine sem ter iz Los Angelesa v Buenos Aires in nazaj. Ne vem, če je kaj takega na Vzhodu. Če koga zanima več, napišem točne informacije za AD. Cerkev je bila skoraj polna, vreme prijetno in razpoloženje pravo. To je bilo prvič po mnogih tednih,. da sem., slišal čisto slovensko službo božjo, v takem stilu, kakor še je še spomnim pred leti, ko smo kot otroci vsak -dan hodili k šmarnicam. Vse je bilo v slovenskem jeziku, ki je končno naš materni, če že ne rodni jezik, da rabim širši lin" gvistični pomen. Ko je bilo ljudstvo zbrano ter slovenski zbor na koru, se je začela procesija ministrantov ter duhovnikov, ki se je končala z venča-njem Marije Kraljice. Čeprav je imel vsak svoj privatni na' men, je bil eden namenov teh slovenskih šmarnic ustanovitev slovensko-ameriškega centra ali drsališča za treniranje umetnih drsalcev in drsailk na ledu, katerega direktor drsanja — plesa — športa in treninga bi bil jaz> rabimo pa še osebe, ki imajo “business ter finančni sense”, da bi vodile ta del centra. Namen centra bi bil tudi (kakor že več let treniramo v južni Kaliforniji svetovne prvake in tekmovalce Kanade, Nemčije in Nizozemske) pomagati trenirati slovenske drsalce iz Slovenije h1 od drugod, da enkrat zastopajo Slovenijo, kakor je Ukrajincem dovoljeno rabiti svojo narodnostno ime, kadar zastopajo Sovjetsko zvezo. Kakor sem omenil v priobčenem članku 18. marca 1974 v AD, imamo slovenske krvi dovolj talenta, ne pa dovolj in pravih možnosti trenirati, kakor bi morali, za vrhun-(Dalje na 3. strani) ; ► J * | ► I j > tekme in piknik. . Avo,SloVenski el0111 na Holmes in„ "Ue Priredi “Home Com- Cclr-. bevski zbor Gallus iz kn,°VCa Pocla zvečer ob 7.30 0I1cert l'ePue. v SND na St. Clair 8. ^ ( SEPTEMBER VcnuKoroški piknik” na Slo-lS ^ kl Pristavi. ski ^.llska trgatev na Slovenja Pristavi. Vi^g ^ffsrno društvo fare sv. aVcjj Popravi kosilo v šolskem četek°r^U pri Sv- Vidu- Za-28, ^k serviranja ob 11.30. redi skupina Kres pri- spored narodnih in umet- nem domu na St. Clair ju. 27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebo vzete pripravi kosilo. 29. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob 7. zvečer, “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Blvd. NOVEMBER 2. — Štajerski klub priredi svoje , martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 9. — Slovenski dom na Holmes Avenue slavi 55-letnico obstoja. 9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. 'Igrajo Veseli Slovenci. 17. —-Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester. 24. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 24. — Dawn Choral Group poda svoj letni koncert v Sloven-. skem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 15. — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v. Slovenskem domu na Holmes Avenue. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. —*■ Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestiovanje.. JANUAR 1975 18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. ma Zemlja več sončne energije, kot jo oddaja nazaj v vesolje. Ta odvilšna energija se zbira v e-kvatorialnem pasu. Nakopičena v oblakih, podobnih stolpom, potuje včasih na sever, včasih na jug. Vremenoslovci ne vedo, zakaj je tako, kako se ti prinašalci e-nergije tvorijo in zakaj ne pomagalo izbo 1 jšati dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred tornadi. Da bi odkrili čim: več tajnosti “kumulus” oblakov, bo letos poslalo 20 dežel 38 ladij in 10 letal na morja med Afriko in Južno Ameriko, 1000 km jugozahodno od Dakarja, kjer bodo od junija do septembra preiško-vali toke energije. Samo Sovjetska zveza bo zastopana z 12 le iz Vladivostoka, da bodo do 17. junija, ko se raziskave začno, na mestu. Za izvedbo programa so izdelali -celo vrsto novih.,' aparatov, med