Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klageniurt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klaeenfurt /Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W
VESTNIK
Celovec*četrtek * 28. november 2002 štev. 48 (3197) • letnik 57 • cena 0,73 evra
PREBLISK
Katoliško prosvetno društvo Žvabek se posveča tudi srečanju s sosedi tu in onstran meje. Na sliki zbor iz Brez (Fresach); več na strani 5.
Avstrija pred novimi
premiki v družbi
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju
vabi na predstavitev zgoščenke zbora KSŠŠ/D
»razno«
Kraj: Österreichisches Volksliedwerk,
Operngasse 6,
1010 Dunaj
Kdaj:
v četrtek,
28. 11., ob 19.30
Uvodne besede univ. prof. dr. Ursula Hemetek, inštitut za narodno glasbo in etnomuzikologijo
Sledi pogostitev!
Prisrčno vabljeni!
Tpvržavnozborske volitve v .L/ nedeljo, 24. novembra 2002, so se končale popolnoma nepričakovano z velikanskim uspehom ljudske stranke kanclerja Wolfganga Schüssla. Javnomnenjske ankete pred volitvami so napovedovale boj za vsak glas med socialdemokrati in ljudsko stranko, izid pa je vse presenetil. VP je po 36 letih spet najmočnejša stranka v parlamentu, s tretjega mesta je skočila na prvo, dosegla je 42,3 % glasov ali 79 sedežev.
Socialdemokrati so sicer pridobili glasove in mandate (36,9 % ali 69 mandatov), kljub temu pa niso dosegli zaželenega cilja, to je zveznega kanclerja. Vrhu tega so primat med strankami morali odstopiti VP. Ali bo SPÖ šla v opozicijo ali pa je na razpolago za veliko vladno koaliacijo, je še odprto. Del strankinih veljakov se ogreva za koalicijo (dunajski župan Häupl), spet drugi, kot koroški deželni glavar Ambro-zy, pa so za pot v opozicijo.
Najslabša pričakovanja so se uresničila za svobodnjake. Stranka z izrazitim samomorilskim nagonom, ki je minulo poldrugo desetletje hitela od zmage do zmage in postala druga sila v parlamentu, je s 27 % ali 52 sedežev zgrmela na 10,2 % ali 19 mandatarjev. Izgubila je pičli 2/3 poslancev. S tem je pristala tam, kamor po realistični oceni sodi: med malimi v političnem spektru. Ta propad si mora pripisati sama oz. svojemu navadnemu članu Haiderju. Če bo šla v koalicijo ali ne, pa pri tej stranki itak nihče ne more povedati v naprej. Zdaj je na sporedu velika čistka bivših vodilnih kadrov.
Zeleni bojo še naprej ostali na četrtem mestu v zaporedju strank. Pri nedeljskih volitvah so sicer pridobili glasove in mandate (9 % ali 16 mandatov), kljub temu pa z uspehom niso prav srečni. Se vedno ostajajo za svobodnjaki in glavni cilj, rdeče-zeleno koalicijo, so
zgrešili. Zeleni ne bojo šli v vladno koalicijo z ÖVP.
Izid nedeljskih volitev vsekakor pomeni dramatično krepitev konzervativnega tabora družbe. Pričakovati so dramatični posegi v socialni in izobraževalni sistem ter krepitev elitamih struktur.	F. W.
■ Opisati čas je late potem, ko je le minil. Ocenjevati sedanjost je bolj tvegana zadeva, kajti namreč nikoli ne veš, česa vsega ne veš. Tako pametna pa nisem kot oni Grk, ki je rekel »vem samo to, da nič ne vem«.
Ampak glede opisa časa za koroške Slovence res nič ne vem. Narodni svet koroških Slovencev le deli plače, pa se še ne ve, za koga. Zveza slovenskih organizacij bo tudi morda izdajala skupni časopis, če bo imela koga, s katerim bo to lahko počela. Sicer ga bo morala sama izdajati skupaj s seboj.
Nichts genaues weiß man nicht, bi rekli Dunajčani. Ampak tam so jim Slovenci deveta briga, včasih primerni, da se jim pokalejo mišice, ki jih v soočanju s svobodnjaki pri-
manjkuje. Sklenila sem, da se bom javila na razpis našega vrlega Antona Zmede, saj me silno firbec matra, kakšen bo ta novi, vsestranski, boljši, večji časopis, kjer bodo vsi delali za nitje plače kot doslej in prav zato še bolj navdušeno, saj smo
Čas - opis
vsi za »šparanje«, jasno da na račun novinarjev in ne šefov.
Ob tem velikem altruizmu predlagam šefom še dodatek za duševne bolečine, ker časopis ne »grata« kar sam od sebe. Nekaj se bo te zgodilo, če bo špičasto, bodo vile, če pa bo široko, bo pa lopata. In ko bodo vroče telezo vrgli v grm, bo iz njega šele zbetal zajec, ki tiči v njem. S. IV.
Moški pevski zbor »TRTA« slavi 30 let
r^ogodivščine nemirnega leta LJ 1972 so vzpodbudile člane društva da so ustanovili pevski zbor. Zborovodja Jozej Starc je novo mladiko trte tako dobro gojil, daje komaj par mesecev star zbor že marca istega leta nastopal. Nešteto nastopov je bilo in nekaj gostovanj, kjer je zbor predstavljal lepo slovensko pesem. Da omenimo le par najlepših krajev: v Ljubljanski filharmoniji, v Celju, Seearena
Wörthersee in na gradu v Bekštanju. Ob negovanju slovenskega pevskega izročila pa zborovodja Paul Stern vnaša tudi sodobne ritme popevk in lastne kompozicije. Se mnogo lepega bo slišati iz Žitare vasi!
Prihodnjo soboto ob osmih zvečer vam bo »TRTA« zapela prerez uspešnic preteklih trideset let. Dan na vrh pa so vsi prijatelji društva vabljeni na slavnostno prireditev v Žitaro vas.
