Velenje Sp Do 35 LIST 1996 352(497.4 Š oš L anj ) 9000G23.4 šl ŠTEVILKA 4 Ptice, Nina Simonič, l.r., OŠ Draga Kobala Maribor, Podružnica Brezje Na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha so 13. aprila svečano otvorili že 28. razstavo LIKOVNI SVET OTROK, ki nosi letos naslov ZDRAVO ŽIVIJENJE. Več no strani 7 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Š 0 Š T A N J, Trg svobode 12 VAS VABI V SVOJE MESNICE: • MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU • MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B • MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM. NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA VSAK DAN OD 12.00 DO 16.00 URE, RAZEN SOBOTE, PRAZNIKOV IN NEDELJE. NAPOVEDNIK ■ stran 3 Vzpodbudni uspehi # Delovni uspehi v naselju Skorno - Florjan ■ stran 4 Sneg in žled poškodovala gozdove Kdo je upravičen do odškodnin? ■ strani 6 Lepota in skrivnosti glasbe Koncerti v naših krajih ■ stran 7 Male sive celice Pred Umu TV kviza Uvodnik A pril in maj sta gotovo meseca, ko praznju-jemo največ praznikov. Res je, da je že samo prebujanje novega življenja, brstenje cvetov in razcvetanje popkov dovolj dober razlog za praznovanje. Za nami sta dva državna praznika, 27. april in 1. maj. Lahko bi rekli, da sta oba praznika ostanek prejšnjega sistema, čeprav so enemu politiki spremenili ime (in tudi vsebino?), drugega pa tako ali tako že od nekdaj slavi tudi kapitalistični svet. Tako smo Slovneci en praznik izgubili, a - da bi ostal volk sit in koza cela - dobili na isti dan novega. Prazniki, še posebej državni, so prazniki vseh državljanov in naj bi združevab vse državljane, ne glede na politično prepričanje ali vero. Vendar Slovenci smo trmasti, nestrp- ni do drugače mislečih ter nostalgiki in kritiki starih časov hkrati. Na srečo nam je letos vreme preprečilo, da bi vsaka stranka praznovala ob svojem kresu. Ce že narava hlasta po novem življenju, se pa stanje prav nič ne spreminja na politični sceni. Na dan knjige, 23. april, so naši poslanci raje mleli parlamentarsko gradivo kot leposlovje, podobno pa je bilo z našimi svetniki nekaj dni kasneje. Na našem področju je pomlad prebudila kulturnike, predvsem glasbenike. Športniki svoja ligaška tekmovanja počasi zaključujejo. Po kratkih počitnicah so šolarji spet sedli v šolske klopi in delavci so spet na svojih delovnih mestih.Vi pa, če tudi še niste vzeli knjige v roke, preberite novo števillko Lista, ki je pred vami. Uredništvo Dopisujte v List občine Šoštanj Ivo Stropnik Ravne 97 c 10 3325 Šoštanj ,I5. imi» sit M POMOČ! 40 let Gasilske zveze Velenje 4 asilska zveza Velenje si je za praznovanje obletnice izbrala mesto Šoštanj, kjer seje ta oblika organiziranosti gasilstva začela. Pomembnost dogodka ni zmanjšana, četudi se danes gasilstvo delno spreminja. V slogi je moč, je pregovor, ki je gasilcem narekoval združevanje v organizacije, ki so in še vedno zagotavljajo varnost, zaščito ter pričakovano pomoč ob nastanku požara ali drugih nesreč. Gasilci v Šaleški dolini tako že več kot 40 let združujejo svoje znanje, organizacijske naloge in medsebojno operativno pomoč v enotni gasilski zvezi. Kot je bil nekdaj sveti Florjan - gasilski zaščitnik - kmečkemu človeku zmerom najbolj pri srcu, je gasilec v tem času tista oseba, ki jo pozna vsak Slovenec. Oba ga navdajata z občutkom varnosti in zavesti, da ne bo sam, če bi ga kdaj doletela nesreča. Mnogo je argumentov, ki dokazujejo, da bo gasilstvo obstajalo tudi v prihodnje, toda kako bo organizirano in ali bo še naprej delovalo v duhu humanitarnosti, je odvisno od gasilcev samih. Zagotovo se na tej poti srečujejo s številnimi problemi; primanjkuje finančnih sredstev za nabavo sodobne tehnike, število operativnih gasilcev pada, vse težje je v gasilske vrste pridobiti mlade in nove člane. Zavedati se moramo, da je poslanstvo gasilcev trdo in zahtevno delo, zato mu moramo tudi v prihodnje izražati podporo, razumevanje in čast. Urša Menih Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova II. 63320 Velenje tel.: (063) 855-336 fax:(063)855-350 Ob 120 - letnici rojstva Ivana Cankarja redi Vrhnike visi transparent, ki brez dvoma pritegne pozornost vsakega, ki potuje skozi kraj. Napis “Moje delo je knjiga ljubezni, odpri jo, domovina/” je tako lep in pomenljiv, da te zaustavi, prebereš ga ponovno in veš, to je Ivan Cankar. Tudi če tja nisi bil namenjen, zaviješ na Klanec siromakov in k Sveti trojici, se ustaviš pri mostu iz Enajste šole in vse skupaj ti seže v srce. Trpiš zaradi revščine in ponižanj ter občuduješ pogum in upanje, ki ju kljub kruti stvarnosti Cankar ni izgubil. Ivan Cankar, po večinskem mnenju naš največji pripovednik in dramatik, je bil tudi kritik, predavatelj, politik in mislec. Občutljiv za krivice, prodoren in jasen v besedi, je bil neupogljiv duh delavskega gibanja v tistem času. Ko je vstopil v Socialdemokratsko stranko, je to pomenilo močan vzgon v razvoju socialdemokracije na Slovenskem. Leta 1907 je kandidiral na listi socialdemokratov, podpirali so ga predvsem zasavski rudarji, a ni bil izvoljen. Na volilnih shodih je govoril o socialnem položaju delavcev in slovenskega naroda, o demokraciji, o kulturi, o veri, ki ji socialdemokrati ne nasprotujejo. Zanj je bila edina pot tista, ki vodi do popolne socialne in politične svobode. 10. maj 1876, ko se je, kot osmi otrok med dvanajstimi, na Klancu rodil Ivan Cankar, je za Slovence in vse, ki nam je blizu socialdemokratska vizija, praznik, ki ga ne moremo spregledati. Podobe časa, kakršne je ustvaril, in misli, ki jih je domislil v življenju, tudi za naš čas ne smejo ostati le preteklost. MaM O H ODPRTO PISMO g. Bojanu KLADNIKU, g. Draganu MARTINŠKU in g. Antonu SKORNŠKU, predsednikom svetov občin pravnih naslednic Občine Velenje in g. Srečku MEHU, g. dr. Bogdanu MENIHU ter g. Ivanu RAKUNU županom občin pravnih naslednic Občine Velenje Spoštovani! Pozivam vas, da zadržite podpis in objavo sklepa o premoženjski bilanci občine Velenje z dne 31. 12. 1994, dokler v vseh treh svetih občin, pravnih naslednic občine Velenje, ne bodo zagotovljeni enakopravni poboji za potrditev sklepa. Zaradi znanih zapletov, ki jih je v svetu Občine Šoštanj povzročil s svojim odstopom prejšnji predsednik, je odstopil tudi predsednik nadzornega odbora Občine Šoštanj, zaradi česar se nadzorni odbor Občine Šoštanj ni mogel sestati pred 14. sejo sveta Občine Šoštanj in obravnavati premoženjske bilance, ki bo predmet sestave delitvene bilance prejšnje občine Velenje. Zaradi tega dejstva je bila za 14. sejo sveta Občine Šoštanj točka o premoženjski bilanci napovedana zgolj kot informacija in je bilo zato očitno, da se člani sveta Občine Šoštanj na to točko niso zadovoljivo pripravili. Na to je na sami seji opozoril član sveta g. Marjan Vrtačnik. Poleg tega sem na seji, kot tajnik občine, opozoril na 32. člen Zakona o lokalni samoupravi, ki nadzornim odborom občin nalaga nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine. Tako so bili člani sveta Občine Šoštanj potisnjeni v neenakopraven položaj glede na druga dva sveta, saj so o eni najpomembnejših zadev v svojem mandatu odločali nepripravljeni in brez strokovnega stališča nadzornega odbora, pristojnega za nadzor nad premoženjem in brez pojasnila g. Franca Pečovnika, predsednika šoštanjskega dela medobčinske komisije za pripravo premoženjske bilance, saj je odstopil v obdobju zaključnih aktivnosti pri izdelavi premoženjske bilance, kar ga ne odvezuje dolžnosti, da o tem delu poda izčrpno poročilo svetu občine, ki ga je za to odgovorno nalogo imenoval na njegovo pobudo! Ob teh formalnih zadržkih za objavo sklepa pa obstajajo tudi vsebinski razlogi za njegovo zadržanje, saj sklep in popis premoženja prejšnje občine Velenje po mojem mnenju nista pripravljena v skladu z Usmeritvami in priporočili za izdelavo premoženjskih delitvenih bilanc občin Službe za reformo lokalne samouprave Vlade RS, poslane občinam julija 1995. V sprejetem sklepu namreč ni nikjer zapisano, da popis premoženja prejšnje občine Velenje vsebuje vrsto, lokacijo, vrednost, namen, upravljalen in drupe podatke za kasnejšo odločitev o kriteriju delitve premoženja. Še več, v sklepu ni zapisano, da je takšen popis premoženja sestavni del sklepa! Zaradi teh pomanjkljivosti se porajajo povsem konkretna vprašanja. Ce vzamemo za primer občinsko lastnino, ki jo upravlja stanovanjski sklad občine Velenje, ugotovimo, da je skupna ocenjena vrednost stanovanj občine Velenje na dan 31. 12. 1994 1.272.280.000.00 SIT. Ugotovljeno je bilo, da je od tega kar za 403.043.000,00 SIT vrednosti stanovanjskega fonda v sedanji Občini Šoštanj, kar znaša več kot 30% fonda v korist Občine Šoštanj. To za Občino Šoštanj seveda ni slabo, postavlja pa se vprašanje, ali je bil popis občinskega premoženja v Mestni občini Velenje napravljen točno, saj ji je ostalo samo 63 % premoženja stanovanjskega sklada, čeprav je znano, da je bil pretežen del občinskih vlaganj v stanovanja v preteklosti izveden skoraj izključno v mestu Velenje? In tako dalje! Sam sem, kot eden iz množice članov medobčinske komisije za pripravo premoženjske bilance, opozarjal na neskladje pripravljenih gradiv s prej navedenimi usmeritvami od prve seje te komisije (avgust 1995), vendar je bilo moje stališče precej osamljeno. Po moji ostri intervenciji na seji šoštanjskega dela komisije decembra 1995 pa me je v teh stališčih podprl g. Franc Pečovnik, takratni predsednik šoštanjskega dela komisije, zato menim; da bi moral svetu Občine Šoštanj poročati, kaj natančno je bilo v popisu premoženja spremenjeno po njegovem dopisu dne 5.12. 1995. Pred koncem poudarjam, da ob več kot enoletni zamudi pri izdelavi premoženjske bilance, za katero odgovarjajo izključno strokovne službe Mestne Občine Velenje, enomesečni odlog pričetka veljavnosti premoženjske bilance v ničemer ne more ovirati pričetka dela komisije za pripravo debtvene bilance, saj bi tudi o teh kriterijih že zdavnaj lahko tekla medobčinska pogajanja, ne glede na to, da premoženjska bilanca še ni bila pripravljena. Dva, ki se ločujeta, se o delitvi skupnega premoženja lahko dogovorita, da ga bosta delila na primer pol -pol, brez da bi vedela, koliko je premoženja v resnici! Zato je trditev, da je premoženjska bilanca osnova za pripravo delitvene bilance nekorektna in zava-jujoča. Cisto na koncu pa predlagam predsednikom svetov iz naslova, da ponudijo svetom, ki jih vodijo, sklep o premoženjski bilanci občine Velenje z dne 31. 12.1994 še enkrat v obravnavo tako, da bi se točki III in IV po novem glasili: Ili Sveti občin, ki so sprejeli ta sklep, soglašajo, da se vse naknadno ugotovljene pomanjkljivosti v popisu občinskega premoženja na dan 31. 12. 1994 upoštevajo tako, da se v sklepu o delitveni bilanci predpišejo kriteriji za delitev občinskega premoženja, ki bo na dan sprejetja delitvene bilance, zaradi pomanjkljivih evidenc c preteklosti, manjkalo v popisu premoženja občine Velenje na dan 31.12. 1994. IV. Popis premoženja, ki vsebuje vrsto, lokacijo, vrednost, namen, upravljalen in druge podatke za kasnejšo odločitev o kriterijih delitve premoženja, katerega povzetek je naveden v tabelah z zaporednimi številkami od 1 do 58 je sestavni del tega sklepa. E L SOS OBČINA «d • »M V N/ SVET OBČINE ŠOŠTANJ ZEPAN Svet občine je opravil 14. redno sejo, ki je bila kratka in jedrnata. Sprejeta sta bila Župan je s svojimi svetovalci pripravil osnutek proračuna, sedaj pa ga čaka pripra- dva odloka, od katerih je treba omeniti Odlok o taksi za varstvo okolja Občine Šoštanj. V postopku usklajevanja tega odloka je bila dosežena visoka stopnja sodelovanja predvsem za zavezancem za najvišjo takso, Termoelektrarno Šoštanj. To jd bil najbrž vzrok, da o tem odloku ne v prvem ne A drugem branju ni bilo razprave, čeprav bi na podlagi tega odloka Občina Šoštanj brez obveznosti zavezanca pridobila v letu 1996 120.000.000,00 SIT, s poplačanimi obveznostmi zavezancev pa najmanj 35.000.000,00 SIT. Potrjeno je bilo prvo branje proračuna Občine Šoštanj za leto 1996, ki pa očitno ne bo sprejet tako gladko kot odlok o taksi za varstvo okolja Občine Šoštanj, saj je bila pri prvem branju izrečena vrsta pripomb. Najbolj so se potrudili predstavniki Zelenih, ki so svoje pripomfae na proračun strnili kar v novo verzijo proračuna in kot takšna je bila pripomba sprejeta. Zupan se bo odločil, ali bo s svojim svetovalcem vztrajal na stari strukturi proračuna ali pa bo sprejel predlog zelenih. Zaenkrat kaže slabo, saj je kljub pohvalam predloga zelenih na sami seji izjavil, da v občini še nismo pripravljeni na novo strukturo proračuna. Precej na hitro in pod vplivom treh strokovnih delavk je svet občine potrdil popis premoženja prejšnje občine Velenje na dan 31. 