drugimi balon, ki ga bodo poslali z ladje v višino 1500 metrov, kjer bo osem ur meril temperaturo, vlago, zračni pritisk in brzino vetra, nato ga bodo pa potegnili nazaj na ladjo. Podobna merjenja bodo izvršili v večji morski globini in na vodni površini v točno določenih razdalj ah. Dela mednarodnega raziskovalnega brodovja bo vodilo in vsklajalo upravno središče v Dakarju, Računajo, da bodo morali znanstveniki čakati na uspeh izvršnega programa kakih 18 mesecev, torej do pomladi 1976. Slovensko delovanje v južni Kaliforniji (Nadaljevanje s 2. strani j ske uspehe, katerih smo ravno tako zmožni kakor mladeniči in mladenke vseh let drugih narodnosti in držav. Zadeva centra je uresničljiva, umetnostno drsanje je nekaj lepega ter človeka in gledalca dviga. Zakaj ne bi bil Slovenec kot Slovenec ali Slovenka kot Slovenka ali pa slovenski par, svetovni ali olimpijski prvak (inja) ali prvaka v katerikoli od štirih glavnih panog umetnostnega drsanja na ledu (singles, to je figure in prosto drsanje kot Sam ali sama; parno drsanje, ki je “spectacular”, ter ples na ledu ali “ritmično drsanje”, kakor bo prvič na olimpiadi leta 1976 v Innsbrucku, Avstrija, od 4. do 15. febr. 1976). Poleg tega imamo I še komedij o na ledu, adagio, ter druge vrste “exhibition drsa- j nja”, kar je ljudstvu najbolj všeč, kar pa ni zaenkrat še dovoljeno v uradnih tekmah in ne na olimpiadi. Rabimo osebe, katerim je ideja simpatična, je na vsak način uresničljiva tekom 2-5-10 let ravno tam, kjer smo Slovenci v .južni Kaliforniji močni, kjer je en milijon ljudstva, pa nobenega notranjega umetnega drsališča. Imam zbranih iže več članov ‘staffa” za učenje, tudi tehnično vodstvo, nimamo pa “business brains”. Dobiti te za uresničitev stvari ter denar (določan delež profita bi šel za slovensko stvar po vsem svetu, še manjka). Če bo zanimanje, napišem več člankov o podrobnostih; drugače se je stlvar tukaj že začela vsaj v misli in osnovi. Kdor ima konkretne ideje, želi sodelovati ter ima “drobiž” (od 1 do 90 let mladosti), naj se ja-yi pismeno ali drugače. Kompleks, kakor je osnovan, bo e-ventuelno imel 2 do 3 bloke ter bo zraven tudi mogoče pozneje plavaiišče, tenis, miniature golf in še kaj, predvsem pa vse panoge plesa (ballet, modem, jazz, novelty, interpretative, ballroom, folklorni) muzikalni oddelek s specializacijo za tudi. marsikatera moderna), ki je primerna za drsanje na ledu. Center bo predvsem pod kontrolo slovenskih ljudi, za slovensko stvar; en delež bi šel v dobrodelne namene, že iz hvaležnosti, da je stvar uresničljiva in možna. Ko stvar napreduje ter se najdejo pravi “business” ljudje, ki bi bili voljni “darovati” svoj talent in tudi nekaj cvenka (saj stvar bi se jim splačala, ker bi denarno neslo tudi v njihov žep), bom od časa do časa o tem še pisal. Stvar je dobro premišljena od moje strani, to je kot trenerski center za vse panoge umetnostnega drsanja predvsem zo slovenske krvi ljudi v ZDA, v Sloveniji ter povsod drugod po svetu. Tudi je premišljeno, da bi eventualno ta naš program postal del Fine Arts ter Physical Education programa na u-niverzitetnem sistemu v Kaliforniji. Ali kontrolo moramo imeti mi. Na isti način delujejo Nemci tukaj, ali bolj za zabavni ter ballroom plesni način; zakaj torej ne mi Slovenci — na drugem polju. Saj druge narodnosti tudi lahko sodelujejo, če in če ne bi odziv od Slovencev bil premajhen. Verjetno bo drsališče tam, kjer pridejo skupaj San Bernar-dino-Riverside-iF ontana, čeprav je Irvine-San Clemente area druga možnost, toda tam je Slovencev manj. Upanje je bilo izrečeno, da morda bo Marija Kraljica to prošnjo uslišala za dobro stvar, za slovensko stvar, za svetovno stvar, za umetnost, za šport ter ža že delni toze-meljski Camelot. Mašo in pridigo je imel č. g. Stanko