Alfred-Klahr-Gesellschaft, Dunaj ■ Grüne Bildungswerkstatt, Celovec ■ IKUC - Interkulturni center Ljudski dom, Celovec ■ Kulturni referat Avstrijske visokošolske zveze, Celovec ■ Ludwig Boltzmann Institut für interkulturelle Bildungsforschung; Beljak ■ Slovenska prosvetna zveza, Celovec ■ Slovenski znanstveni institut, Celovec ■ Univerzitetni kulturni centrum UNIKUM, Celovec prirejajo simpozij
»30 let >ortstafelšturma< na Koroškem«
Sobota, 30. novembra 2002. Pričetek ob 14. uri. Zaključek predvidoma ob 22. uri. Celovec, Jugendgästehaus, Neck-
heimgasse 6 (v bližini univerze)
14.00 IŠTALACIJA dvojezičnega napisa za univerzo
15.00: MANJŠINSKA POLITIKA IN POLITIKA Z MANJŠINO. KRATKI UVODNI REFERATI PO 15 MINUT IN RAZPRAVA. Univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer: Avstrijska jugo-vzhodna politika in manjšinsko vprašanje. Dr. Sepp Brugger: Avstrijska ustavna realnost in manjšinske pravice. Izr. univ. prof. dr. Gero Fischer: Vloga slavistike v manjšinskem konfliktu. Dr. Valentin Sima: Dilema slovenskih manjšinskih organizacij. Dr. Mirko Messner: Socialdemokracija in manjšinska politika na Koroškem.
18.00: GLAVNI REFERAT IN RAZPRAVA. Univ. prof. dr. Peter Gstettner: Koroški »ortstafelšturm« pred tridesetimi leti - gibanje proti ustavi in zakonom.
Nato: bife, »Koroški rep / Haček klebt« (Emil Krištof, Rudi Melcher, Michael Malicha), pesem (Reinhard Sellner), videospot »Lahko noč« (Rolf Holub/IKUC).
SKD Jepa-Baško jezero, župnija in vaška skupnost Loče vabijo na
koncert
v petek,
29. novembra 2002, ob 20. uri v farno cerkev v Ločah
NASTOPAJO: Madžarska komorna filharmonija - ansambel Dunaj, Katarina Beranova (sopran), Maria Rosen-dorfsk (sopran), Eszer Balogh (alt), Franz Fahrleitner (tenor), Heinz Fitz-ka (bas), Georg Kugi (dirigent)
KOMENTAR
|k I a praškem zasedanju |\| NATA je med drugim I NI dobila tudi Slovenija povabilo za članstvo v tej organizaciji. S članstvom v EU in v Natu - oboje v letu 2004 -se zaključuje krog slovenskega integracijskega procesa. R Slovenija je v obdobju od osamosvojitve naprej dosegla na različnih nivojih zavidljivo ravan: na ekonomskem področju je dosegla nad 70% delež povprečja EU, po nekaterih makroekonomskih podatkih pa celo presegla članice EU Portugalsko, Grčijo in Španijo. Notranjepolitično je Slovenija stabilna demokracija in na zunanjepolitičnem področju je spoštovana partnerica v procesu evropske integracije.
Jasno je, da se nobena država ne more izogniti procesom integracije in globalizacije. Vprašanje pa je, ali za slovensko varnost in gospodarsko prosperiteto ne bi zadostovalo članstvo v EU. Zakaj torej sploh članstvo v Natu?
To vprašanje je še toliko bolj umestno, ker so tudi nekatere druge države v Evropi -med drugim tudi Avstrija - ki niso članice Nata in se zaradi tega ne počutijo ogrožene. Odgovor na to vprašanje je treba iskati v zgodovinskem razvoju
Slovenije na eni strani in na drugi strani v netaktnem obnašanju nekaterih sosedov po osamosvojitvi, ki so obudile v Sloveniji spomin na zgodovinske hipoteke. Kampanja proti Avnojskim sklepom in nuklearki v Krškem je morala obuditi stare travme. V taki situaciji je jasno, da je Slovenija iskala zaščito v širšem sistemu Nata, ki ji bo dal poleg po-
litične tudi psihološko varnost. Zato je razumljivo, da bo Slovenija sprejela vabilo v članstvo v Nato, pa čeprav bo to dodatno bremenilo državne finance.
Na drugi strani pa bo to imelo tudi določene pozitivne
efekte: Slovenija bo (spet) v družbi nekaterih, ki so bili v času druge svetovne vojne njeni zavezniki. To je še toliko bolj pomembno, ker prav na Koroškem nekateri krogi razvijajo neokusno kampanjo zoper antifašistični odpor slovenskih partizanov. Da ne bo nesporazumov: seveda so tudi zmagovalci ponekod kršili človekove pravice. To je tre-
ba pošteno obdelati. Seveda pa ne gre, da bi zamenjali vzroke in posledice, da bi naredili iz storilcev žrtve in obratno.
Torej, slovensko članstvo v Natu ima svoje vzroke in utemeljitve.
Dr. Marjan Sturm
Slovenija bo članica EU in NATA
KOMENTAR
riznati moram, da sem \ß se krepko zmotil pri na-I povedi nedeljskega volilnega izzida. Kakorkoli že, po vsej verjetnosti bomo dobili ponovitev čmo-modre koalicije s sicer krepko oslabljeno svobodnjaško stranko, kajti socialdemokrati in Zeleni se odpravljajo v opozicijo. Ostane torej le varianta s svobodnjaki ali pa manjšinska vlada ÖVP. Kaka druga varianta bi bila iz današnjega vidika presenečenje.
Kaj pomeni ta rezultat za koroške Slovence? Najbrž nova vlada ne bo kaj storila za ohranitev radia in tudi v vprašanju dvojezične topografije ne bo kakih bistvenih premikov od že ponujenega. Preostala bo le pravna pot, preko katere si bomo morali izboriti naše pravice.
Na drugi strani pa bo ta vlada seveda pod vplivom poglobljenega procesa evropske integracije. Deset novih članic EU - med njimi tudi Slovenija - bodo imele svoj vpliv. Kajti manjšinska zaščita se bo še bolj »evropeizirala« in bo še bolj pod širšim drobnogledom. To na prvi pogled še nič ne pomeni, na drugi pogled pa ta proces prinaša določene
efekte. Majhne in manjše države članice EU bodo morale tesno sodelovati, če bodo hotele uveljaviti svoje interese v EU, kajti velike države to tudi počenjajo. Zato bodo vse bilateralne bremenitve škodovale tem interesom in Avstrija bo prej ali slej ugotovila, da ji pošteno in partnersko sodelovanje npr. z R Slovenijo ali pa s Češko bolj koristi, kot pa da
dopušča, da nemškonacional-ne sile zastrupljajo klimo in dobrososedske odnose. V ta kontekst pa spadajo tudi manjšinske pravice in čudil bi se, če bi Avstrija po zaslugi teh nemškonacionalnih sil še naprej kršila načela pravne države in odločitve ustavnega sodišča.