12. 1994. ki bo predmet delitvene bilance. va končnega prediliga za svet občine. Zupan je nadaljeval z aktiviranjem krajevnih slufflKi bodo do volitev v organe krajevnih skupnosti opravljale naloge bivših svetov KS. Vse bolj očitno postaja, da bo eden najtežjih problemov v naši občini urejanje stanovanjske problematike. Dnevno^elijo ljudje od župana, da jim reši stanovanjski problem in kar nekaj jih je izrazilo zvrhano mero nezadovoljstva, ker so prepričani, da iz tega ali onega razloga zaslužijo pri tem prednost pred drugimi. Zato je zelo pomembno, da je uspešno zaključen krog pogajanj in bo občina že ta mesec, še pred delitveno bilanco, lahko samostojno pričela urejati stanovanjske zadeve na področju občine. Predvidoma junija bo objavljen razpis za dodelitev socialnih stanovanj v naši občini. Po sprejetju proračuna namerava župan sklicati zbore krajanov v vseh naseljih občine. Predvidoma bi naj to opravil meseca junija. KOMISIJE SVETA Pu odstopu ing. Franca Pečovnika je bil za novega predsednika sveta imenovan g. tun Skornšek, nosilec predvolilne liste slovenskih krščanskih demokratov za našo občino. Po zapletih in odstopih nekaterih funkcionarjev Občine Šoštanj je svet na zadnji seji imenov al tudi nadzorni odbor, ki ima sedaj sledečo sestavo: Milica Kovač, predsednica in člani Ivana Grudnik, Gregor Kladnik, Frane Movh in Hertnan Mrak. *** Nekaj polemik o imenovanju je povzročil jiredMgza predsednico, saj ga. Milica Kovač ni doma v Občini Šoštanj. Jo pa kar precej Šoštanjčanov dobro pozna, saj je dolga leta službovala v Termoelektrarni Šoštanj, tudi na področju financ. *** Imenovan je nov uredniški odbor našega bsta. Tega sedaj sestavljajo Jožica Andrejc, Ida Jelenko, Urška Menih, Peter Radoja, Peter Turinek, Branko Valič in Edi Vučina. Zaželimo jim vsaj tako uspešno delo kot prejšnjemu začasnemu uredništvu. Od pobud tokratne seje omenimo, da se nekatere že ponavljajo. Boris Gomboc je opozoril na prometne zagate zaradi nedovoljenega parkiranja pri trgovini Najejmo se ter zahteval postavitev ustreznih prometnih znakov, ki da bodo te zagate razrešili. Zanimiva je pobuda Milana Kretiča, ki je predlagal, da bi lahko bili izvajalci del v občini, ki so iz naše občine, do 15 % dražji od drugih, pa zato ne bi smeli biti izločeni iz izbora zaradi previsoke cene. Ta predlog je dobro argumentiral in bo po besedah novega predsednika sveta predmet ene prihodnjih sej sveta. S pHno paro deluje komisija za jirostor in okolje, ki je imela bogato vsebinsko sejo, na kateri je ga. Saša Piano, diplomirana inžinerka krajinske arhitekture, predstavila članom komisije in drugim povabljenim članom sveta krajinske zasnove prostorskega urejanja območja odkopavanja premoga. t-H- 6 ' Zaradi službenih obveznosti se je moral g. Edi Vučina umakniti s predsedniškega mesta komisije za prostor in okolje, zato je komisija soglasno izbrala novega predsednika. To je g. Franc Rogelšek. KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE Krajevne službe so pričele z delom povsod, razen v Šoštanju, kjer je Peter Rezman zadolžen, da skliče prvo sejo KS Šoštanj. Po odredbi župana bodo naloge krajevne službe občine za mesto Šoštanj do volitev sveta KS opravljali: Matjaž Cesar, Marjan Grudnik, Boris Gomboc, Bojan Kugobič, Konrad Nahtigal, Albin Ošlovnik, David Ravnjak, Peter Rezman, Franc Rogelšek, Srečko Venišnik, Edi Vučina in Ivan Žnider. *** \ Zavodnjah, Šentvidu, Belih Vodah in Gaberkah so KS že pričele delovati, vendar iz vseh zapisnikov prvih sej veje velika skrb, koliko sredstev bo občina v proračunu dejansko namenila za delovanje KS. Od lipe d« lipe Maj - mesec, ki so ga že Stari Rimljani častili kot mesec rastlinja in prebujanja narave. Prišel je tudi k nam. Kaj je lepšega kot se v lepem sončnem dnevu odpraviti na sprehod? Topolščani smo se v nedeljo, 5. maja, dobili pod Lipo samostojnosti in kot že več let zapored skupaj odšli na pohod Od lipe do lipe. S tem pohodom vsako leto obeležimo naš krajevni praznik, 9. maj, v spomin na podpis kapitulacije nemške vojske leta 1945 v Topolšici. Pot nas je vodila mimo Ferlinove lipe. dveh mogočnih lip pri Dražniku na vrh Loma, k Vodovniku, kjer smo pod prijetno senco njihove lipe malicali. Postanek je bil skoraj malo predolg, saj so se nad nami začeli zgrinjati deževni oblaki. Dobra volja je med nami ostala kljub kapljicam dežja. Najbolj mogočna med lipami na poti nazaj je bila Mornova lipa. V poznih popoldanskih urah se je naša pot končala pri Lipi samostojnosti, ki stoji sredi Topolšice. Pomislili smo, da je morda naš pesnik Anton Aškerc napisal pesem Vaška lipa tudi za našo lipo: V dolini za tremi gorami, a -a na sredi slovenske vasi, a na sredi med belimi lirami <*> "—s tam lipa košata stoji. "C a« Ö .a. Čigava je roka vsadila in kdaj jim to sveto drevo? Noč vekov to tajnost je skrila; kdo ve še vaščanov za njo. Naše lipe nas bodo čakale tudi drugo leto! In mi ji h ne bomo pozabili... Spela Menih Peter Rezman SKEDA, li. MAJ 1996 STRM i __ ] L ] [ Si r VZPODBUDNI USPEHI V NASELJU SKORNO - FLORJAN bčani gornjega Florjana so pridobili nove metre asfalta na lokalni cesti, kar je lep rezultat vztrajnosti kraja in njegovih prebivalcev. Nove pridobitve se veselijo predvsem na dvaindvajsetih domačijah, ki so vezane na cestno povezavo od KURNIKA do PETKOVNI-KA. Krajani, krajevni organi in občina so z velikim prizadevanjem in medsebojno pomočjo dosegli zastavljeni cilj. Ta uspeh je dokaz, da lahko uspemo le združeni in z veliko dobre volje. Realizirani cilj je bil modernizirati tretjo etapo na delu cestne trase od Kurnika do Petkovnika. Preostali sta še dve etapi: prvi je klanec od Kurnika do Mlakarja, drugi pa ostajaše klanec pri Petkovniku. To stanje je ostalo še iz političnega obdobja “mesto - vas” oz. mogoče obratno. Takrat je bila to obljuba, ki pa je obljuba ostala vse do danes. Včasih so bili izgovori v trenutnem pomanjkanju sredstev ali v megalomanskih projektih. Spomnimo se samo, kako je bila zahodna stran doline zapisana odmiranju. Graditi se ni smelo. Vse je bilo zablokirano zaradi široke ineje eksploatacije rudnika lignita. Obljubljena je bila bogata obvoznica. Se danes je ni nikjer. Ostale so le posledice neurejene infrastrukture na tem rezervatu. Ko sta KS in gradbeni odbor pričela s pripravami v letu 1994, je bil resen namen ureditev ceste od Kurnika do Vesove kapele. Za zdaj je bil urejen le del trase od Mlakarjeve domačije do Vesove kapele. Zaradi nesoglasij in nesorazmernih zahtev mejaša Mlakarja pa odsek od Kurnika do domačije Mlakar ni urejen. Urejena cesta ni potrebna samo gospodinjstvom v zgornjem Florjanu. V času, ko se je odtrgal skalni plaz pri cerkvi Sv. Florjana, je tekla tu edina cestna povezava za Rele Vode. Prav zato bi se morali vsi zavedati velike pomembnosti te lokalne ceste in ne smeli dopustiti ohromitve nadaljnjih zaselkov. Bivša KS in gradbeni odbor sta od gospodinjstev zbrala 400 000 SIT. V letu 1994 je dala občina Velenje iz proračuna 2,1 mio SIT, KS pa je prispevala 300 000 SIT in leta 1995 še 500 000 SIT. Z vsemi navedenimi sredstvi je bilo posodobljenih 548 ml cestišča. Urediti je potrebno še bankine in glave propustov, kar pa predstavlja le majhne detajle. Za posodobitev je ostalo še 1598 ml trase ceste. Pričakujemo, da nam bo to uspelo še v tem tisočletju. Kot najbolj prizadevni v tej akciji so se Novo asfaltirana cesta Okrogla miza SDS Socialdemokratska stranka občine Šoštanj je imela v gosteh g. dr. Jožeta Zagožna, predsednika slovenskega Socialdemokratskega gospodarskega foruma pri SDS. Tema pogovora je bilo aktualno gospodarsko stanje. Da bi zmogli to obsežno temo vsaj delno razjasniti, smo strokovnjaku za to področje zastavili številna vprašanja. Zanimalo nas je predvsem, kako daleč sta danes privatizacija in denacionalizacija ter kdo so novi lastniki, nadalje, kakšno je resnično stanje brezposelnosti, kako je z vlaganjem tujega kapitala v naše gospodarstvo, ali so pokojnine pravilne in kolikšen del dolga bivše Jugoslavije mora odplačati Slovenija. Ozirajoč se na porazne razmere, ki vladajo v našem gospodarstvu, so bdi odgovori zelo obsežni. Razumljivo je bilo tudi, da ima Socialdemokratski forum jasno vizijo reševanja teh težav, vendar pa niti upravljanja in oblasti žal (še) niso v njegovih rokah. Predsedstvo 00 SDS Šoštanj Socialdemokrati so zborovali 13. aprila so se zbrali socialdemokrati Skorna in Florjana. Imeli so ustanovno konferenco krajevnega odbora. Povabilu sta se odzvala tudi župan g. dr. Bogdan Menili in g. dr. Valter Pirtovšek, ki se v stranko vključil že 1. 1. 1989 in je pri nas socialdemokrat z najdaljšim članstvom. Odbor je izvolil petčlansko predsedstvo in nadzorni odbor. V razpravah so bile poudarjene naloge, ki so trenutno pred SDS. Navzoči so bili obveščeni o pobudi za zbiranje podpisov za referendum, na katerem bi se državljani Slovenije odločali o večinskem volilnem sistemu, ki je mnogo bolj pravičen. Z večinskim sistemom bi volilci pridobili možnost in pravico do izvoljenega poslanca. Lahko bi ga tudi odpoklicali, če ne bi izpolnjeval svojih predvolilnih obljub. Predočen je bil tudi celotni program delovanja SDS na območju občine Šoštanj. Ob zaključku je bila novoizvoljenima organoma krajevnega odbora SDS Skorno -Florjan izražena čestitka in dobro ter plodno delo pri širjenju socialdemokratskega duha. SPDMJI.iiZIMSy DNI Po nekaj sušnih letih je smučišče v Zavodnjah zopet oživelo Č ze eprav je v deželo prišla pomlad in počasi načrtujemo poletne počitnice, se marsikdo še vedno rad spomni zimskih dni. Letošnja zima je z obilnimi snežnimi padavinami večkrat neprijetno presenetila šoferje in cestne delavce ter hkrati razveselila ljubitelje zimskih športov in otroke. Smučarje, ki še niso pozabili na vlečnico v Zavodnjah, je letos spet privabil pobeljen breg. Po nekaj “zelenih sezonah so imeli organizatorji precej težav pri pripravi smučišča. Na vlečnici so se pokazale napake, ki jih je bilo potrebno odpraviti. Pri utrjevanju snežne gmote je skupno 180 ur sodelovalo 15 do 20 teptalcev. Povedati velja, da imajo največ volje in energije pri urejanju smučišča tisti, ki tudi poleti skrbijo za urejenost in aktivnosti na igrišču. Cveto Grabner je povedal, da je vlečnica obratovala kar 208 ur, to je skoraj 35 dni, kar je za smučišče, ki leži na 600 metrih nadmorske višine precej dolgo obdobje. Lepo vreme je v Zavodnje privabilo številne smučarje - prodali so 1300 smučarskih kart in imeli v celi zimi le štiri poškodbe. Napovedovati, kako bo v prihodnje, je delati račun brez krčmarja. Zagotovo volje in delovnega elana mladim Zavodenjčanom ne bo zmanjkalo, vsi skupaj pa držimo pesti, da bo botra Zima s snegom radodarna tudi prihodnjo zimo. Urša Menih Zavodnje - smučarski raj le nekaj kilometrov od središča Šoštanja izkazali predsednik KS Silvo Mežnar, predsednik gradbenega odbora Zlatko Kugonič in strokovni svetovalec Tone Koren. S prispevki v sredstvih in fizični pomoči pa so se izkazali Rajko Godec, Marjan Poeajt, Stane Golob, Rajko Juvan in Franc Kumer. Občani smo ponosni in se tega rezultata veselimo. Naj nam bodo taki in podobni uspehi v vzpodbudo in vzor. G. C. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA Informacijski sistemi omogočajo hiter in kvaliteten prenos raznih informacij, ki imajo v sodobnem svetu neprecenljivo vrednost. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. nudi svojim komitentom in tudi ostalim občanom dva sodobna info - sistema in sicer BBS in PHONEBANKING. Prvi sistem, BBS je zahtevnejši in posreduje informacije preko računalnikov, PHONEBANKING pa je enostavnejši in omogoča uporabnikom posredovanje informacij na dom preko telefonskega omrežja s pomočjo telefona. Na obeh sistemih so vam na razpolago različne informacije, kot so: • stanje na žiro ali tekočem računu • dnevni menjalniški tečaji • obrestne mere tolarskega in deviznega varčevanja • seznami menjalnic • odpiralni časi naših poslovnih enot... Oba sistema sta uporabnikom na voljo 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Podrobnejše informacije o sistemu BBS dobite na tel. št. 859 - 106, interesenti za PHONEBANKING pa lahko pokličejo na tel. št. 854 - 251 int. 221. AJ DAJ JE Planinsko društvo Šoštanj organizira pohod na Travnik v nedeljo, 19. maja. Turistično društvo Topolšica organizira pohod Od Kotelj do Belih Vod (po literarni poti Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca oh Binkoštih) -sobota, 25. maj POROKA 13. 4. sta se poročila Bernarda Rogelšek, Primorska cesta 13, Šoštanj in Aleksander Hudej, Skorno pri Šoštanju 45. SMRTI V času od 3. 3. 1996 do 22. 4. 1996 so umrli: Marija Lesnik, Topolšica 164 Marija Vaukan, Gaberke 6 Jožefa Strigi, Florjan 17 Martin Pungertnik, Ravne 76 Mihael Delopst, Topolšica 142 Pavla Slemenšek, Bele Vode 38 Rudolf Grešnik, Metleče 50 Neža Koren, Topolšica 107 Oton Štajner, Zavodnje lb KRSTI V mesecu aprilu so bili krščeni: Ajda, Aleksandra, Aleš, Ana, Ana, Gašper, Ines, Jan, Jana, Karmen, Matic, Matija, Nataša, Neža, Roman, Žiga in Žiga. , li MAJ o NARAVA SNEG IN ŽLED STA MOČNO POŠKODOVALA GOZDOVE 4 ozdovi mizarskega območja, ki obsega Savinjsko in Šaleško dolino, so čedalje manj odporni na vplive iz okolja. Narušene sestojne zgradbe zaradi imisij, napadov lubadarjev, raznih bolezni in poškodb zaradi rastlinojede divjadi in pomanjkljive nege, težko kljubujejo ujmam, ki se redno pojavljajo v večjem ali manjšem obsegu. Pomemben vpliv na povečevanje sečenj zaradi naštetih vzrokov, ki jih imenujemo sanitarne sečnje imajo tudi prekomerne sečnje najlepših dreves, ki predstavljajo najvitalnejši del gozdnih sestojev. Po njih je posegal lubadar in ker so dohodkovno najzanimivejša, tudi gozdni posestnik. Delež sanitarnih ali kakor jih tudi imenujemo naključnih sečenj se veča iz leta v leto.V letu 1987 smo imeli v območju za 85 700 m tovrstnih sečenj, v letu 1994 pa že 52 600 m', kar predstavlja okoli 50% vseh posekov. Neurja z močnimi vetrovi in deževjem, sneg in žled pogosto povzročajo škodo v gozdovih. V zadnjih devetih letih je bilo zaradi ujm posekano v povprečju 11.300 m' lesa na leto. Največ posekov je bilo v letu 1991, v času neurij, dolgotrajnega deževja in poplav, ko smo posekali 26.200 m1. Te poškodbe so bile skoncentrirane na Zgornjo Savinjsko dolino. Najmanj pa v letu 1987, ko je napadlo zaradi ujm le 6.800 m' lesa. Daleč najbolj so prizadeti smrekovi enomerni gozdovi. Taki gozdovi poraščajo v območju 11.000 ha. Izpostavljeni so vsem vplivom, imisi-jam, podlubnikom, boleznim in tudi človeku. Tudi sneg in žled sta tokrat pustošila v teh gozdovih. Najbolj prizadeti so gozdni sestoji v okolici Gornjega Grada, Nazarjih in Šoštanja. V občini Šoštanj je sneg polomil več kot 20.000 m1 lesa. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bilo do sedaj posekano komaj 30% ali 6.000 m3. Pomlad, čeprav pozna, je tu in lubadarji bodo začeli rojiti. Neizdelana polomija je idelna vaba za njihov nalet, zato prihaja zadnji čas za pospravilo v gozdu. Za to delo je država namenila posebna sredstva kot stimulacijo. Za pospravilo vrhačev in ostale polomije je določen delež sofinanciranja od 30 - 50%. Za obnovo poškodovanega gozda pa bodo plačane sadike v celoti, 20 -40% stroškov sadnje in prispevan 50% delež povečanih stroškov poseka. Prvotni rok za izdelavo polomije je bil po Odredbi določen 31. marec.Glede na obseg poškodb in za delo v gozdu neugodnih vremenskih razmer, je ZGS - OE Nazarje zaprosila za podaljšanje roka. Inšpektorat je naš predlog odobril in podaljšal rok do 30. aprila 1996, ko bo treba odpraviti posledice žledolo-ma in snegoloma, ter urediti sečišča. O izjemnih primerih, ko tega ne bo mogoče storiti do takrat se bo odločalo na podlagi pisnih vlog. Po zakonu so možne tudi davčne olajšave, kadar znaša škoda na posesti več kot 20% katastrskega letnega donosa. Za grobo orientacijo povemo, da v V. katastrskem razredu predstavlja povzročena škoda 20% katastrskega dohodka takrat, ko je na gozdni posesti polomljenih več kot 150 vrhačev na lha gozda, ali pa je podrtega 20m3 lesa na ha - vse v povprečju na celotno gozdno posest. Vsa natančnejša navodila o tem boste dobili pri revirnih gozdarjih in na krajevni gozdarski enoti v Šoštanju. Vsem lastnikom gozdov svetujemo, da pravočasno opravijo ta dela v gozdu, in s tem preprečijo ponovno prenamnožitev lubadarjev, ki so v preteklih letih močno prizadeli gozdove, lastnike gozdov in tudi državno blagajno. Vodju odseka za gojenje in varstvo gozdov mag. Ivan Kolar, dipl. ing. gozd. CESTNA POVEZAVA LJUBNO - LECE 7> olgo pričakovana gradnja cestne povezave Ljubno - Luče je končno stekla, oziroma se nadaljuje tam, kjer se je zaradi finančnih težav končala. Dober kilometer za Ljubnim. Pa je že ta kilometer dovolj, da lahko sklepamo, kako bo gradnja potekala. Urez vsakega posluha za naravo in v tem primeru še posebej brez posluha za reko Savinjo. Tipično človeško ravnanje pač. Izvajalcem del je uspelo levi, resda problematični, del brega Savinje pretvoriti v brezoblično, brezdušno industrijsko nabrežje. Z odvečnim materialom. ki je ostajal pri gradnji tega začetnega odseka ceste, so dvignili del struge, zasuli breg ter posejali travo. Trava vse prerase, pravijo; in res bo tudi tukaj mimovozeče pozdravljala zelena trava, ki bo prekrila za kako krut poseg v življenje neke reke gre. In če so tako začeli, bodo po vsej verjetnosti tako tudi nadaljevali. Kjer jim bo Savinja preblizu, jo bodo po svoje predrugačili in izmaličili. Ne da bi bilo gradnji ceste nasprotovati, toda prav gotovo obstajajo načini, da se reko ohrani takšno, kot je. Tendenca pri gradnjah cest je, da se čim manj posega v naravno okolje, čemur resda ni mogoče vedno popolnoma ustreči. In namesto, da bi težili k temu, da se še sorazmerno čista reka. kot je Savinja, ohrani, izvajalec del že na začetku gradnje nonšalantno pokaže, kako malo mar mu je zanjo. In čudi pravzaprav, da se nihče ne oglasi in protestira. Pa dobro, razumeti gre prebivalce, ki komaj čakajo nove ceste, ki jih ne bo več vsakodnevno do kosti pretresla. In hej, za nameček bi jim taista država, ki cesto že dolgo obljub- lja, rada nad glave postavila še radar. Komu potem še mar za bregove reke, ki vsak dan šumi mimo doma in včasih tudi poplavlja. Novopečeni upravljalci Logarske doline pa so bržkone že predaleč, da bi jih zanimalo, kaj se z reko dogaja. Vendar bo vsak vsaj malo osveščen turist zaznal, da nekaj ne more biti v redu, ko se bo vozil po novi cesti v Logarsko dolino. Izumetničeni. industrijsko nabildani bregovi Savinje ne bodo prepričali nikogar, razen tistih plehkih turistov, ki jim je razen malice drugega malo mar. Ustanovitve kakšne fondacije ali skupine za ohranitev Savinje najbrž ne gre pri-čakovati. Prav tako ne kakšnega skupin-skega protesta ležeč pred buldožerji ne. Pa bi bilo dobro o obojem vsaj razmisliti! BoGo “Umetni” bregovi Savinje 22. APRIL - DAN ZEMLJE Ali boste na koncu jedli denar? Tako nekako je izzvenelo vprašanje, ki ga je beli rasi že dolgo tega zastavil nek indijanski vizionar. Spoštoval je zemljo, spoštoval je nebo, spoštoval je živali in spoštoval je svojega sovražnika. Med enim od mnogih očiščevalnih obredov, ki jih je posvečal predvsem njej - Zemlji, Naravi, Stvarnici, Gaji, kakor pač hočete, je imel vizijo. Posredoval jo je naprej, da bi nas zaradi vprašanja, ki ga je zastavil na koncu, danes vsaj malo zapekla vest, in da bi se v tej nori dirki vsaj malo ustavili in prisluhnili Zemlji. Njen praznk je namenjen ravno temu. Da se spomnimo nanjo in ji prisluhnemo. Da mislimo globalno in delujemo lokalno. Da na ta dan naredimo vsaj eno stvar, ki ne bo še en korak več k njenemu propadu. BoGo papež vedno ponavlja Pavlove besede iz pisma Korinčanom: “Gorje mi, če ne bom oznanjal evangelija.” Letos je papež v velikonočni poslanici dejal, da tudi današnji Peter oznanja vstajenje Kristusa, ki je trpel in umrl na veliki petek. S tem je najlepše pojasnil, zakaj se zavzema za vse, ki danes trpijo, zakaj hoče v dežele, kjer divja vojna, zakaj ne more molčati, ko gre za nasilje človeka nad človekom. KAJ NAJ MI STORIMO OB PAPEŽEVEM OBISKU? Iskren pogled v zgodovino nas bo poučil, da je bilo pokristjanjenje naših prednikov tisti blagor naroda, ki nas je ohranil do današnjih dni. 1250 let so se vrstili temni oblaki, da bi nas zasenčili. To se ni zgodilo, ker je bila sveta vera našim prednikom luč. Papež prihaja med nas, da to naše zgodovinsko romanje potrdi. Prihaja, da bi ob njem še bolj začutili, da je vera prava luč. Prihaja nam povedat, da je sveta resnica tisto, kar je zapisano v brižinskih spomenikih -najstarejšem slovenskem pisanju, da le sprava med seboj in z Bogom vodi v svetlejšo prihodnost. V čast si štejmo, da smo tista srečna generacija, prva v zgodovini našega naroda, ki bo v svoji sredi, v komaj zaživeti samostojni državi, pozdravljala papeža. Jože Pribožič zgodovini slovenskega naroda bo leto Gospodovo 19% ostalo zapisano z velikimi črkami. Ta zaznamek se bo glasil: “Pred 1250 leti so se naši predniki odločili za krst. Krščanska vera je Slovence postavila v Evropo in ni je bilo sile, ki bi mogla to odločitev izničiti. Po več kot dvajsetih stoletjih prihaja med nas voditelj Cerkve, papež Janez Pavel II. Obisk Petra sedanjega časa je potrditev vsega krščanskega v naši domovini, tako preteklega kot sedanjega.” KDO JE PAPEŽ, KI PRIHAJA K NAM? Leta 1978. po smrti papeža Janeza Pavla I. ki je v komaj mesec dni trajajočem pontifikatu, s svojim vedno nasmejanim obrazom osvojil svet, je bil za voditelja Cerkve izvoljen kardinal iz Krakowa, Karol Wojtyla. Papežko ime si je izbral po svojem neposrednem predhodniku. Prvič v zgodovini Cerkve je postal Slovan Petrov naslednik. Po 130. letih se je uresničila misel, ki jo je leta 1848 zapisal poljski pesnik Julius Slowarki: “In glej slovanski papež prihaja, brat ljudi. Tolažbo vliva v naša srca in angelski zbori obsipajo njegov prestol s cvetjem.” Karol Wojtyla se je rodil 18. maja 1920. Ko mu je bilo 9 let je izgubil mater, pri enaindvajsetih pa očeta. Tudi edini brat mu je umrl v mladosti. Nadarjeni Karol se je vpisal na gimnazijo. Kot dijak se je odlikoval v pesništvu, igralstvu in športu. Leta 1938 je v Wadowicah z govorom sprejel nadškofa Sapieha iz Krakowa in nanj naredil takšen vtis, da se je ta začel zanj zanimati. Vprašal ga je, kaj načrtuje v življenju. Dobil je odgovor: študij filologije ali igralec v gledališču. Nadškof je odgovoril: “Škoda!” To srečanje je imelo daljnosežne posledice. Ko je Wojtyla začutil v sebi duhovni klic, je nameraval vstopiti v samostan. Nadškof Sapieha o tem ni hotel niti slišati. Na tretjo prošnjo za samostan je dobil Karol odgovor: postal boš škofijski duhovnik, pastir vernih na Poljskem. Sapieha ga je posvetil leta 1946. Po 32 letih duhovniške službe v komunistično zatirani Poljski (prišel je od kaplana do kardinala) je leta 1978 stopil za krmilo Cerkve. Ne čuti se priseljenca v Rimu. Neki italijanski škof je nekoč dejal o njem: “Nenavadno, mislil bi si, da je bil vselej papež.” Danes lahko rečemo, da imamo najvesoljnej-šega od vseh pontifeksov, papeža, ki je najbolj prisoten v svetu. Zanj so pomembni vsi zemljani, ne le milijarda katoličanov. Papežev delovni dan se pričenja, ko Rim še spi, okrog pol šestih zjutraj, konča pa se šele proti pol dvanajsti zvečer. Njegov tajnik pravi, da papež odloča na kolenih. Kdor ga je že videl moliti na klečalniku v kapeli, temu pritrdi. Za njegovo rezidenco skrbita dva tajnika (Poljak in Vietnamec) ter pet v črno oblečenih