Poderžaj, .misijonar iz Indije. Imel je ganljiv ter a pro-pos govor (posebno za mene, ki sem zadnja leta precej deloval med severno-ameriškimi Indijanci). Glavne misli g. Poderžaj a so bile nekako sledeče: .. Misijonar je videc. Pravi misijonar veruje, da bo dosegel to, kar je od Boga za njega namenjeno... Misijonar je tak, ki je veliko sam; SAM mora odločati o važnih stvareh: V tem je tudi njegova moč! Čeprav je denarna pomoč od rojakov potrebna, je molitev še bolj potrebna. Naučil je Bengalce, da morajo najprej delati, nato šele bodo plačani... Misijonar mora biti močan (fizično in duševno) ter se v glavnem zanaša na Boga. Marsikaj je neprijetnega, kar doživi, ne manjka pa tudi.tolažbe ... Končal je z besedami: “Mnogo bi vam. lahko še povedal, še ves dan bi lahko govoril, ali ni časa...” Kako predobro sem ga razumel, kakor verjetno tudi premnogi Slovenci, ki so bili prisotni, kaj misli s, tem reči! Maša je bila vsa v lepi slovenščini, kakor da bi človek bil doma na Brezjah! Slovenski ljudje smo razkropljeni po vsem svetu, toda Slovenija je končno le samo ena, in le ta je prava Slovenija za nas vse, čeprav se morda tega ne zavedamo vsi. Takega doživetja, tako prijetne slovenske družbe vseh rodov v Kaliforniji že dolgo časa nismo doživeli. Mašo je spremljala lepa slovenska pesem. Še posebno me je prizadela pesem “Lepa si, lepa si, Roža Marija”. Zakaj, vedo le tisti, ki me intimno poznajo. Kakor je pred nekaj le-' ti po podobni prireditvi bilo re- TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje sebnega doživetja medtem, ko sem še nedavno pred tem imel podobna ali drugačna, enako ca-melotska doživetja nekje daleč, daleč od tod... tisti, ki ve, bo MALI OGLASI muziko (plesna ali klasična, pa tev stališč. čeno: “Lepo je bilo!” Kaj Več more kdo reči? Lepo je bilo, prijetna družba, vse slovensko, vreme kakor marca na Gorenjskem pri Brez-TEŽKA NALOGA — Portugal-: jah ali na Trnovem, svečanost ski zunanji minister Mario Sca- končana s slovenskimi litanija-res (na sliki) se je pretekli te- mi, po starem, ter nato slavnost-den pogajal s predstavniki u-1 no kosilo v prijetni slovenski pomili črncev v Mozambiku, j družbi oseb, katerih imen vseh preje pa z onimi v Portugalski tu ne morem omenjati, ker bi Gvineji. Oboji razgovori so bili' jih bilo preveč. Posebna zahva-začasno prekinjeni, da dobita la gre našim družinskim dolgo-tisto obe strani priložnost za prouči-1 letnim prijateljem, ki so zasluž- EUCLID ZIDANA HIŠA za dve družini, 5-5 vsako stano-! vanje, rekreacijska šoba, 50 x že vedel, kaj mislim. Za drugo 1140 čevljev lot. Dvojna garaža pa, saj tudi pesnik France Pre-, v štiridesetih, šeren, ki nas edini vse Sloven- j EUCLID OD CHARDON RD. ce druži po vsem svetu, ni ved-; na pol ranč, dvojna priključena no vsega “povedal”. 'garaža, štiri spalnice, ena in pol Ure pozneje sem šel proti ve-' topMMca, klet, 60 x 145 čevljev čeru k obali neprimerljivega Ti-Tot. lastnik premeščen. Se mora bega oceana ob času sončnega prodati, v srednjih štiridesetih, zatona, sam s seboj, v svojih: EUCLID ZIDAN BUNGALOW mislih ter skupno z dragimi mi TO let star, dve spalpice in pro-bližnjimi in daljnimi prijatelji. st°r zgoraj za dve sobi. Klet. in sorodniki po vseh kotih sve- Dvojna garaža. Kvalitetno deta. Misli so mi uhajale na Fran- lan. Kot nov. V srednjih tride-ceta Prešerna (katerega majhno setih. rdečo knjižico sem imel v žepu) ter na “Krst pri Savici”, kjer sem po letalsko-soldaško malo spreobrnil njegove besede takole: Tiho-oceansko ‘jezero’ stoji spokojno, sledu ni več vunanjega viharja.. Slovenci ostanimo! In zvesti narodu in sebi. To nam pravi Prešeren! To nam je vsem klic iz domovine. Pozdravljeni — po vsem svetu! Drsalke — drsalci, ki ste dobre volje! Inž. Stanko Meršol P. O. Box 4116 -Irvine, Calif. 