Na drugi strani pa ne izključujem, da bo zvezni kancler dr. Schüssel - politično po nedeljskih volitvah krepko okrepljen - morda tudi v manjšinskem vprašanju bolj korajžen. Bilo bi to v korist Avstrije in tudi v korist narodne skupnosti. Želeti bi bilo.
Dr. Marjan Sturm
Po nedeljskih volitvah
VOLITVE 24. 11. 2002
Pretresi močni tudi na Koroškem
I zid nedeljskih parlamentarnih I volitev na Koroškem bistveno ne odstopa od vsedržavne podobe. V deželnem biotopu strank pa so volitve seveda sprožile tektonske razpoke in pretrese, ki bojo gotovo vplivali na izid vigrednih občinskih volitev, predvsem pa na prihodnjo politiko v deželnem zboru.
Ključne posledice volitev so: socialdemokrati so spet najmočnejša stranka v deželi, ljudska stranka je prehitela svobodnjake in se je zelo okrepljena ustalila na drugem mestu, svobodnjaki pa niso izgubili le prvega mesta med strankami in ogromno volilcev, ampak je dokončno tudi na Koroškem razbit njihov nimb nepremagljive skupnosti. Deželni glavar Haider je vse do zadnjega vabil vo-lilce na svojo stran. A ti so mu pokazali figo in ga s tem tudi osebno strmoglavili v hudo krizo.
Zeleni so na Koroškem ostali na isti ravni kot prej, kar pomeni, da niso dobili osnovnega mandata.
Treba pa je opozoriti na dejstvo, da so zeleni v slovenskih in dvojezičnih občinah in vaseh pridobili nadpovprečno veliko glasov. Mnogi volilci so se vrnili od bivšega Liberalnega foruma nazaj k njim, Slovenci so močno volili socialdemokrate in tokrat tudi ljudsko stranko.
Kaj to pomeni za prihodnje občinske volitve, bo pokazal
razvoj. Vsekakor pa bi bilo dobro volilne rezultate vzeti pod analitični drobnogled.
Deželni burkež
Če je Koroška pri volilnem izidu še nekako odgovarjala avstrijski normaliteti, je nato deželni glavar Haider ponovno dokazal, kdo je prvak med bur-keži. On, ki tako rad govori o pokončnosti, se tako rad sonči
v luči pogumnega in odgovornega moža besede, se je v trenutku najhujšega poraza potuhnil in ga ni bilo na spregled. V primeru zmage bi gotovo zmagoslavno vkorakal v vladno hišo in pred kamere novinarjev.
V ponedeljek po volitvah je potem vso krivdo zvalil na narod, ki da ni primemo in pravilno ocenil njegovega delovanja za ljudi. Po radiu je sprva naja-
vil svoj odstop in že v isti sapi vse skupaj obrnil tako, da bo svoji stranki postavil zaupnico.
Koroški strankini veljaki so ponižno in samokritično vzeli vso krivdo za volilni poraz nase, globoko so se kesali pred Haiderjem in obljubljali, da bojo še bolj marljivo in zavzeto delali v prid stranke. Haider seveda ni kriv za volilni poraz, so soglasno odžebrali.
Ta izraz predanosti je deželnega glavarja tako ganil, daje odstopil od napovedanega odstopa kot deželni glavar.
Ta salto naprej-nazaj in okoli samega sebe je v javnosti sprožil samo še pomilovanje in ostre bodice v komentarjih. Napovedi o odstopu nihče ni vzel resno in tako vse ostaja pri starem.
Franc Wakounig
ZADEVA SLOMEDIA
Na mizi so številke za skupni časopis
7 bor narodnih predstavni-^kov, po lastni definiciji najvišji gremij Narodnega sveta koroških Slovencev, je na svoji seji v torek, 26. novembra 2002, v glavnem razpravljal o načrtih za skupni časopis, ki naj bi zamenjal zdajšnjo pluralno ureditev dveh kulturnopolitičnih glasil koroških Slovencev.
Člani zbora so dobili v roke pisne podlage o izhodiščih in načrtih Slomedija in jih po daljši razpravi tudi večinsko
sprejeli oz. vzeli na znanje. Dva člana sta glasovala proti, štirje pa so se vzdržali.
Iz papirja je razvidno, da bi naj do začetka decembra 2002 stal komunikacijski koncept slomedia. Vsebinski uredniški koncept naj bi bil uresničen do sredi februarja 2003, vzporedno z obema konceptoma naj bi bila izdelana in postavljena tudi poslovni koncept in infrastruktura.
Do-sredi marca 2003 naj bi bila sprejeta realizacija konceptov, start novega lista pa je predviden za začetek pomladi, v četrtek, 20. marca 2003. Alternativni termin je četrtek pred cvetno nedeljo, 10. april 2002. Zatem bo sledila druga etapa realizacije koncepta Slomedia.
Iz predloženega papirja sledi, da bojo načrtovani stroški za nov časopis znašali 461.500 evrov, od tega 228.000 evrov
za plače in odpravnine ter 233.500 evrov za stvarne stroške. Povprečni letni strošek na osebo bo torej znašal 38.500 evrov. Tisk naj bi stal 140.000 evrov, za najete pisarniške prostore v obsegu 120 m2 bo treba odšteti 11.000 evrov na leto.
Slomedia bo imela tudi internet, ki naj bi ga upravljali dve osebi. Internetni oddelek družbe bo stal 97.000 evrov, od tega 76.000 evrov za personalne stroške. Novi časopis naj bi bil štiribarven v obsegu najmanj 24 strani.
Člani ZNP so sklenili, daje treba v priprave razvoja projekta skupnega časopisa vključiti predsednika ZNP dr. Franca Wuttija, ki mora na koncu vsake posamezne etape poročati zboru.
Poslovodji Slomedia, Peter Wieser in Joachim Lesjak, bosta po soglasnem sklepu čla-
nov na prihodnji seji ZNP predstavila stanje realizacije projekta Slomedia odnosno skupnega časopisa. Do takrat naj bi bilo znano ime časopisa, kraj in mesto uredništva, format in linija časopisa, pa tudi personalni sestav uredništva in internetske redakcije.
Predloženi papir je med člani ZNP naletel na zelo različne odmeve. Ker so ga dobili v roke šele tik pred sejo, ga niso mogli v miru prebrati in pretehtati, ampak samo bežno preleteti. Zato je treba računati s tem, da razprava o konceptu s torkovim sklepom, da se vzame na znanje, ni zaključena.
Na dnevnem redu ZNP je bila tudi usoda Radia dva. Člani so se zavzeli za njegov obstoj in ugotovili, da je ohranitev Radia dva za NSKS merilo za uspeh političnega dialoga v državi in deželi.