nun s Poljske. To je nekaj primerov iz življenja papeža, ki gladko govori osem jezikov in se nikoli ne sreča s človekom, ne da bi mu pogledal v oči. ZAKAJ PAPEŽ POTUJE PO SVETU IN OBISKUJE KRAJEVNE CERKVE? Kratek odgovor bi bil, ker si je izbral ime po največjem misijonarju vseh časov, apostolu Pavlu. Misijonar mora potovati, ker je njegovo poslanstvo v tem, da oznanja evangelij vsem narodom. Kljub bolehnosti in betežnosti si ISKRIVE IDEJE IN SPRETNE ROKE 4 rvič sem prišla do kmetije Pušnik peš, po Trški poti s Pustega grada. Preprost smerokaz nas je povabil na razstavo jaslic v staro kmečko hišo. Vstopili smo skozi mogočna lesena vrata, ki že dolgo časa prijazno sprejemajo goste in naključne obiskovalce. Stene v veži so od vrha do tal poslikane s prizori iz narave, od visokih alpskih vrhov do zelenega gozda, v katerem se pasejo živali. Zdelo sem nam je, da smo prišli v pravljično hišico. Gospodinja nas je sprejela odprtih rok in nas popeljala v kuhinjo. Čeprav je bilo nedeljsko dopoldne, je bilo vse pospravljeno kot iz škatlice. Para, ki je uhajala iz loncev na štedilniku, je poganjala lesene figurice, ki žagajo in sekajo drva ter vasujejo pri mladenkah. Potem smo si pod streho ogledali še lesene jaslice. To so izdelki, v katerih je skrito veliko časa, znanja in ljubezni do rezljanja. Obiskovalec je presenečen nad bogastvom idej in raznovrstnostjo izdelkov, ki so prava paša za oči. Drugič sva se do kmetije pripeljala po Primorski cesti in Rogelškove zmotila pri kosilu. Nisva se mogla upreti prijetnim vonjavam in poskusila sva kipnjene knecllce. Svaljki so bili res odlični in prav škoda je. da v dolini prepogosto pozabljamo na tradicionalne narodne recepte. Spretnih rok pa nima gospa Draga Rogelšek le pri kuhi, njeno veliko veselje je izrezovanje najrazličnejših predmetov iz lesa. Že v šoli je imela rada likovni pouk. •Potem je prišlo obdobje, ko je bilo za ustvarjanje bolj malo časa. Treba je bilo vzgajati šest otrok in skrbeti za poln hlev. Sedaj pa oh zimskih večerih, ko so za njo že vse gospodinjske obveznosti, s tanko žagico izrezuje iz mehkega lipovega lesa. Idej ji ne zmanjka in tako je v kuhinjo postavila stojalo za kasete, posodici za sol in poper, stojalo za steklenico, na steni visijo ure, v izrezljan okvir vpet koledar in omarica s predalčki za začimbe. Večkrat naredi tudi kakšno darilo po naročilu. Njeno najbolj mojstrsko delo pa so jaslice. Precej ur je bilo vloženih v to stvaritev. Potrebne niso bile le spretne roke, ampak tudi poznavanje mehanike in fizike. Uskladiti gibanje številnih figu- ric, ki so med seboj povezane s tankimi vrvicami, je poleg rezljanja zahtevalo tudi precej umskega dela. Sama je narisala tudi ozadje, poslikala vežo in stopnišče. Pri tem so ji včasih pomagali tudi otroci. Pri slikanju ne uporablja posebnih barv za steklo, platno ali les kot akademiki. S čopičem in izjemnim občutkom za naravo prenaša na svoje slike njene podobe. Ne bo vam žal, če se boste v lepih pomladnih in poletnih dneh, ki se bližajo, odpravili na sprehod do Pušnikove kmetije nad Šoštanjem, kjer vam bo gospa Draga prijazno pokazala svoje iskrive izdelke. Urša Menih Maj DOMA: Skrbno zalivaj in vsak teden dognojuj lončnice, da bo cvetje lepše in obilnejše. Čebulice amarilisa, ciklam in klivije presadi v senčni del vrta. da do konca septembra naberejo novih moči. Nabavi dovolj muholovcev Bitoli za dom, hlev in kaščo. Živina ti bo hvaležna, tudi mlečnost bo narasla. NA VRTU: Pobiraj zgodnjo zelenjavo in sadi nove sadike. Posadi vse vrste buč in kumar. Ne pozabi zalivati, toda nikoli, kadar je sonce najmočnejše. Vse, razen solate, zalivaj ob koreninah, ne po listih. Na prosto presadi cvetačo in brstični ohrovt. Proti ušem škropi z vratičem. V SADOVNJAKU: Preglej rumene plošče in lepilne trakove; če so polni mrčesa, jih zamenjaj. Po potrebi škropi proti škrlupu in plesni s pelinom ter proti ušem itd. z izvlečkom naravnega piretrina. Z njim lahko škropiš tudi zelenjavo. V VINOGRADU: Med cvetenjem pusti vse trte pri miru. V kleti preizkusi vino. ki naj bo pravočasno pretočeno. Sodi morajo biti vedno polni. Zrak in toplota sta najhujša sovražnika vina. NA TRAVNIKIH IN PAŠNIKIH: Če želiš bujno otavo, pokosi čimprej, vsekakor pa pred cvetenjem. Po košnji polij tla z razredčeno gnojnico. STRM D o EDA, 15. MAJ 1996 K II v B C LÌ I SOS Lepota in skrivnost ruske liturgične in narodne glasbe 17. aprila je v cerkvi Sv. Mihaela v Skornem nastopil ruski zbor Capella Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Petersburgs. K nam je prišel na povabilo Združenja prijateljev umetnosti Lumen iz Tržiča. Štirinajstdnevno gostovanje enega najboljših zborov na svetu je kot generalni pokrovitelj finančno podprla Termoelektrarna Šoštanj. Zbor ima že več kot 500 - letno izročilo, saj ga je moskovski vojvoda Ivan 111. ustanovil za potrebe cerkve in države že leta 1476. V 18. stoletju pa se je zbor s carjem Petrom Velikim preselil v St. Petersburg. Vse od začetka je zbor nepogrešljiv pri izvajanju najzahtevnejših del svetovne zborovske glasbe in ponos ruskega glasbenega sveta. Danes poje v originalni sestavi zbora 60 akademsko izobraženih pevcev, v Sloveniji pa jih je gostovalo 43. Zbor je na koncertu izvajal napeve ruske velikonočne liturgije, za katero je značilno, da ne dovoljuje uporabe inštrumentov, marveč le človeški glas, ter ruske narodne pesmi. Večino pesmi približno uro in pol trajajočega koncertnega programa je zbor pel v staro-cerkveni slovenščini. Obiskovalci koncerta zagotovo ne bomo pozabili nastopov solistov, ki so brez posebnih naporov in z neprekosljivo tehniko izzveneli v dvorani. Pevci morajo biti za tako visoko kvalitetno izvajanje z dušo in glasom vdani petju. Njihovi čisti in subtilni glasovi so dovzetne poslušalce duševno popeljali v nezemeljske svetove molitve in lepote. Nežna in mogočna blagozvočja so človeku segla naravnost v srce. Zelo zanimivo je bila vpletena tudi glasbena dramaturgija, ko je osem pevcev s svečami v rokah obhodilo cerkev in zraven prepevalo ruske bogoslužne napeve, ki so tako poslušalce (in gledalce) še bolj neposredno uvedli v doživljanje božjih skrivnosti. Brez dvoma so pevci ruskega zbora z najvišjo umetniško ravnijo presegli pričakovanja poslušalcev in le upamo lahko, da to ni bila njihova zadnja turneja po naših krajih. Vrša Menih Vladislav Černušenko je eden pomembnejših umetnikov na svetovni glasbeni sceni. Zbor vodi od leta 1974. Pod njegovim vodstvom je zbor začel izvajati tudi duhovne pesmi, ki so bile dolgo časa prepovedane. Leta 1979 je postal tudi rektor najstarejšega ruskega konzervatorija v St. Petersburg!!. Kot dirigent se je izkazal na področju operne, simfonične in zborovske glasbe. Je pobudnik številnih glasbenih festivalov in z zborom gostuje po celem svetu. Po koncertu je povedal, da je slovensko poslušalstvo glasbeno dobro izobraženo in da so jih povsod sprejeli z navdušenjem. Iz Slovenije odnaša zbor prijetne vtise. ORGELSKI IN KOMORNI KONCERT lasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje ponuja v okviru razvejane in raznovrstne izobraževalne dejavnosti tudi oddelek za orgle. Čeprav je ta je danes izredno kvaliteten in je tudi edini oddelek, ki ima srednjo glasbeno šolo za orgle v Sloveniji, je gdč. prof. Ema Zapušek vložila v njegov razvoj veliko truda, energije in ljubezni do glasbe in tega veličastnega inštrumenta. Dolgo časa je veljalo, da sodijo orgle le v cerkev in se je zato pri nas igranje in poučevanje tega inštrumenta zanemarjalo. Poleg šolske ima orgelski oddelek bogato koncertno dejavnost. Že sedmo leto prireja koncerte, na katerih želijo mladi orglavci pokazati, da so za orgle pisali skladatelji v vseh obdobjih, in da to niso le bogoslužni napevi, ampak bogat repertoar posvetnih skladb. 22. aprila zvečer so se v cerkvi Svetega Mihaela predstavili R. Caglio, Andreja Golež, Simona Zaveršnik, Mojca Novak, Blanka Gagulič in Tomaž Sevšek. Med orgelskimi skladbami, od ßöelmannove tokate pa vse do Ivesovih Variacij na ameriško državno himno, so lepo zazveneli komorni sestavi, kjer so se zvoki orgel (Andreja Golež) v Corellijevi sonati družili z violino (Rok Kolar) in violončelom (Jelena Milanovič) ter v Gervaisovih Petih francoskih plesih (orgle Tomaž Sevšek) s trobento (prof. David Spec - Jezernik). Prof. Ema Zapušek se je v uvodu spraševala, katera od poplave glasbenih melodij in ritmov, ki jih danes poslušamo na radijskih valovih, nam sploh še lahko seže do srca. Zvoki, ki so jih iz orgel izvabljali mladi orglavci na ponedeljkovem koncertu, so vsekakor bili tisto, kar popelje v čudoviti svet glasbene govorice in v poslušalcih gasi žejo po lepoti. Vrša Menih MLADI okviru koncertov Glasbene mladine ljubljanske je imela v torek, 23. aprila, v ljubljanski stolnici samostojni orgelski koncert naša rojakinja gdč. Barbara Sevšek. Srednjo glasbeno šolo je zaključila pri prof. Emi Zapušek, sedaj pa študira pri prof. dr. Ottu Bruekner-ju v Gradcu. V prvem delu je igrala na stranskih orglah, ki so še posebej MLAD dobro posnemale zvok flavtnih ur, ki so bile zelo popularne v 18. stoletju. Flavtna ura je imela vrsto piščali, iz katerih se je vsako polno uro oglasila ena od skladbic. Poslušali smo Malo simfonijo, ki jo je za tako uro napisal eden najpomembnejših skladateljev Joseph Haydn, Po kratkem odmoru pa je na velikih orglah poleg Bachovega korala predstavila še I M skladbe sodobnejših avtorjev. Njena igra je bila akademska in natančna, vendar so v njenem izvajanju zveneli prefinjena lirična dinamika ter obilje čustvenih prelivov in razpoloženj. Gotovo je, da bomo v prihodnosti gdč. Barbaro Sevšek še srečevali na domačih in tujih glasbenih odrih. Urša Menih Nadaljevanje ustvarjalnosti Ljnba Metanska Ljubomirja Melanška smo v našem listu že predstavili. Njegove skulpture smo si ogledah na skupinski razstavi v avli Kulturnega doma v Šoštanju. Vendar pa so nove podobe skidptur, že znanih konstruktivnih okostnjakov in novejših malih plastik, vredne ponovne pozornosti. Njegovo ustvarjanje se je preko leta razvijalo v kompozicijskih zgodovinskih značilnostih naše dežele. Nova serija nam prikazuje desetega brata, osamljenega lovca, berača, viteze in veliko zgodovinskih likov z njihovimi značilnostmi. Skulpture še naprej izdeluje iz varjene kovine. Realistični zasnovi je dodal kanček abstraktnih potez, ki likom dajejo občutek skrivnostnosti. Poleg tega pa še naprej ustvarja okostnjaške like ptičev, ril) in podobnih motivov. Ocene različnih kritikov nakazujejo prodor v slovenski likovni prostor. Trenutno razstavlja v Čatežu kot samostojni umetnik ter v muzeju novejše zgodovine v Celju, kjer se uveljavlja na skupinski razstavi umetniških del. S svojo prodornostjo in kvaliteto se najavlja tudi preko državne meje. Od prvega maja dalje pa ga bo gostila galerija celjske bolnišnice. Z neutrudnim zanosom namerava opus svojih del še razširiti. Predvsem pa namerava še naprej variti zgodovinske osebnosti našega prostora. Na tržišču umetnin to pomeni trenutno dobro odskočnico predvsem z odkupom njegovih plastik za razna darila. Svoja dela želi predstaviti čimširšemu krogu, kamorkoli ga bodo organizatorji povabili. Njegova ustvarjalnost bo vsekakor veliko doprinesla v mozaik tukajšnje umetnosti, ki je v šoštanjski občini ni malo. PeRa KULTURA N/ \/ ODPRTA JE 28. RAZSTAVA LIKOVNI SVET OTROK ŠOŠTANJ l e malokrat se lahko naše mesto pohvali s tako pomembno kulturno dejavnostjo, kot je vsakoletna državna razstava Likovni svet otrok v Šoštanju. Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha že več kot četrt stoletja leto za letom odpira vrata mladim likovnim nadebudnežem iz vse Slovenije. Na številnih panojih v avlah šole se zrcali visoka raven likovne izraznosti slovenskih otrok. Tema letošnje razstave je Zdravo življenje. Na razpis je prispelo okoli 3100 otroških likovnih del iz 113 slovenskih šol. Na razstavne panoje si je utrlo pot kar 485 likovnih del iz 91 šol. Otroci nam v različnih likovnih tehnikah sporočajo, “da za zdravo življenje niso pomembni samo zdrava prehrana, čvrsto delo, športne aktivnosti in obisk pri zdravniku, ampak tudi sreča, prijateljstvo, ljubezen, družina, domači ljubljenci in konjički, ki nam zapolnijo in osmislijo življenje. Tudi naslikano cvetoče drevo, ki se je spomladi razcvetelo, bi z gledišča odraslih lahko bila prispodoba in podoba srečnega in zdravega otroštva.” Tako je nagovoril obiskovalce na otvoritveni slovesnosti v soboto, 13. aprila, predsednik strokovne komisije Marjan Prevodnik, akademski slikar in grafik specialist z Zavoda republike Slovenije za šolstvo. Strokovna komisija je tudi letos podelila pet enakovrednih nagrad naslednjim šolam in likovnim pedagogom: OŠ Prežihovega Voranca Maribor, likovni pedagog Albin Lorber; I. osnovna šola Celje, likovna pedagoginja Bibijana Koštomaj; OŠ Mihe Pintarja Toleda, likovni pedagog Robi Klančnik; OŠ Janka Padežnika Maribor, likovna pedagoginja Nada Zidarič; OŠ Antona Aškerca Velenje, likovna pedagoginja Marjeta Vaici. Posebno pohvalo pa so prejeli še: Podružnična šola Štanjel, likovna pedagoginja Vlasta Markočič; OS Jože Moškrič Ljubljana, likovna pedagoginja Lučka Selan; OS Neznanih talcev Dravograd, likovna pedagoginja Nada Medved; OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, likovna pedagoginja Alenka Venišnik; OŠ Col, likovna pedagoginja Silva Karim. Ob podelitvi nagrad in pohval je spregovoril tudi župan občine Šoštanj, gospod Bogdan Menih. Občina Šoštanj je skupaj z revijo za najstnike PIL - Pisani list glavni pokrovitelj te kulturne manifestacije. Gospod župan je poudaril, “da prisotnost razstav na šoli Karla Destovnika - Kajuha bogati naš prostor in da je vsak naš občan na nek način že slišal za Likovni svet otrok, toda prave odmevnosti izven šolskih vrat žal ni zaznati. Prav zato želimo, da bi v prihodnje zadržali udeležence razstave dlje časa pri nas, recimo na spremljevalnem de-lovnem posvetu likovnih pedagogov. Tako bi jim lahko odkrili še kakšno znamenitost iz naše bogate lokalne kulturne dediščine. ” Gospod Emil Prah, ravnatelj šole gostiteljice, pa je povedal,”da je tema letošnje razstave Zdravo življenje in je tako idejno ukomponirana v obsežen projekt šole z istim naslovom. Ni naključje, da smo se učenci in učitelji lotili tega projekta, saj živimo v okolju, ki je ekološko ogroženo. Želimo prodreti v vsa področja življenja, odkriti “kali bolezni”, telesnih in duševnih, ter izboljšati stopnjo našega zdravja, s tem pa tudi počutja posameznika in naše skupnosti. Cilji so dolgoročno zastavljeni, prvi rezultati pa se že kažejo.” Otvoritveno slovesnost so popestrili učenci s prisrčnim kulturnim programom. Po svečanosti pa so si vabljeni gostje, učenci razstavljalci ter njihovi mentorji ogledali razstavljena dela v avli šole. Ob otvoritvi je bil izdan tudi katalog, ki predstavlja 42 reprodukcij najzanimivejših del z razstave in seznam vseh sodelujočih. Razstava bo na ogled vse do nove, prihodnje leto. Joca Andrejc TV KVIZ MALE Prav gotovo ste na na TV Slovenija že zasledili kviz Male sive celice. To je tekmovanje dveh ekip v splošnem znanju, posamezniki pa se pomerijo še v posebni igri z imenom Abeceda. Lani smo odločili tekmovati v imenu OŠ Karla Destovnika - Kajuha tudi mi: Jernej Preglav, Jernej Hozjan in Jernej Mazej. Povsem neresen začetek Začelo se čisto neresno, ko je moj sošolec Jernej Preglav stopil k Jerneju Hozjanu in meni ter predlagal, da bi se prijavili na Male sive celice. Predlog smo sprejeli, nihče ni dal “veta”. Na splošno smo mislili, da nimamo česa izgubiti, razen morda nekaj ugleda, če ne bomo uspešni. Ideja je potem krožila po šoli, dokler ni dosegla gospoda Emila Praha, ki je ravnatelj naše šole. Tudi njegov odgovor je bil pozitiven, in čez nekaj časa smo že bili pripravljeni na področno tekmovanje. Dobili smo vsak svojo knjigo Od dinozavrov do japonskih avtomobilov avtorja dipl. psih. g. Darka Hederiha in kmalu smo znali pravilno odgovoriti na skoraj vsa zastavljena vprašanja. Najtežji so prvi koraki Kmalu je prišel tisti “usodni” petek, ko smo odrinili v Celje. Tam je bilo veliko število predstavnikov šol iz vse celjske regije. Najprej nas je čakal test z vprašanji. Bilo je tudi nekaj vprašanj, na katere v naših možganih nismo našli pravilnih odgovorov. Za kamere se nismo dosti menili, ker je bilo premalo časa, nalog pa preveč; vsaj tako se nam je zdelo med reševanjem, končno pa smo še prehitro opravili z nalogami. Po tem vročem pisnem delu smo šli v dvorano Golovec, da bi izvedeli rezultate. (Prve štiri ekipe se nato pomerijo v ustnem delu, v Ljubljano pa gresta samo prvi dve.) Po dveh vprašanjih je bil rezultat ne samo dober, ampak odličen. Vodili smo za eno točko pred drugouvrščenimi. Toda to je bila samo polovica. Po našem zadnjem vprašanju smo bili izenačeni z osnovno šolo iz Prebolda. Sam pri sebi sem molil, da se nam, če bi bile na prvem mestu tri ekipe, ne bi bilo treba pomeriti v kakšnem sistemu “prvi pritisni na gumb in lahko boš prvi odgovarjal”. No, prvo mesto smo si brez uporabe omenjenega sistema delili s Preboldom. Doma smo sporočili veselo novico in čez štiri dni šli v Ljubljano. Naša maskota - Kanja Naša maskota je simbol za pesnika Karla Destovnika. Ker je bilo njegovo partizansko ime Kajuh izpeljano iz besede kanja, smo dan pred odhodom v naše glavno mesto na predlog naše razredničarke Marjane Menih za maskoto izbrali kanjo. Naredil sem jo iz stiropora in čeprav je bila malo majhna, smo bdi zelo ponosni nanjo. Prvič v televizijskem studiju V osmini finala smo tekmovali proti OS iz Postojne. Zanimivost je, da je bil tudi v ekipi Postojne en Jernej. Pred napornim tekmovanjem nas je čakalo malo manj naporno ličenje.(Ko so prišli v ponedeljek, 15. 4., s TV Slovenije za predstavitev snemat našo šolo, naš razred in Šoštanj, so nam povedali, da je to obvezno, da zaradi svetlobe reflektorjev ne nastane nekakšna bela luknja.) Po vseh igrah, ki so Drži - ne drži, Izberi tematiko, Od pet proti nič in Izberi težavnost, smo si kar oddahnili in se veselili, ker smo zmagali. No, za korak smo bili že naprej, čeprav so nas potem N/ V SIVE CELICE FANTOVŠČINA nekateri v šoli zafrkavali samo zaradi vprašanj, ki jih nismo znali. Četrtfinale Potem je nastopdo četrtfinale. Tokrat smo tekmovali proti OŠ iz Mirna. Že z malo manj treme in bolj navajeni vsega hudega smo bili spet pred kamerami. Tudi tedaj smo zmagali, srečo pa nam je tokrat prinesla nova maskota, prav tako kanja. Izdelal sem jo iz kaširne mase v približno naravni velikosti. Po tekmovanju smo se pomerili še v letos prvič predstavljeni igri Tema. Pravilno smo odgovorili na vsa tri vprašanja in si tako prislužili še dodatne nagrade Ministrstva za znanost in tehnologijo. do predzadnje igre. Tu je bil rezultat neodločen. Naše ponovno vodstvo je bilo osvojeno v zadnji igri. Zmagali smo le z eno točko prednosti. Kako bo v finalu? Zdaj se že bliža čas, ko bo napočilo finale. Tekmovali bomo z OŠ Toneta Čufarja iz Ljubljane. Upam, da nam bo tudi tokrat uspelo. Na koncu bi rad omenil še našega sponzorja, Izletnik Celje - Poslovna enota Velenje, ki nas je že trikrat peljal v Ljubljano in nazaj. Iskreno se jim zahvaljujemo! Jernej Mazej močki zbrali na dogovorjenem mestu. Simona smo pričakali z lepo obdelanim, dva in polmetrskim lesenim križem in veliko železno kroglo. Ob pogledu na vse te stvari mu je najprej upadla volja, toda ob pomoči treh močnih fantov je imel kmalu vse nadeto na plečih in okoli nog. Močno načeto moralo smo mu dvignili s pesmijo in zvoki harmonike ter s kozarcem žlahtne kapljice. Nato pa je Simon, v spremstvu dveh stražarjev, s križem na hrbtu ter kroglo na nogi, krenil na pot proti domu. Fantje pa smo ga s pesmijo in harmoniko spremljali. Tudi med potjo smo ga morali večkrat vzpodbujati s kozarcem žlahtnega. Vsi izčrpani smo končno prispeli do Kotnikove domačije. Z govorom in darilom smo Simona odslovili iz fantovskega stanu, on pa nas je obilno pogostil. Gostija se je nadaljevala pozno v noč... Zn topolske fante Damjan Rožič Pomlad je. Kot se je začela prebujati narava, smo se začeli prebujati tudi fantje v našem lepem kraju. Ker se je eden izmed nas - Kotnikov Simon - odločil stopiti v zakonski jarem, smo mu morali pripraviti dostojno slovo, fantovščino. Velika večina moških še najbrž ni pozabila muk, ki jih je morala pretrpeti na tak dan slovesa. Njihov boleči hrbet in preliti znoj jim bosta najbrž za vedno ostala v spominu. Pa poglejmo, kaj seje v resnici zgodilo. Po večdnevnih pripravah smo se topolški fantje 30. marca z vsemi pripo- Polfuiale Pred kratkim smo se z ekipo Ilirske Bistrice pomerili v polfinalu. Trditve in vprašanja so bila že malo težja. Kljub enemu napačnemu odgovoru nam je še uspelo pridobiti vodstvo in ga obdržati Člani uredništva Lista čestitamo vsem trem Jernejem za dosedanje uspehe in obljubljamo, da bomo pred TV sprejemniki za vas držali pesti tudi v finalu. “Jerneji so the best!” Prav luštna je vigred, ko začno ptičke pet. Vse se veseli, karkol na svet živi. Spomladi pojejo te drobne tičice, štinglci, cajzlci in pa sinice. Med njimi pa pojejo veselo kuku, saj Bog je ustvaril taku. (Ljudska) Pravljično drevje, Nataša Kompara, 6.r., OS Ajdovščina STRAN 1 0 B 1 ČINE > SREDA, 15. MAJ 1996 8 1 Š ( ) S m N J k DOBRA VILA - ŠIROKO Prepričan sem, da je malo tistih, ki VILE ŠIROKO ne bi uvrstili med najlepše kotičke naše občine. Kaj je tisto, kar povzroča, da se obiskovalci tako dobro počutijo bodisi v notranjosti stavbe ali, včasih še bolj, pri sprehodu v njeni okolici? Ce pristanemo na tezo, da gre v danem primeru za arhitekturno umetnino visoke vrednosti, potem je treba odgovoriti na večno vprašanje: kaj umetnino, v najširšem smislu te besede, dviguje nad povprečje običajne sivine? Kljub zahtevnemu odgovoru velja poizkusiti ugotoviti tiste arhitekturne .MILEMku; liiKKEV SV. MIHAELA V »kilŽMlkjli značilnosti, ki VILO ŠIROKO razlikujejo od ostalih stavb. Najprej je treba ovreči večkrat zmotno prepričanje, da je to zaradi starosti objekta, saj je bila vila dokončana šele tik pred drugo svetovno vojno, torej stavim ni dopolnila niti šest desetletij. Odgovor je treba iskati drugje. Glavna značilnost zasnove celotnega kompleksa je seveda harmonično sožitje z oblikovano naravo - s smrekovim gozdom obdani park na blagem griču. Zel. •ne popenjalke, ki v poletnem času nadomeščajo fasado, še dodatno poudarijo zlitje narave in objekta v harmonično celoto. Zasnova objekta je v bistvu zelo preprosta. Pravokotni obod v obliki črke L skupaj z gospodarskim delom ustvarja številne zanimive ambiente, ki dopolnjujejo notranje prostore. S kamnom obrobljena okna in zanimiva freska na fasadi gospodarskega dela objekta predstavlja redke okraske na sicer zadržano oblikovani fasadi. Estetski ključ je skrit v harmoničnih razmerjih mase (ploskve) in odprtinami ( okna in vrata), ki je v pravilnem sorazmerju z merilom človeka in oblikovano naravo (parka). Stavbo je nedvomno zasnoval izkušen arhitekt (imena žal nisem uspel ugotoviti), ki je dobro poznal arhitekturne trende med obema vojnama, še posebej pa zna-menitega dunajskega arhitekta Adolfu Loosa, ki je bil bolj znan kot borec proti nesmiselnemu ornamentu ( nefunkcionalnemu okraševanju) stavb. Avtor zasnove je uspel ustvariti resnično prijeten ambient, ki še vedno privablja številne svate in mladoporočence, udeležence šolskih obletnic, poslovneže ali zgolj intimnih srečanj željne pare. Danes se, kljub lepim spominom na nedeljsko popoldne, ko me je oče med polčasom dobro obiskanih nogometnih tekem peljal na pijačo, ne morem znebiti grenkega priokusa, da sedim v dnevnem prostoru družinske hiše nekoga, ki so mu to lepo hišo nasilno odvzeli. Celoten kompleks z igrišči vred je namreč v postopku, ki ga določa Zakon o denacionalizaciji. Ta pa pravi, da kulturne spomenike, za kar je razglašena tudi VILA ŠIROKO, _ vrača država (ministrstvo za kulturo). Malce sumljivo se mi zdi, da je v času, ko je potomec slavne družine Vošnjakov zahteval vračilo objekta v naravi, gozd, ki je obdajal objekt, napadla škodljiva žuželka in “požugala” toliko smrek, daje grobo razgalila stavbo. Zanimivo je tudi, da je sedanji lastnik (RLV oz. GOST d.o.o.) resno razmišljal o ideji, da bi žrtvoval zaloge lignita , ki se nahajajo pod stavbo ter tako ohranil celoten kompleks. Kdo ve, mogoče bo prav neprecenljiva vrednost stavbe, kot dobra vila, pomagala k opustitvi ideje o odpiranju jame Šoštanj. Če že nadaljna usoda tega arhitekturnega bisera ni znana, nam vsaj lepih spominov na dogodke, ki so se odvijali v okrilju te dobre VILE ŠIROKO, ne bo zmanjkalo. EDI VUČINA zvon, se je nanj, po svoji navadi, usedel tesarski mojster, da hi prišel v zvonik. Na nesrečo se je utrgal škripec in zvon je padel na tla. Pri tem se je ubil mojster, zvon pa je poškodoval še ostala dva. Zvonove so prelili in jih potem dvignili v zvonik. Tako so bili v zvoniku štirje zvonovi, saj starega iz leta 1767 niso odstranili. Ob cerkvi je bilo tudi pokopališče. Leta 1844 so ga povečali proti vzhodu. Leta 1890 pa je začelo nastajati pokopališče na južni strani ceste. Leta 1958 so v cerkvi obnovili obstoječe oltarje. Postalo pa je tudi jasno, da cerkev čaka žalostna usoda. Stala je namreč na območju, kjer se tla usedajo zaradi izkopavanja premoga. Potem, ko so predstavniki rudnika v letu 1974 povedali, da v tako razpokani cerkvi ni več varno opravljati sv. maš in drugih shodov, so bile na nedeljo, 30. 