92664, U.S.A. (714) 552-8150 NOVI DOMOVI od Route 91, Eastlake, ranči, colonials, splits. Kličite za informacije. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (106) HIŠA NAPRODAJ za eno družino, osem sob, v jako dobrem stanju; velik lot, v Collinwoodu. Kličite 481-9877. (105) ni, da sem bil deležen tega .F'fEVJD? — Ne. le 10,000-krat povečana slika kosa Pi'i preiskovanju v raziskovalnem središču za steklo - v Harmarvvuu, Pa. Pph Industries ■ NITI ZA ENO ŽLICO — V živalskem vrtu v New Yorku imajo tegale ptička iz Afrike, ki ga ni niti za polno, žlico, saj tehta le 2.4 g rame. Pri tem ptičjem rodu je zanimivo to, da je samica večja in bolj pisana kot saniec. Kljub temu se ta briga za valitev jajčec in za negomladičev. Samica jajca zleže, potem pa ji ta niso nič več mar. Vodnik razgovorov o omejitvi oboroževanja ZDA z ZSSR odstopi! Paul H. Nitze trdi, da pri tedanjem položaju v Wa-shingtonu ni mogoče računati na kak uspeh razgovorov. WASHINGTON, D.C. — Paul H. Nitze je bil glavni zastopnik Pentagona pri razgovorih o o-mejitvi strateškega jedrskega o-rožja (SALT) s Sovjetsko zvezo. Mož je demokrat in je bil ožji sodelovec obrambnega tajnika R. McNamare. To ni bilo všeč sen. B. Goldwaterju in je bil proti, ko je sedanji obrambni tajnik J. Schlesinger hotel imenovati Nitzeja za obrambnega podtajnika za mednarodne zadeve. Predsednik Nixon je zaradi Goldwaterjevega odpora Schlesingerjev predlog odklonil. Trdijo, da v glavnem zato, ker se ni hotel zameriti senatorju, ki ga bo potreboval, če pride do obtožbe in sodbe v Senatu. Paul H, Nitze je že tedaj ponudil svoj odstop predsedniku Nironu, ki pa ga ni sprejel. Tokrat je v pismu predsedniku Ni-xonu dejal, da odstopa kljub temu, “ker pri sedaj obstoječih razmerah vidi le malo možnosti za korake pri pogajanjih, ki bi omogočili napredek teh do ciljev, ki bi naj omejili oboroževalno tekmo, jaa istočasno bili | jamstvo varnosti ZDA”. J Politika nadzora oboroževa-fnja je neločljivi, del narodne varnostne in zunanje politike našega naroda in je obratno tesno povezana z domačimi zadevami,” je zapisal Nitze v svojem pismu o odstopu predsedniku Nixonu. Odstop Paula H. Nitzeja, ki je znan kot “najspretnejši kra-guij in zelo previden v kakršnem koli popuščanju ZSSR, je za predsednika Nixona, ki se pripravlja na pot v Sovjetsko zvezo koncem tega meseca, zelo nerodna re". FOR SALE 19709 Mohican, off E. 200 St. by owner, 8 room Colonial, 2 baths, air conditioning, drapes, garage, possible 2 family. Good neighborhood. 20’s. About $8000 to handle. 481-5531, Sat Sunday. Monday thru Friday after 4 pm. -(103). V NAJEM pet sob zgoraj v hiši za dve družini, samo odrasli. $160 na mesec. — Kličite 731-3322. (103) V najem Oddamo pet sob s kopalnico zgoraj, blizu cerkve sv. Vida. Za pojasnila kličite 431-3373. (103) V NAJEM 6% sob na E. 72 St. južno od St. Clair Ave. Kličite po 6. uri 843-8033 ali 241-2044. (105) V EUCLID OKOLICI prijazna hišica za samskega ali penzionista, na novo predelana, nova kuhinja, in kopalnica; na novo karpetirana na prijaznem lotu z sadnimi drevesi in rožami, na mirni cesti. Samo $15,900. Zakaj plačevati najemnino? PERME REALTY 620 E. 222 St. 731-3322 (103) HOUSE FOR SALE By owner: Cleveland,. E. 185 area. Newer 4% room bungalow $27,900. — 531-2706. ____________________—(106) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVK OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair Av«. fc E. «8 St 461-4212 Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted Male or Female Za pomoč v restavraciji Slovenski restavrant išče kuharja ali kuharico za nočno službo: pomivalca posode, moškega ali žensko, tudi starejšo osebo za nočno službo, postrežnico za nočno službo. Kličite BALKAN CHALET tel: 486-8236 15605 Waterloo R