Franc Wakounig
SLOVENSKI VESTNIK_____________________POOTOA____________________________28. november 2002 g
VIDEO-FILM KAHADEJA IN DEŽELNEGA GLAVARJA
Koroška si krepi sloves nemškonacionalne dežele
vroči lavi sovraštva« je naslov video-filmu, ki sta ga prejšnji teden, v torek, 19. novembra 2002, predstavila v celovškem Domu glasbe koav-torja Carl Gustav Ströhm in Andreas Mölzer. Film je, tako Mölzer, nastal na ukaz deželnega glavarja Haiderja, soizdajatelj pa je koroški Heimatdienst.
Namen filma naj bi bil, tako vsaj piše na ovitku, dokumentirati zločine, ki da so jih po vojni zagrešili »Titovi« partizani vse od Koroške do Kočevskega Roga, pa še preko njega.
Slovenska ko-laboracija
Kot strokovni svetovale je pri nastajanju filma sodeloval tudi dr. Jože Pučnik, ki je na začetku 90. let kandidiral celo za predsednika Republike Slovenije. Zdaj pa se je udinjal osebam in organizacijam, ki so ideološko skrajno desno opredeljene in ki svoje protislovenske nastrojenosti nikdar niso skrivale.
Pučnik pa ni edini slovenski sogovornik v filmu: do besede pridejo med drugim še urednik časopisa »Demokracija« Berlec (poudariti je treba, da avtorji filma besedo »Demokracija« vseskozi napačno izgovarjajo, kar vse pove o njihovem civi-lizacijsko-kultumem odnosu do slovenščine), Tine Velikonja, bivši domobranec in eden od vodilnih predstavnikov tako imenovane Nove slovenske zaveze.
Tretji v tej navezi slovenskih sogovornikov je mariborski advokat dr. (Dušan) Ludvig Kolnik. On in Velikonja sta bila na predstavitvi video-filma in sta se v družbi koroških nemškonacio-nalcev očitno odlično počutila.
Škofove besede Predstavitev video-filma se je pričela s petjem in »plehmuzi-ko«, avtorja Ströhm in Mölzer
sta posebej poudarila, da je slovenski nadškof Franc Rode avtor naslova filma »V vroči lavi sovraštva« Mölzer pa je tudi poudaril, da je film nastal po nalogu deželnega glavarja Haiderja.
Slednji je v svojem govoru dejal, da je film zaželeni odgovor na dokumentacijo ORF o koroških partizanih, ki da jo dežela ostro odklanja. Doslej da ORF še ni sprejel video-doku-mentacije v svoj spored.
Potem pa je Haider napovedal, in ta načrt je centralni škandal v zvezi s tem video-fil-mom, da ga bojo skupno s potujočo razstavo predvajali v vseh šolah na Koroškem. To je seveda škandalozna grožnja, ki kaže, kako trenutni deželni oblastniki skušajo izrabiti svoje funkcije in mladino manipulirati z nekim psevdoznanstvenim izdelkom. In vse to samo zato, da bi zadostili svojemu užaljenemu egu, ker je ORF odklonil pritožbo proti filmu o koroških partizanih kot nestrokovno in neutemeljeno.
Video-film »V vroči lavi sovraštva« ni le rokodelsko, torej filmsko-tehnično zelo slabo na-
rejen, tudi vsebinsko sploh ne odgovarja kriterijem dokumentacije. Film sploh ne sprašuje, kaj in kje so vzroki za nastajanje in porajanje partizanstva med Slovenci in tudi za maščevalne akcije.
»Vsega so krivi partizani«
Vse zločine, ki so se med drugo svetovno vojno in po njej »zgodili« na slovenskem etničnem ozemlju, podtikava partizanom. Nobene besede o grozodejstvih Nemcev, domobrancev, Italijanov, ki so več kot štiri leta nad slovenskim narodom izvajali krvavo rihto. V zvezi s preselitvijo Kočevarjev v Posavje in Obsotelje na Štajersko (ki je bila takrat del nacističnega rajha) niti z besedico ni omenjeno, da so jih naselili na domove, s katerih so nacisti poprej pregnali Slovence. To načrto mešanje vzrokov in posledic, odgovornosti storilcev in vloge žrtev sega celo do namigovanja in natolcevanja, ali Peršmanove družine v Podpeci aprila 1945 morda le niso partizani pobili sami.
Občasne besede o spravi so navzlic sporočilnosti in tendenci filma le prazne fraze.
Problematičnosti filma se očitno zaveda tudi ravnatelj deželnega arhiva dr. Wilhelm Wadi, ki je v dskusiji po filmu svaril pred tem, da bi vse partizane vrgli v isti koš. Jasno je poudaril, da so se partizani borili proti nacizmu in da to še posebej velja za koroške partizane. Te trezne besede bojo koroški politiki in tisti, ki hočejo z omenjenim video-filmom nasilno »osrečiti« koroško mladino, seveda morali upoštevati. Navzoči deželni politiki so seveda klecnili pred Haiderjem in avtorji ter producenti videoposnetka in obljubili, da bojo podprli predlog, naj se film kaže v šolah.
Tako video-film kot tudi udeležba politične smetane na njegovi predstavitvi samo potrjujeta, da je ta dežela pod deželnim glavarjem Haiderjem še globlje zdrknila v tisto politično sfero, kamor jo že dolgo devajo: v desničarski in nem-škonacionalni kot. Koroška si je utrdila svoj žalostni sloves »desničarske« dežele, ki ima izrazito problematičen odnos do Slovencev in do polpretekle zgodovine. To je dežela, ki svojih obilnih energij in resursov ne investira v prihodnost, ampak se raje in z veseljem zapleta v pasti preteklosti.
Franc Wakounig
ŠKOF VEKOSLAV GRMIČ:
V razstavi so stvari preveč pomešane
Razstavo »Med kljukastim l\križem in rdečo zvezdo« v slovenjgraškem Pokrajinskem muzeju si je ogledal tudi mariborski škof dr. Vekoslav Grmič. Svojo kritično oceno je odel v latinski stavek »Qui bene distinguit, bene docet!/ Kdor dobro razlikuje, dobro uči!«. Po njegovem prepričanju je razstava slaba, ker so stvari, ki so že same po sebi preveč različne, preveč pomešane in se preveč enačijo.