6. 1974, darovane zadnje sv. maše, ki so bile zaključene z zahvalno pesmijo. Pričelo se je z demontažo opreme. Del restavrirane opreme se nahaja v novi župnijski cerkvi sv. Mihaela v Skornem. Cerkev je bila porušena 4. marca 1975. Sestavil Peter Turinek Trenutek miniranja cerkve marca 1975 erkev se na tem mestu omenja leta 1348. Vendar je tukaj stala že pred letom 1261, ker drugače ne bi že pred to letnico omenjali šmihelskega vikarijata. Zaradi nevarnosti turških vpadov so cerkev obdali z obzidjem in stolpi. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1631 je zapisano, da ima cerkev pet oltarjev. Poleg glavnega, ki je posvečen sv. Mihaelu, še oltarje posvečene Devici Mariji, sv. Ahaciju, sv. Nikolaju in svetim trem kraljem. Poleg navedenih je bil v zakristiji še en oltar, ki pa so ga morali na vizitatorjevo zahtevo odstraniti. Cerkev je bila na novo pozidana med leti 1723 in 1726. Popolnoma dokončana pa je bila verjetno šele 1735. Spremembe je doživela leta 1897, ko so stopnice na kor odstranili in naredili nove zunaj cerkve. Leta 1920 pa so podrli dva stranska oltarja in s tem še razširili prehod iz ladje v prezbiterij. V cerkvi je bilo v začetku pet oltarjev: glavni oltar sv. Mihaela iz leta 1748, oltarji rožnovenske Matere božje iz leta 1742, najsvetejšega Telesa Kristusovega iz leta 1757, sv. Ahacija in sv. Nikolaja. Slednja so ob prenovitvi leta 1920 odstranili. Prižnica je bila iz leta 1739, orgle pa iz leta 1863. Križev pot je bil iz leta 1904. Zanimiva je zgodba o zvonovih. Leta 1889 so zvonik povišali za tri metre in leta 1894 kupili tri nove zvonove. Ko so po blagoslovu dvigovali v zvonik prvi USPOSABLJANJE VZDRŽEVALCEV TEŠ - a V mesecu aprilu potekajo v šoštanjskem gasilskem domu seminarji za vzdrževalce Termoelektrarne Šoštanj. Številne spremembe v termoelektrarni, predvsem pa posodobljena regulacijska tehnika, so zahtevale dodatno usposabljanje oz. seznanjanje z novostmi. Vzdrževalci so v več skupinah prisostvovali tedenskim tečajem in z zanimanjem prisluhnili predavateljem o tem, kaj jih novega čaka pri njihovem delu. OBLETNICA NA SLEMENU V Andrejevem domu na Slemenu je 6. aprila praznoval šestdeseto obletnico zamejski slikar Pavel Ferluga, velik domoljub in med drugim avtor prvih slovenskih znamk. Izbira kraja praznovanja ni naključna, saj slikar z družino že leta počitnikuje v St. Vidu. Na prijateljskem srečanju ob žlahtni kapljici in dobrem prigrizku, kakor je zapisal na vabilu, je gostil približno osemdeset ljudi, med katerimi so bili tudi tudi predstavniki lokalnega političnega življenja. Večer, ki se je seveda zavlekel dolgo v noč, so s svojim programom popestrili vokalisti kvarteta Mavrica. O R # i i v s 1 c NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME______________PRIIMEK_____________________ NASLOV_______________________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 63325 Šoštanj t • 4 Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tel.: (063) 881-396 • Trg svobode 12, p.p. 4, 63325 Šoštanj • V.d. odgovornega urednika: PETER REZMAN • Urednik fotografije: PETER MARINŠEK • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠKA MENIH • Tisk: MARGINALIJA d.o.o. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju URADNI OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Šoštanj, 15. 5. 1996 Na podlagi 44. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ODREJAM objavo spodaj navednih aktov v številki 4/96 Uradnega lista Občine Šoštanj: 1. Odlok o objavi splošnih predpisov in drugih aktov organov Občine Šoštanj; Na podlagi 33. in 66. člena Zakona o lokalni samoupravi, (Uradni list RS št. 72/93 in 14/95), 19. in 113. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) ter skladno z 10. in 88. členom poslovnika sveta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 1/96), je svet občine Šoštanj na svoji 14. seji dne 25. 4. 1996 sprejel 2. Odlok o taksah za varstvo okolja Občine Šoštanj; 3. Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 na območju Občine Šoštanj. 4. Odredbo o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Zavodnje v Občini Šoštanj do 31. 12.1995 opravljal svet krajevne skupnosti Šentvid- Zavodnje, z izvlečkom zapisnika 1. seje KS Zavodnje. 5. Odredbo o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Šentvid v Občini Šoštanj do 31. 12.1995 opravljal svet krajevne skupnosti Šentvid-Zavodnje, z izvlečkom zapisnika 1. seje KS Šentvid. 6. Odredbo o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Bele Vode v Občini Šoštanj do 31.12.1995 opravljal svet krajevne skupnosti Bele Vode, z izvlečkom zapisnika 1. seje KS Bele Vode. 7. Odredbo o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Gaberke v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Gaberke, z izvlečkom zapisnika 1. seje KS Gaberke. ODLOK O OBJAVI SPLOŠNIH PREDPISOV IN DRUGIH AKTOV ORGANOV OBČINE ŠOŠTANJ 1. člen S tem odlokom se uredi postopek za objavo splošnih in drugih aktov sveta Občine Šoštanj, župana Občine Šoštanj in nadzornega odbora Občine Šoštanj. 2. člen Vsi akti, ki jih obravnava ta odlok, se objavijo v Uradnem listu Občine Šoštanj (dalje ULOŠ). Za objavo aktov sveta občine in njegovih delovnih teles je odgovoren strokovni delavec v občinski upravi, ki opravlja sekretarska dela za svet Občine Šoštanj. 3. člen V ULOŠ se objavijo statut, poslovnik, odloki sveta, odredbe župana ter njihove dopolnitve in spremembe in drugi akti in sklepi organov Občine Šoštanj. 4. člen Za akte, ki jih sprejme svet občine, mora predlagatelj v roku petih dni od sprejema, pripraviti čistopis in ga posredovati predsedniku sveta Občine Šoštanj v podpis. Za zahtevnejše akte (statut, poslovnik, odlok z več kot 50 členi in podobno) je rok za pripravo čistopisa deset dni. 8. Sklepi in imenovanja 14. seje Sveta Občine Šoštanj. št.: BM-02016/96 datum: 8. 5.1996 ŽUPAN Dr. Bogdan MENIH l.r. 5. člen Predsednik sveta mora v roku treh dni pisno opozoriti predlagatelja oz. pripravljalca čistopisa akta na napake v čistopisu. V kobkor pride do nesoglasja, morata predsednik sveta in pripravljalec akta uskladiti čistopis akta po potrditvi zapisnika seje sveta občine, na kateri je bil akt sprejet. Vse akte, ki jih je potrebno objaviti, mora predsednik v roku petih dni od sprejema oziroma tri dni od priprave čistopisa posredovati županu. °- «en ODLOK Zupan mora posredovati vse akte v pripravo za objavo aktov upravi oz. 0 TAKSAH ZA VARSTVO OKOLJA OBČINE ŠOŠTANJ tajniku občine. V primeru, da za katerega od aktov ugotovi domnevno neskladje z zakonom, mora v roku petih dni od prejema akta od predsednika sveta Občine Šoštanj, z odredbo vrniti akt v obravnavo svetu občine. V razlagi odredbe morajo biti I. SPLOŠNO navedeni vzroki za sprejem odredbe. 7. člen Za objavo aktov nadzornega odbora Občine Šoštanj se smiselno uporablja postopek za objavo aktov sveta občine. 8. člen Delovna telesa sveta občine lahko svoje akte objavljajo v ULOŠ, vendar mora biti na koncu vsakega takšnega akta navedeno, da se ta objavi v ULOŠ. Za objavo aktov delovnih teles sveta občine se smiselno uporablja postopek za objavo aktov sveta občine. 9. člen Za akte, ki jih sprejme župan in se morajo objaviti v ULOŠ, mora župan navesti, da se ti objavijo v ULOŠ in jih posredovati tajniku občine v pripravo za objavo. 10. člen Za objavo popravkov objavljenih aktov je odgovoren tajnik občine. Popravki morajo biti objavljeni v ULOŠ z navedbo, da gre za popravek napake pri tiskanju. V kolikor nastane v postopku priprave akta za objavo takšna napaka, da se le-temu spremeni pomen, je tajnik občine o tem dolžan obvestiti organ, ki je akt sprejel in ta mora sprejeti sklep o objavi popravka. 11. člen ULOŠ izide praviloma enkrat mesečno. Vse odgovorne osebe, ki so se dolžne ravnati po določbah tega odloka predajo gradivo za objavo tajniku občine, ki odgovarja za pravočasno tiskanje ULOŠ in morebitne napake v objavljenih aktih. 12. člen Ta odlok prične veljati petnajst dni po sprejemu v svetu Občine Šoštanj, če ga župan z odredbo ne vrne v ponovno obravnavo in se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. št.: PR 6016-03/96 datum: 6. 5. 1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. 1. člen S tem odlokom se določajo takse za varstvo okolja (v nadaljevanju taksa) občine Šoštanj ter način njenega obračunavanja. Osnova za plačilo takse je vrsta in količina onesnaževanja, degradacije oz. obremenjevanja okolja, ki zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti. Taksa je integralni prihodek proračuna občine Šoštanj, uporablja pa se namensko za uresničevanje sanacijskih programov občine Šoštanj in za vzpodbujanje drugih dejavnosti varstva okolja lokalnega pomena. II. VIŠINA TAKSE 2. člen Izhodišče višine takse je cena proizvoda, katerega izdelava ali uporaba povzroča škodljive vplive na okolje iz 2. odstavka 1. člena tega odloka. Pri izračunu takse se upoštevajo naslednji kriteriji: - trajna obremenitev okolja lokalne skupnosti z nekoristnimi ostanki po izdelavi ali uporabi proizvodov iz 1. odstavka tega člena, kar se obračunava proporcionalno glede na količino proizvodov; - stopnja čiščenja, reciklaže ali zmanjševanja škodljivih vplivov na okolje v času izdelave ali uporabe proizvodov iz 1. odstavka tega člena; - stopnja škodljivih vplivov na področju celotne občine v času izdelave ali uporabe proizvodov iz 1. odstavka tega člena; 3. člen Na podlagi sanacijskih programov in na osnovi kriterijev iz 2. člena tega odloka se taksa za varstvo okolja izplačuje po taksni tarifi. Taksna tarifa je sestavni del tega odloka. III. ODMERA TAKSE 4. člen Zavezanci za plačilo takse po 2. odstavku 3. člena tega odloka so navedeni v tabeli taksne tarife. 5. člen Odločbe za plačilo takse izdaja občinska uprava Občine Šoštanj. Evidenco zavezancev in izračune na osnovi kriterijev 2. člena tega odloka vodi občinska uprava Občine Šoštanj. *** IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE 6- č*en Zavezanci za plačilo takse po 1. in 2. zaporedni številki taksne tarife prejmejo odločbe za plačilo takse po javni objavi možnosti za finančno vzpodbujanje kurišč na čistejša kuriva, vendar ne prej kot leto dni po uveljavitvi tega odloka. Na podlagi 80. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št.: 32/93) in 19. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95), je svet občine na svoji 14. seji dne 25. 4. 1996 sprejel PROGRAM 7. člen Zupan na podlagi sprejetega in izvedenega sanacijskega programa, katastra onesnaževalcev, letnih poročil o obremenitvi okolja in drugih strokovnih podlag, ki jih pripravi občinska uprava, z odredbami določa vrednost točke za določitev višine takse. Izhodišče za določitev vrednosti točke po tem odloku je višina takse, ki je bila v veljavi po Odloku o taksi za varstvo okolja Občine Velenje (Uradni vestnik Občine Velenje št. 5/94). 