Grmič na primer opozarja na različna filozofsko-ideo-loška izhodišča in vsebine komunizma oz. socializma na eni strani in nacionalsocializma na drugi. Komunizem oz.
socializem se je, čeprav je to utopija, bojeval za »raj na zemlji« in je imel določeno vertikalno eshatološko dimenzijo.
Nacionalsocializem pa temelji izključno na oblasti rase in krvi, torej zgolj na horizontalni ravni. »Jasno je povedal, da to, kar hoče, naj služi izključno germanski rasi in nemškemu narodu. Za vse druge narode in rase ta drža pomeni suženjstvo ali celo uničenje, kot se je to zgodilo Judom in Slovanom. To pa je pekel na zemlji«.
Ker sta pri doseganju svojih ciljev oba uporabljala nasilje, ju kljub temu ne moremo enačiti, ker so bili njuni cilji tako različni, pravi škof Grmič. Na eni strani je to bil cilj, da se doseže svet srečnih in zadovoljnih ljudi, na drugi pa je bil cilj oblast nemške rase in uničenje oz. zasuž-njenje drugih. (Glej poročilo o razstavi na strani 3.)
Franc Wakounig
% j Koroškem pokrajinskem V muzeju v Slovenj Gradcu so 14. novembra odprli potujočo dvojezično razstavo Med kljukastim križem in rdečo zvezdo / Čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarnih ideologij in partijskih diktatur s primerom Slovenije in avstrijske Koroške. Nemški naslov vsebuje namesto rdeče Titovo zvezdo. Težišče dogajanja je iz obdobja 1938-48. Zgodovinarji z obeh strani meje so med drugim želeli vzpostaviti dialog med generacijami v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem na poti združevanja Evrope, saj obstajajo velike razlike v razumevanju in vrednotenju novejše zgodovine na tem geografskem prostoru, ki otežujejo sožitje med ljudmi. Prav tako opozoriti na nevarnost totalitarnih sistemov kot sta bila nemški nacionalsocializem in jugoslovanski komunizem, prikazati tvorce, pomagače in mnoge žrtve, predvsem med malimi ljudmi, s ciljem, da se trpljenje ne bi ponovilo.
SLOVENJ GRADEC
Razumevanje zgodovine za sobivanje
Dokumenti pripovedujejo
Ob otvoritvi razstave je bilo poudarjeno, da ne gre za primerjavo dveh totalitarnih režimov, niti za izenačevanje povzročenih krivic, temveč za vrnitev dostojanstva malemu človeku in ozaveščanje javnosti. Zavedajo se, da more priti do
različnih reakcij ob tako občutljivi temi med še živečimi generacijami iz tistega obdobja, kot med pripadniki mlajših z že oblikovano kolektivno zavestjo. Dokumenti pripovedujejo, so dejali avtorji.
Panoji s fotografijami in dokumenti ter z zapisi dogodkov predstavljajo »sedem vsebinskih delov: na avstrijski strani reflek-tiramo evolucijo NSDAP, totalitarno prilastitev oblasti, uprizoritev nacionalsocialističnega režima, nasilje, vojni vsakdan in usodne posledice za prebivalstvo. Slovenski del projektne zgodbe izbira temeljne prizadetosti slovenskega prostora zaradi totalitarnih intervencij nacionalsocializma in komunizma v slovenski družbi v kontekstu druge svetovne vojne, okupacije, rezistence in socialistične revolucije ...« (iz obvestila za tisk).
Sporen naslov ?
Na otvoritvi je Spomenka Hribar, znana tudi kot kritik slovenske desnice, dejala, da ima vsaka generacija pravico razložitit si preteklost po svoje, da bo lahko živela sedanjost in prihodnost. Vendar je obžalovala naslov razstave Med kljukastim križem in rdečo zvezdo, ki daje možnost enačenja narodnoosvobodilne borbe s komunizmom, oz. redukcije NOB na komunistično revolucijo, kar pa ne drži. Opozorila je tudi na tretji totalitarizem, katoliški, ki je bil predhodnik obeh. V slovenskem prostoru je nastal koncem 19. stoletja (ideolog dr. Anton Mahnič), kot izključujoč do drugače mislečih, predvsem je gojil sovraštvo do liberalcev. Paktiral je z avstrijskim antisemitizmom. Tu so začetki domobranstva in poznejše zaprisege domobrancev Hitlerju, je dejala.
Liberalizem pa se je v tedanjih razmerah podaljšal v komunizem. Genezo katoliškega totalitarizma, ki se je sam tudi tako razglašal, saj v času med vojnama še ni imel negativnega prizvoka, je dokumentirala z branjem citatov iz časnikov Jutro, Katoliška akcija in Sodobnost.
Razstava prihaja v Avstrijo
Projekt so izpeljali slovenski in avstrijski zgodovinarji: Jože Dežman, dr. Alfred Eiste, mag. Michael Koschat, mag. Hanzi Filipič, mag. Marjan Linasi. Potujočo razstavo, knjigo in katalog, logotip ter internetno stran so oblikovali mag. Fritz Rathke, Edi Koraca, Črtomir Frelih in Sašo Vrabič, sicer pa vključuje še zgoščenko in anketo. Nastal je kot sad sodelovanja Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, Mohorjeve (Hermagoras) iz Celovca in Phare program oz. EU. Razstava bo v muzeju na ogled do konca januarja 2003. Nato se seli v Avstrijo.	5. Š.
KONCERT SPZ V ŠENTPETRU
Manifestacija izbrane zborovske kulture
l"\ rugi del osrednjega koncer-LJ ta Slovenske prosvetne zveze je bil prav tako uspešen kot prvi, ki je bil teden dni prej v KD Pliberk. Dvorana v Zavodu šolskih sester v Sentpetru pri Šentjakobu je v nedeljo, 24. novembra 2002, komaj sprejela množico poslušalcev, ki so dejansko prišli iz vseh dolin in krajev, kjer na Koroškem živi Sloven.
Kot v Pliberku sta tudi v Sentpetru oblikovala koncert dva odlična zbora: Mešani pevski zbor »Danica« iz Sentpri-moža pod vodstvom mag. Stanka Polzerja in legendarni Slovenski oktet v novi zasedbi, ki ga umetniško spremlja dr. Mirko Cuderman. Dva zbora, dva različna sestava, ena velika ljubezen - to je slovenska pesem in nadvse spoštljiv ter kulturniški odnos do glasbenega izročila drugih narodov in kultur.
To, kar je Mira Grötschnig-Einspieler o zborih, o njuni zgodovini, dosežkih in o njunem velikem poslanstvu, delovanju ter o pesmih, ki sta jih pela, povedala v izbrani povezavi, so pevke in pevci iz Sent-primoža in iz Slovenije izrazili v čudovite melodije odeti vsebini pesmi. O dveh biserih -ljubezni in zvestobi, o »fajn«
večeru in o najlepši noči, o težkem času, ki se naj ne vrne več, o roži tam v dolu, o pomladi in znamenju domovini je pela Danica v prvem delu. Svoj drugi nastop je namenila umetni pesmi drugih narodov in jezikov (lok je segal od Vitautasa Miškinisa »Cantate Domino« preko Mendelssohnove uglasbitve 91. psalma, slovenske »Sanjam le« in koroške nemške narodne (»Is schon still«) do ukrajinske »Kosiv košar sino«.
O eksaktnih vstopih, o zavidljivem glasovnem razponu in intonančni stabilnosti ter obvladanju forta in pianissima je bilo pri Danici že veliko in pohvalno rečenega, isto velja za solistične vložke. Poudaril bi pa morda tisto misel, ki je bila vselej tudi vodilo »Danice«: spodbuditi tiste in jim dati poguma, ki jim je slovensko zborovsko petje pri srcu in ki nočejo, da utihne po vaseh. To zdaj še posebej velja za Šentjakob.
Nova zasedba Slovenskega okteta je v Šentjakobu potrdila, da upravičeno gre po stopinjah svojih velikih vzornikov. V bistvu so odmiki od klasične oktetove barvitosti melodije le malenkostni, mestoma pa bi manj nosljanja in glasu seveda dobro delo, ker se forte lahko kaj hitro sprevrže v krik. Oktet je predstavil klasiko slovenske umetne, ponarodele in narodne pesmi, seveda pa tudi nova posadka ohranja zvestobo do ko-
roške narodne in predvsem do pesmi Pavla Kernjaka. Ni pa manjkala ruska »Večemji zvon«.
Slovenski oktet je bil s Slovensko prosvetno zvezo vseskozi tesno in plodno povezan. Ta vez bo močna ostala tudi v prihodnosti. Razveseljivo je, da se tradicija in poslanstvo Slovenskega okteta nadaljujeta na znani in priznani kakovostni ravni.
Občinstvo, med njim veliko mladine, je oba zbora dobesedno zasulo z aplavzem. Koncert je bil manifestacija in praznik slovenske pesmi in kvalitetnega petja in mojstrki dokaz zmogljivosti in vrhunskih dosežkov naših zborov. Franc Wakounig
MoPZ »Danica« z zborovodjem Stankom Polzerjem
Slovenski oktet na odru v Šentpetru
ŠENTJANŽ
Finisaža v k & k
Q retekli četrtek je Christof I Šubik ob zaključku razstave svojih del predstavil liriko treh različnih avtorjev - Bertolda Brechta, Paula Čelana in Roberta Schindla. Čeprav se avtorji med seboj niso poznali, jih veže čut za estetiko, humanost in enakopravnost ne glede na barvo, kožo in izvor. Umetnik je popestril literarni večer z glasbenimi vložki.
M. Š. Umetnik Christof Šubik	Foto: Štukelj
SVEČE - G0RŠET0V ATELJE
Razstava dveh
ustvarjalk-
domačink
l j impresivnem ambientu Go-V ršetovega ateljeja pri Vrbni-ku v Svečah je minuli petek, 22. novembra, zvečer bila odprta razstava dveh ustvarjalk-do-mačink, ki vsaka po svoje podoživljata in na novo prikazujeta podobe iz svojega versko-kulturnega kroga in ozadja. To sta Silva Božinova-Deskoski in Amalija Feinig. Obema je Rož postal nova, in s tem prva domovina, obe sta v kulturno dogajanje Sveč in okolice vnesli mnogo angažmaja, zavzetosti in vztrajne ustvarjalnosti.
Silva Božinova-Deskoski je rojena pirinska Makedonka, študirana ekomistka in umetnostna zgodovinarka. Kot umetnica se je zapisala poslikavi ikon, najplemenitejšemu izrazu upodabljanja svetnikov in Boga, kar ga poznata pravoslavna
vera in njen kulturno-duhovni krog. V tej umetnosti, kjer brez duhovnega pristopa ne gre, je dosegla tako višino, da njene umetnine sodijo v sam vrh ikonografije. Pri Vrbniku razstavlja dvajset ikon.
Amalija Feinig, po izobrazbi višja medicinska sestra in babica, je ob družini in delu v kulturnem društvu »Kočna« začela modelirati kipe svetnic in svetnikov, ki stojijo v številnih kapelicah, križih in cerkvah po naših krajih. Privlači jo njihova neizumetničenost in preprostost, saj so mnoge ustvarile žuljave kmečke roke, ter osebnost, ki jo ima vsak od njih. Feinigova se skuša čim bolj približati originalu, seveda pa je vsak od njenih kipov posebnost zase.
Razstavo domačih ustvarjalk je s z lastnimi skladbami obogatil džezovec Tonč Feinig, predsednica SPD »Kočna« Tatjana Feinig pa je umetnici predstavila številnemu občinstvu.
Razstava v Goršetovem ateljeju je odprta do 1. decembra 2002.
Franc Wakounig
PREVALJE
10 let ženskega pevskega zbora Karantanija
p\ružbeni Dom na Prevaljah \J]c bil nedavno prizorišče ubranega petja ob jubileju ženskega pevskega zbora Karantanija, v-katerem prepeva štirinajst pevk; med njimi so štiri od začetka, ko so bile še Dekliški nonet, z zborovodkinjo Suzano Makič. Njihovo vodilo pravi, naj ima pesem prosto pot do ušes in budi vedrino v nas. V minulem desetletnem obdobju so veliko nastopale, poleg revije Od Pliberka do Traberka so se predstavile v Avstriji in Hrvaški, pomembnejša nastopa pa sta bila ob deseti obletnici samostojnosti države v Ljubljani in ob letošnjem sprejemu ev-
ropskih senatorjev na Bledu. Nastopi so postali celo pogostejši od vaj. Pojejo ljudske pesmi, umetne in tudi zabavne, posnele pa so že svojo prvo zgoščenko. Z njimi se postavijo v Kulturnem društvu Prevalje, kjer zbor deluje.
Program praznovanja jubileja, ki je privabil precejšnje šte-
vilo obiskovalcev, so popestrili tudi Bogdana Herman z ljudskimi pesmimi in oktet Suha/ Neuhaus, iz obmejne avstrijske občine, ki že skoraj dvajset let prepeva ljudske pesmi in sodobne priredbe, ter je dobitnik evropske nagrade za ljudsko glasbeno umetnost (1997).