8. člen V prehodnem obdobju dveh let od sprejema tega odloka se, po obvestilu zavezanca, višina takse lahko zmanjša za vrednost, ki jo zavezanci delnih odškodnin poravnavajo v občine, ki so pravne naslednice Občine Velenje, po podpisanih sporazumih ali na osnovi sanacijskega programa za zrak Občine Velenje. V primeru, da zavezanci v prehodnem obdobju izplačujejo sredstva delnih odškodnin zaradi obremenjevanja okolja, se le-ta upoštevajo kot delna plačila takse, vendar ta izplačila skupno ne smejo presegati 60% višine odmerjene takse. 9. člen S pričetkom veljavnosti tega odloka se v Občini Šoštanj prenehata uporabljati Odlok o ustanovitvi sklada za okolje Občine Velenje (Uradni vestnik Občine Velenje št. 12/93) in Odlok o taksi za varstvo okolja Občine Velenje (Uradni vestnik Občine Velenje št. 5/94). 10. člen Odlok se objavi v Uradnem listu občine Šoštanj in prične veljati osmi dan po objavi. TAKSNA TARIFA Z. Št. osnova zavezanec točk 1 kurjenje premoga brez čiščenja dimnih plinov (t/leto) lastniki stanovanjskih hiš 100 2 kurjenje premoga brez čiščenja dimnih plinov (t/leto) lastniki obrtno-stanovanjskih hiš 80 3 kurjenje premoga brez čiščenja dimnih plinov (t/leto) Termoelektrana Šoštanj 4,2 4 kurjenje premoga brez čiščenja dimnih plinov (t/leto) Gorenje NO, Šoštanj 200 št. PR 6012-6/96 datum: 6. 5.1996 podpredsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. *** OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ Svet Občine Šoštanj je na svoji 14. seji dne 25. 4. 1996 sprejel priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 na območju občine Šoštanj 1. člen S tem programom se podrobneje določijo vsebina in obseg potrebnih strokovnih podlag in drugih strokovnih nalog, ki jih je potrebno opraviti v postopku priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, Uradni vestnik občine Velenje št. 11/86 in 6/90, subjekti, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov, način njihovega sodelovanja oziroma naloge in obveznosti, ki jih morajo pri tem opraviti, določijo se roki za posamezne faze priprave prostorskih sestavin občinskih planskih aktov ter sredstva, potrebna za njihovo pripravo. Ta program določa še nosilca strokovnih aktivnosti priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov ter prostorske sestavine, ki se spreminjajo oziroma dopolnjujejo. 2. člen Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana se nanašajo na: - organizacijo dejavnosti v prostoru (uskladitev) - poselitev v prostoru (sprememba ureditvenih območij) - namensko rabo prostora (spremembe v rabi) - načine urejanja prostora s PIA (uskladitev z novimi mejami) 3. člen Pri pripravi sprememb in dopolnitev sodelujejo naslednji organi in organizacije: - Urad RS za planiranje - pristojna geodetska uprava - vzdrževalec cest (regionalnih in lokalnih) - distributer električne energije - organizacija, ki skrbi za telekomunikacijo - distributer toplotne energije (vročevod) - organizacija, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo - organizacija, ki skrbi za odpadke in odplake - organizacija, ki gospodari z gozdovi - organizacija, ki gospodari z vodami - zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine - organizacija, ki skrbi za železnico Organi in organizacije določijo pogoje, ki jih pripravljalec upošteva pri pripravi osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Velenje na območju občine Šoštanj. 4. člen Nosilec strokovnih aktivnosti v zvezi s pripravo strokovnih gradiv za spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega občinskega plana je strokovna organizacija izbrana na podlagi javnega razpisa. Koordinator postopka priprave in sprejemanja je komisija za okolje in prostor skupaj s pooblaščenim strokovnim sodelavcem občinske uprave. Terminski plan: - osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, izdelanega v skladu z 2. členom tega odloka, se dostavi do konca leta 1996. - druge aktivnosti vodita nosdec strokovne aktivnosti iz 4. člena in koordinator postopka oziroma njegov pooblaščeni predstavnik po predpisanih postopkih (razgrnitev, javna razprava, zbiranje pripomb, stališča do pripomb). 6. člen Sredstva za spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Šoštanj predvidevamo v proračunu Občine Šoštanj. 7. člen Ta program začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu občine Šoštanj. št.: AS-02016/96 datum: 3. 5.1996 podpredsednik * sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Na podlagi 8., 44. in 96. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in 3. točke sklepa sveta Občine Šoštanj št. FP-01169-3/95 z dne 8.12.1995 izdajam ODREDBO o izvajanju nalog, ki jih je za naselji Šentvid in Zavodnje v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Zavodnje-Šentvid 1. V prehodnem obdobju od 31. 12. 1995 pa do konstituiranje krajevnih skupnosti v naseljih Šentvid in Zavodnje, skladno s statutom Občine Šoštanj, odrejam ustanovitev KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE ŠOŠTANJ ZA NASELJI ŠENTVID IN ZAVODNJE. 3. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselji Šentvid in Zavodnje opravljajo sledeči krajani Šentvida in Zavodenj: Romana ANŽELAK, Cveto GRABNER, Ivan JUVAN, Milan KRETIČ, Anica MEŽA, Peter STROPNIK in Franc VETERNIK, ki so pisno soglašali, da so pripravljeni do konstituiranja krajevne skupnosti v Šentvidu in Zavodnjah opravljati naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Šentvid in Zavodnje zastopa vodja krajevne službe, ki ga imenovani izberejo na prvem sestanku. 4. Krajevna služba Občine Šoštanj za naselje Šentvid in Zavodnje (dalje v odredbi KS Šentvid in Zavodnje) odreja porabo finančnih sredstev, ki so bila ob zapiranju žiro računa krajevne skupnosti Zavodnje-Šentvid prenešena na žiro račun proračuna Občine Šoštanj, in porabo drugih sredstev proračuna, ki bodo v proračunu Občine Šoštanj dodeljena za izvajanje nalog, navedenih v 2. točki te odredbe. Poraba sredstev se določi s plačilnim nalogom Uprave Občine Šoštanj, ki ga podpiše vodja KS. Za naročanje opravil in druge nabave, skladno z odobrenimi finančnimi sredstvi za naselje Šentvid in Zavodnje v proračunu Občine Šoštanj, uporablja krajevna služba standardne naročilnice in pečat, ki ga je do 31. 12. 1995 uporabljala krajevna skupnost Zavodnje-Šentvid. Uprava Občine Šoštanj je dolžna pošdjati KS Šentvid in Zavodnje enkrat mesečno izpiske, iz katerih bo razvidna dovoljena višina porabe finančnih sredstev za prihodnji mesec. Vodja KS Šentvid in Zavodnje mora do vsakega 10. v mesecu oddati na Upravi Občine Šoštanj poročilo o števdu opravljenih ur in kilometrino posameznih članov KS Šentvid in Zavodnje, ki so jih ti opravdi za potrebe izvajanja nalog krajevne službe, kar bo osnova za povračilo oziroma mesečno nagrado za izvajanje nalog KS Šentvid in Zavodnje. 5. V roku 20. dni od prejema te odredbe skliče pooblaščena oseba vse člane KS Šentvid in Zavodnje na sestanek, na katerem predstavi članom KS Šentvid in Zavodnje vsebino te odredbe. Poleg obravnave drugih nalog po lastni presoji je potrebno: - določiti vodjo KS Šentvid in Zavodnje, - po potrebi imenovati posamezne člane KS Šentvid in Zavodnje za določena področja delovanja, (kot so komunala, ceste, požarna varnost, kultura, šport, informiranje, humanitarno delo, skrb za ostarele,...). Pooblaščena oseba poskrbi, da se o prvi seji KS Šentvid in Zavodnje napiše zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba in vodja KS, ter ga posreduje na Upravo Občine Šoštanj. Pooblaščena oseba po tej odredbi je g. Franc VETERNIK. 6. KS Šentvid in Zavodnje deluje v prostorih, ki jih je do 31. 12. 1995 za delovanje uporabljala krajevna skupnost Zavodnje-Šentvid oz. svet krajevne skupnosti Zavodnje-Šentvid. 2. Krajevna služba opravlja naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljala krajevna skupnost Zavodnje-Šentvid, in naloge, ki jih določa 9. člen statuta Občine Šoštanj, zlasti pa: - upravljanje z objekti in napravami, ki so v skupni lasti Mestne občine Velenje, Občine Šmartno ob Paki in Občine Šoštanj, na območju naselij Šentvid in Zavodnje, do delitvene bilance; - organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Šoštanj; - skrb za vzdrževanje krajevnih cest v naseljih Šentvid in Zavodnje, - zbiranje podatkov za pripravo proračuna Občine Šoštanj. 7. KS Šentvid in Zavodnje prične z delom po prvem sestanku skladno s 5. točko te odredbe, ki prične veljati z dnem, ko KS Šentvid in Zavodnje določi vodjo KS. Ta odredba in izvleček iz zapisnika 1. seje KS Šentvid in Zavodnje (določitev vodje), se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. št.: BM-020034/96 datum: 20. 2. 1996 ŽUPAN dr. Bogdan MENIH s.r. OBČINA ŠOŠTANJ KS ZAVODNJE IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 1. SEJE KS ZAVODNJE DNE 20. 3. 1996. prisotni: člani: Franc Veternik, Romana Anželak, Ana Meža, Peter Stropnik, Juvan Ivan, Grabner Cveto, vabljeni: Marko Kodrun - predsednik KUD, nevabljeni: Peter Rezinan - tajnik Občine Šoštanj, člani krajevne službe za naselje Šentvid. Preden smo prešli na obravnavanje 1. točke dnevnega reda, nas je g. Peter Rezman, tajnik Občine Šoštanj seznanil, da so se krajani naselja Šentvid v nedeljo, 10. 3. 1996, na zboru krajanov odločili, da ustanovijo svojo krajevno službo. Na zboru sta bila prisotna župan, gospod Bogdan Menih, in tajnik, gospod Peter Rezman. To odločitev utemeljujejo s tem, da bodo svoje probleme lahko, zaradi tesnejšega sodelovanja z vodstvom občine, hitreje reševali. Z njihovo odločitvijo smo se strinjali, smo za sporazumno razdružitev. Za vodjo krajevne službe smo imenovali gospoda Franca Veternika. vodja KS Zavodnje Franc Veternik l.r. OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Na podlagi 8., 44. in 96. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in 3. točke sklepa sveta Občine Šoštanj št. FP-01169-3/95 z dne 8.12.1995 izdajam ODREDBO o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Šentvid v Občini Šoštanj do 31.12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Zavodnje-Šentvid 1. V prehodnem obdobju od 31. 12. 1995 pa do konstituiranje krajevne skupnosti v naselju Šentvid, skladno s statutom Občine Šoštanj, odrejam ustanovitev KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE ŠOŠTANJ ZA NASELJE ŠENTVID. Krajevna služba opravlja naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljala krajevna skupnost Zavodnje-Šentvid za naselje Šentvid, in naloge, ki jih določa 9. člen statuta Občine Šoštanj, zlasti pa: - upravljanje z objekti in napravami, ki so v skupni lasti Mestne občine Velenje, Občine Šmartno ob Paki in Občine Šoštanj, na območju naselja Šentvid, do delitvene bilance, - organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Šoštanj; - skrb za vzdrževanje krajevnih cest v naselju Šentvid, - zbiranje podatkov za pripravo proračuna Občine Šoštanj. 3. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Šentvid opravljajo sledeči krajani Šentvida: Tatjana ČOPAR, Franc JELEN, Milan KRETIČ, Franc URLEP in Edo ŽLEBNIK, ki soglašajo, da so pripravljeni do konstituiranja krajevne skupnosti v Šentvidu opravljati naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Zavodnje-Šentvid za naselje Šentvid. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Šentvid zastopa vodja krajevne službe, ki ga imenovani izberejo na prvem sestanku. 4. Krajevna služba Občine Šoštanj za naselje Šentvid (dalje v odredbi KS Šentvid) odreja porabo finančnih sredstev, ki so bila ob zapiranju žiro računa krajevne skupnosti Zavodnje-Šentvid in ki so namensko pripadala za izvajanje nalog v naselju Šentvid, prenešeni na žiro račun proračuna Občine Šoštanj, in porabo drugih sredstev proračuna, ki bodo v proračunu Občine Šoštanj dodeljena za izvajanje nalog, navedenih v 2. točki te odredbe. Poraba sredstev se določi s plačilnim nalogom Uprave Občine Šoštanj, ki ga podpiše vodja KS. Za naročanje opravil in druge nabave, skladno z odobrenimi finančnimi sredstvi za naselje Šentvid v proračunu Občine Šoštanj, uporablja krajevna služba standardne naročilnice in pečat KS Šentvid. Uprava Občine Šoštanj je dolžna pošiljati KS Šentvid enkrat mesečno izpiske, iz katerih bo razvidna dovoljena višina porabe finančnih sredstev za prihodnji mesec. Vodja KS Šentvid mora do vsakega 10. v mesecu oddati na Upravi Občine Šoštanj poročilo o številu opravljenih ur in kilometrino posameznih članov KS Šentvid, ki so jih ti opravili za potrebe izvajanja nalog krajevne službe, kar bo osnova za povračilo oziroma mesečno nagrado za izvajanje nalog KS Šentvid. 