5. Š.
Amalija Feinig, sveta Magdalena in Silva Božinova-Deskoski

Pevke zbora Karantanija
NOVA LUTKOVNA SKUPINA
Miške tako in drugače
Qo lanskoletni razveseljivi I ustanovitvi nove lutkovne skupine v Celovcu, skupine Pika, se je pretekli četrtek pojavila še »mlajša« in pogumno nastopila v Tischlerjevi dvorani. In to kar dvakrat. Resda so bili igralci le štirje, a zagotovo se jih bo pridružilo še več, saj je bilo čutiti, da se otroci v skupini prav dobro počutijo.
Projekt začetka lutkovne animacije, kakor sta tokratno delo z nadebudnimi začetniki imenovala animatorja Breda in Tine Varl, se je vsekakor obnesel. Otroci so bili sproščeni v gibu, obvladali so lutke miško, polžka, mačko, kuža, ubrano prepevali pesmice kot ... juja, juja, danes mačke ni doma ..., jaz sem mala miška, saj me vsak pozna ... Zgodbica je bila seveda v smislu: mačka miško,
kuža mačko, v glavnem pa je šlo predsem za animacijsko poigravanje otrok, za katerim je bilo čutiti ustrezno didaktiko navajanja na oder in nastopanja pred gledalci.
Scena je bila preprosta, uporabna tudi za drugo predstavo Pike, pogumni začetniki pa so bili Viktorija Dolinar, Julija Krištof, Lejla Sandrieser in Benjamin Türk.
Prijetno spremno glasbo je pripravila Tatjana Tolmaier, skupinico pa vodita Renata in Lojze Dolinar. Vsem, bravo!
J. R.
Trije od štirih miškic celovškega SKD
DRUGA PREMIERA V CELOVCU
Pikina »Grdinica«
r^rugo predstavo, takoj za LJ »Miškami«, na isti sceni, ki je bila pravzaprav namenjena bolj njej, je predstavila kot že rečeno lani ustanovljena lutkovna skupina »Pika«. Ti, še vedno mali igralci, so na oder prikorakali že bolj samozavestno, saj vedo: bolje je biti predzadnji kot zadnji v vrsti.
Teresa Millonig, Lisa Sandrieser, Alida Tolmaier, Nina Zdovc, Matjaž Dolinar, Štefan Flojančič, Thomas Hribernik, Benjamin Küpper, Jakob Stadler in Fabian Türk so nam v lutkovni updobitvi zaigrali nekaj ljudskih motivov iz bogate dediščine Slovencev iz Rezije, pesmice kot »Bila je huda mravljica«, »Spi, voliček, spi, ...«, »Lisička je ...« in druge pa so vzeli iz zbirke Od volička do kozlička. In res se v predstavi vrstijo prizori od volička do kozlička - tu so voliček s svojo govejo mamo, je Grdina, strašna pošast, katere ne morejo
ugnati ne lisica, ne volk, ne medved, ne zajček, a huda mravljica ji je s svojimi ugrizi kos.
Zelo prijeten splet ljudskih motivov.
Predstavo so odlikovali samozavestno nastopanje malih igralcev, dobra izgovorjava, dinamika izvedbe, posrečene lut-
ke, ubrano in usklajeno petje in še kaj. Seveda ima poleg organizatorjev v društvu spet naj-večju zaslugo za izbiro motiva in izvedbo predstave Tine Varl, katerega je z odličnimi lutkami podprla žena Breda, glasbo je spet obdelala Tatjana Tolmaier, za lučjo pa je bil Tomo Millonig. Društveniki so se ob zaključku zahvalili tudi vodji skupine Mariji Zdovc in izdelovalcu scene Gunterju Rexu iz Žih-polj.	J. R.
Člani »Pike« z lutkami in grozno Grdino
PREMIERA NOVE RADIŠKE SKUPINE
Nekoliko pod pričakovanjem
NI aslov ne bo povsem ustrez-IMal vsebini poročila. Režiserju Marjanu Bevku sem že povedal, da je za začetniško skupino najbrž izbral prezahteven tekst, oz. da predstava Suhadolčanove mladinske igre Narobe stvari v mestu Petpedi ni bila dodelana. Veselje je bilo na odru videti enajst nadebudnih igralcev, Kathrin Guggen-bichlcr, Tanjo Guggenbichler, Fabiana Knappa, Mirjam Lam-pichler, Nadjo Lampichler, Sa-rach Rogaunig, Anjo Wieser, Manuela Woschitza, Simone Woschitz, Kristiana Wrulicha in Danielo Wrulich, ki bodo v prihodnje zagotovo nosilci ra-
diškega odrskega delovanja. Toda najbolje se niso znašli. Na
nekaterih mestih so dajali občutek, da ne vedo, kaj bi sami s seboj, da niso povsem razumeli svojih vlog.
Predstava je dolga, kar predolga za s tremo prežetimi igral-
f
It V 7 *
\	ijr
* § IW<
■ r«
Nova gledališka radiška skupina
»PRIŽGITE LUČI« ALI
Ko domišlija dobi krila
llsoboto, 23. novembra V 2002, dan pred volitvami, se pozno popoldne v Šentjanžu v k & k centru zbira mlado in staro. Vsi hočejo biti priča krstni predstavi odrskega komada »Prižgite luči«. Napisal ga je slovenski pisatelj Milan Jesih, glasbeno obleko mu je nadel Gabriel Lipuš, na odru pa sta ga oživila, in to hudimano živahno, zamotano, veselajško in predvsem dobro, Jožef Ropoša in Gregor Čušin. Napotke za plesanje, letenje, muziciranje, prepevanje, padanje in vstajanje, in kaj vem še vsega, je jima dal Matjaž Latin. Temu se običajno pravi »režija« odnosno »režiser«.
Producenta krstne predstave, ki je seveda tudi premierna, sta k&k center ter Glasbeno gledališče GABRIEL.
Vsebina predstave je čisto življenska z mnogo fantazije in impulzivno-zabavne iznaj-
dljivosti. Dvojici, igralcu in glasbeniku, je usojeno srečanje v prostoru in času, ko jima ne gre dobro. Beseda da besedo, vsak se pohvali z uspehi, ki jih ni, in končno se odločita za španovijo umetniškega življenja. Obnašata se kot cesar v slavni pripovedi o njegovih oblačilih. Razlika je ta, da oba igrata vse: lahkovernega cesarja in otroka, ki ga ni mogoče nafarbati, in ki pove resnico.