5. V roku 20. dni od prejema te odredbe skliče pooblaščena oseba vse člane KS Šentvid na sestanek, na katerem predstavi članom KS Šentvid vsebino te odredbe. Poleg obravnave drugih nalog po lastni presoji je potrebno določiti vodjo KS Šentvid. Pooblaščena oseba poskrbi, da se o prvi seji KS Šentvid napiše zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba in vodja KS, ter ga posreduje na Upravo Občine Šoštanj. Pooblaščena oseba po tej odredbi je Milan KRETIC. 6. S pričetkom veljavnosti te odredbe prevzame KS Šentvid vse naloge, ki jih je za naselje Šentvid opravljala KS Šentvid - Zavodnje po odredbi št.: BM-02003-4/96 z dne 20. 2. 1996. Vsi krajani naselja Šentvid od pričetka veljavnosti te odredbe prenehajo s svojim delom v KS Šentvid-Zavodnje. KS Šentvid Zavodnje pa se preimenuje v KS Zavodnje. KS Šentvid prične z delom po prvem sestanku, skladno s 5. točko te odredbe, ki prične veljati z dnem, ko KS Šentvid določi vodjo KS. Ta odredba in izvleček iz zapisnika 1. seje KS Šentvid (določitev vodje), se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. št.: BM-0200B-8/96 datum: 3. 4. 1996 ŽUPAN dr. Bogdan MENIH s.r. OBČINA ŠOŠTANJ ______________KS ŠENTVID_______________ IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 1. SEJE KS ŠENTVID DNE 17. 4. 1996. Za vodjo KS Št. Vid se imenuje Mdan Kretič. vodja KS Št. Vid Milan Kretič l.r. *** OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Na podlagi 8., 44. in 96. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in 3. točke sklepa sveta Občine Šoštanj št. FP-01169-3/95 z dne 8.12.1995 izdajam ODREDBO o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Bele Vode v Občini Šoštanj do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti Bele Vode 1. V prehodnem obdobju od 31. 12. 1995 pa do konstituiranje krajevne skupnosti v naselju Bele Vode, skladno s statutom Občine Šoštanj, odrejam ustanovitev KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE ŠOŠTANJ ZA NASELJE BELE VODE. 2. Krajevna služba opravlja naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljala krajevna skupnost Bele Vode, in naloge, ki jih določa 9. člen statuta Občine Šoštanj, zlasti pa: - upravljanje z objekti in napravami, ki so v skupni lasti Mestne občine Velenje, Občine Šmartno ob Paki in Občine Šoštanj, na območju naselja Bele Vode, do delitvene bilance; - organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Šoštanj; - skrb za vzdrževanje krajevnih cest v naselju Bele Vode, - zbiranje podatkov za pripravo proračuna Občine Šoštanj. 3. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Bele Vode opravljajo sledeči krajani Belih Vod: Ivo pREV, Zdravko BAČOVNIK, Stanko GOLIČNIK, Lilijana OGRA-JENŠEK, Štefan POŽGANE, Ivan PUDGAR, Anton URBANC, Edvard ZBIČAJNIK, ki so pisno soglašali, da so pripravljeni do konstituiranja krajevne skupnosti v Belih Vodah opravljati naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Bele Vode zastopa vodja krajevne službe, ki ga imenovani izberejo na prvem sestanku. 4. Krajevna služba Občine Šoštanj za naselje Bele Vode (dalje v odredbi KS Bele Vode) odreja porabo finančnih sredstev, ki so bila ob zapiranju žiro računa krajevne skupnosti Bele Vode prenešena na žiro račun proračuna Občine Šoštanj, in porabo drugih sredstev proračuna, ki bodo v proračunu Občine Šoštanj dodeljena za izvajanje nalog, navedenih v 2. točki te odredbe. Poraba sredstev se določi s plačilnim nalogom Uprave Občine Šoštanj, ki ga podpiše vodja KS. Za naročanje opravil in druge nabave, skladno z odobrenimi finančnimi sredstvi za naselje Bele Vode v proračunu Občine Šoštanj, uporablja krajevna služba standardne naročilnice in pečat, ki ga je do 31. 12. 1995 uporabljala krajevna skupnost Bele Vode. Uprava Občine Šoštanj je dolžna pošiljati KS Bele Vode enkrat mesečno izpiske, iz katerih bo razvidna dovoljena višina porabe finančnih sredstev za prihodnji mesec. Vodja KS Bele Vode mora do vsakega 10. v mesecu oddati na Upravi Občine Šoštanj poročilo o številu opravljenih ur in kilometrino posameznih članov KS Bele Vode, ki so jih ti opravili za potrebe izvajanja nalog krajevne službe, kar bo osnova za povračilo oziroma mesečno nagrado za izvajanje nalog KS Bele Vode. 5. V roku 20. dni od prejema te odredbe skliče pooblaščena oseba vse člane KS Bele Vode na sestanek, na katerem predstavi članom KS Bele Vode vsebino te odredbe. Poleg obravnave drugih nalog po lastni presoji je potrebno: - določiti vodjo KS Bele Vode, - po potrebi imenovati posamezne člane KS Bele Vode za določena področja delovanja, (kot so komunala, ceste, požarna varnost, kultura, šport, informiranje, humanitarno delo, skrb za ostarele,...). Pooblaščena oseba poskrbi, da se o prvi seji KS Bele Vode napiše zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba in vodja KS, ter ga posreduje na Upravo Občine Šoštanj. Pooblaščena oseba po tej odredbi je g. Ivo DREV. 6. KS Bele Vode deluje v prostorih, ki jih je do 31. 12. 1995 za delovanje uporabljala krajevna skupnost Bele Vode oz. svet krajevne skupnosti Bele Vode. 7. KS Bele Vode prične z delom po prvem sestanku skladno s 5. točko te odredbe, ki prične veljati z dnem, ko KS Bele Vode določi vodjo KS. Ta odredba in izvleček iz zapisnika 1. seje KS Bele Vode (določitev vodje), se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. S tem se razveljavi odredba z isto številko, datirana z 20. 2. 1996. št.: BM-02003-3/96 datum: 27. 2.1996 ŽUPAN dr Bogdan MENIH s.r OBČINA ŠOŠTANJ KS BELE VODE IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 1. SEJE KS BELE VODE DNE 8. 3. 1996. Prisotni predlagajo za vodjo Krajevne službe Ivana Dreva, ki je že doslej opravljal funkcijo predsednika KS. Ivo Drev sprejme funkcijo do konca maja 1996, v tem času pa upa, da bodo občinski organi pripravili volitve v kraju. vodja KS Bele Vode Ivo Drev l.r. OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Na podlagi 8., 44. in 96. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) in 3. točke sklepa sveta Občine Šoštanj št. FP-01169-3/95 z dne 8.12.1995 izdajam ODREDBO o izvajanju nalog, ki jih je za naselje Gaberke v Občini Šoštanj do 31.12.1995 opravljal svet krajevne skupnosti Gaberke 1. V prehodnem obdobju od 31. 12. 1995 pa do konstituiranje krajevne skupnosti v naselju Gaberke, skladno s statutom Občine Šoštanj, odrejam ustanovitev KRAJEVNE SLUŽBE OBČINE ŠOŠTANJ ZA NASELJE GABERKE. 2. Krajevna služba opravlja naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljala krajevna skupnost Gaberke, in naloge, ki jih določa 9. člen statuta Občine Šoštanj, zlasti pa: - upravljanje z objekti in napravami, ki so v skupni lasti Mestne občine Velenje, Občine Šmartno ob Paki in Občine Šoštanj, na območju naselja Gaberke, do delitvene bilance, in ki so v lasti krajevne skupnosti Gaberke v zemljiški knjigi; - organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Šoštanj; - skrb za vzdrževanje krajevnih cest v naselju Gaberke, - zbiranje podatkov za pripravo proračuna Občine Šoštanj. 3. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Gaberke opravljajo sledeči krajani Gaberk: Rafael BLATNIK, Jože BOROVŠEK, Janko MRAVLJAK, Darko NAPOTNIK, Ivan NOVAK, Matko PODVINŠEK, Drago REZMAN, Jože ŠUMAH, Branko VIDEČNIK, Karel VOCOVNIK in Zdenka VRHOVNIK, ki soglašajo, da so pripravljeni do konstituiranja krajevne skupnosti v Gaberkah opravljati naloge, ki jih je do 31. 12. 1995 opravljal svet krajevne skupnosti. Krajevno službo Občine Šoštanj za naselje Gaberke zastopa vodja krajevne službe, ki ga imenovani izberejo na prvem sestanku. 4. Krajevna služba Občine Šoštanj za naselje Gaberke (dalje v odredbi KS Gaberke) odreja porabo finančnih sredstev, ki so bila ob zapiranju žiro računa krajevne skupnosti Gaberke prenesena na žiro račun proračuna Občine Šoštanj, in porabo drugih sredstev proračuna, ki bodo v proračunu Občine Šoštanj dodeljena za izvajanje nalog, navedenih v 2. točki te odredbe. Poraba sredstev se določi s plačilnim nalogom Uprave Občine Šoštanj, ki ga podpiše vodja KS. Za naročanje opravil in druge nabave, skladno z odobrenimi finančnimi sredstvi za naselje Gaberke v proračunu Občine Šoštanj, uporablja krajevna služba standardne naročilnice in pečat, ki ga je do 31. 12. 1995 uporabljala krajevna skupnost Gaberke. Uprava Občine Šoštanj je dolžna pošiljati KS Gaberke enkrat mesečno izpiske, iz katerih bo razvidna dovoljena višina porabe finančnih sredstev za prihodnji mesec. Vodja KS Gaberke mora do vsakega 10. v mesecu oddati na Upravi Občine Šoštanj poročilo o številu opravljenih ur in kilometrino posameznih članov KS Gaberke, ki so jih ti opravili za potrebe izvajanja nalog krajevne službe, kar bo osnova za povračilo oziroma mesečno nagrado za izvajanje nalog KS Gaberke. 5. V roku 20. dni od prejema te odredbe skliče pooblaščena oseba vse člane KS Gaberke na sestanek, na katerem predstavi članom KS Gaberke vsebino te odredbe. Poleg obravnave drugih nalog po lastni presoji je potrebno: - določiti vodjo KS Gaberke, - po potrebi imenovati posamezne člane KS Gaberke za določena področja delovanja, (kot so komunala, ceste, požarna varnost, kultura, šport, informiranje, humanitarno delo, skrb za ostarele,...). Pooblaščena oseba poskrbi, da se o prvi seji KS Gaberke napiše zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba in vodja KS, ter ga posreduje na Upravo Občine Šoštanj. Pooblaščena oseba po tej odredbi je g. Ivan NOVAK. 6. KS Gaberke deluje v prostorih, ki jih je do 31. 12. 1995 za delovanje uporabljala krajevna skupnost Gaberke oz. svet krajevne skupnosti Gaberke. 7. KS Gaberke prične z delom po prvem sestanku skladno s 5. točko te odredbe, ki prične veljati z dnem, ko KS Gaberke določi vodjo KS. Ta odredba in izvleček iz zapisnika 1. seje KS Gaberke (določitev vodje), se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. št.: BM-02003-7/96 datum: 5. 3. 1996 ŽUPAN dr Bogdan MENIH s.r IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 1. SEJE KS GABERKE DNE 20. 3. 1996. SVET OBČINE ŠOŠTANJ Predlog je bil dan na glasovanje in je bil za vodjo krajevne službe Gaberke enoglasno potrjen g. Novak Ivan. Svet Občine Šoštanj je na svoji 14. seji dne 25. 4. 1996 sprejel SKLEP Imenuje se uredniški odbor Lista Občine Šoštanj v sledeči sestavi: vodja KS Gaberke Ivan Novak l.r. Jožica Andrejc; Ida Jelenko; Urška Menih; Peter Radoja; Peter Turinek; Branko Valič; *** Edi Vučina. SVET OBČINE ŠOŠTANJ št.: AS-0201159/96 datum: 3. 5.1996 Svet Občine Šoštanj je na svoji 14. seji dne 25. 4. 1996 sprejel predsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. SKLEP *** 1. Za predsednika sveta Občine Šoštanj se imenuje Anton Skomšek. SVET OBČINE ŠOŠTANJ 2. Anton Skornšek se razreši kot podpredsednik sveta Občine Šoštanj. Anton Skornšek se razreši kot predsednik in član komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Svet Občine Šoštanj je na svoji 14. seji dne 25. 4. 1996 sprejel SKLEP Spremeni se sestava nadzornega odbora Občine Šoštanj, ki ima po tem sklepu sledečo sestavo: 3. Prične se postopek za imenovanje: - podpredsednika sveta Občine Šoštanj; - predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; - člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; Milica Kovač, predsednica; Ivana Grudnik, članica; Gregor Kladnik, član; Franc Movh, član; Herman Mrak, član. št.: AS-0201157/96 datum: 3. 5.1996 št.: AS-0201158/96 datum: 3. 5. 1996 predsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r. predsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek l.r