Konec skupno sanjanih podvigov in umetniških do-mišlij je trd: v trenutku, ko bi se jima naj prižgale luči slavne umetniške prihodnosti, ju objame tema. V nič se razblinijo vsi poklici v oblakih: ovčar, ovca, letalec, padalec, veslač. Konec je filozofije, da si lahko vse, če si igralec. Na koncu jima ostane samo spomin.
Gregor Čušin in Jožef Ropoša, ki ga poznamo še kot Kmecljevega Prešerna, sta na odru prav zaradi vidnih nasprotij (dolg in majhen, pevec in igralec) kongenialen par. Predstava mine kot bi mignil, smeh je njen stalni spremljevalec.	Franc Wakounig
Če si igralec, si lahko vse
SUHA
Srečanje v kulturi
l/oncert pod geslom »Pisana lyjesen« v ljudski šoli na Suhi je s pomočjo lepih pesmi romantično spominjal na jesen. Domače skupine kot »Oktet Suha«, Sekstet »Bene« in Pev-
ci. Dovtipi in humorne besedne igre so neizdelani in zato pri gledalcih ne zbudijo kakega posebnega smeha. Predstava se vleče ..., vloge bi bile lahko primerneje razdeljene - nagačen župan v sopranu. Predstavo je s svojo koreografijo nekoliko razgibala Rezka Kancian, glasbo je sestavil Edi Oraže, za tehniko pa so skrbeli Samo Lampichler, Tomaž Ogris, Adrijan Povše, Hannes Tolmaier in Niko Wieser. Svojo nalogo so opravili dobro.
Mladi igralci so zagotovo »kapital« društva. Vse čestitke za njihov pogum. Že na prihodnji predstavi bodo doživeli večji uspeh! To jim zagotavljata tudi zavzeta vodji skupine Sandra Lampichler in Marco Tolmaier
Jože Rovšek
sko-instrumentalna skupina KPD Drava so navdušile poslušalce, ki so tokrat prišli celo iz Labotske doline.
Presenečenje večera pa je bil zbor iz Brez/Fresacha, ki je predstavil tudi dve slovenski pesmi. Dirigentka zbora Gerrie Egger prihaja celo iz Nizozemske. Fresach je majhna občina v Dravski dolini, ker stanujejo prebivalci predvsem na gori. Povezovala sta Krista Meklin in Jokej Logar. Pesnica Ivanka Polanc je predstavila svoje najnovejše jesenske pesmi. Za jesensko dekoracijo odra pa so na zelo umetniški način poskrbeli šolarji 2. a razreda glavne šole v Pliberku. Četudi je koncert potekal na predvečer važnih volitev je bila publika sproščena. Po koncertu je bilo družabno srečanje v gostilni Motschu-lablick.
Častni gostje pa so bili ravnatelj in pesnik Hermann Germ, župan Gerhard Visotsch-nig, župnik Simon Wutte, iz Wolfsberga Brigitte Rabensteiner (Kinderkrebshilfe), podjetnika Hans Würfler in Rudolf Skias, zborovodja Siegi Hoff-mann, ravnateljica Paulina Jug in občinska odbornika Alfred Meklin in Alfred Skubl.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 28. 11._______________
DUNAJ, v avstrijskem Volksliedwerk, Operngasse 6 - KSŠŠD
19.30	Predstavitev zgoščenke zbora slovenskih študentk in študentov na Dunaju
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati
-	Klub prijateljev lova
19.30	Slovesna podelitev častnega članstva in plaket
PETEK, 29. 11._________________
CELOVEC, v sejni sobi K KZ - K KZ
10.30	»Prezentacija zbirke samospevov Antona Nageleta ter zgoščenke s samospevi Franceta Cigana in Antona Nageleta« v izvedbi Bernarde Fink-Inzko in Marka Finka ob sp/emljavi Nataše Valant in Špele Filipič
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana
-	SPD Zarja
18.00	Premiera muzikla »Čenčanje«. Nastopa otroška skupina SPD »Zarja«. Režija Alenka Hain
CELOVEC, v Tischlerjevi dvorani
19.30	Podelitev Einspielerjeve nagrade 2002. Slavnostni govornik prof. Tomaž Ogris; glasbeni okvir MePZ Danica in Gemischter Chor Griffen
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
19.30	Gled. predstava »Domača naloga». Nastopa mladinska skupina SPD Bilka
ŠMIHEL, v ljudski šoli - Godba na pihala Šmihel
19.30	Koncert in predstavitev zgoščenke. Sodelujejo Trio Korenika
LOČE, v farni cerkvi - župnija in vaška skupnost Loče, SKD Jepa-Baško jezero
20.00	Koncert. Nastopajo: Madžarska komorna filharmonija - ansambel Dunaj, Katarina Beranova (sopran), Maria Rosendorfsk (sopran), Eszer Balogh (alt), Franz Fahrleitner (tenor),
Heinz Fitzka (bas),
Georg Kugi (dirigent)
DUNAJ, v klubu, Mondscheingasse - KSŠŠD
20.00	Prezentacija filmov. Stefan Hafner predstavlja svoja dela »Wolkenbügel», »Max 8i Mora«, »Für einen Moment«
SOBOTA, 30. 11.________________
PLIBERK, pred kavarno Pazzo -Otroška skupina Palčki/Zwerge
08.00	Božični bazar otroške skupine Palčki/Zwerge_______________________
CELOVEC, Jugendgästehaus, Neckheimgasse
15.00	»30 let »Ortstafelšturma» na Koroškem»; na simpoziju sodelujejo: univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer, dr. Sepp Brugger, izr. univ. prof. dr. Gero Fischer, dr. Valentin Sima, dr. Mirko Messner in univ. prof. dr. Peter Gstettner
ŠENTJANŽ, k & k
15.00	Razstava Beate Fabian in Franca Merkača »Medsebojno vplivanje: umetnost - rokodelstvo«. Predstavitev umetnikov ob 16. uri.
VOGRČE, v gasilskem domu -KKD Vogrče
18.00	Občni zbor
RADIŠE, farna cerkev - SPD Radiše, fara Radiše
19.00	Adventni koncert. Spored oblikujejo domače društvene skupine
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v kapeli Višje šole - Regionalni center, SP_D Rož, Društvo upokojencev Šentjakob, KKZ
19.30	Predstavitev zgoščenke »Samospevi in koncert »Obujam spomine«. Nastopajo: Bernarda Fink-Inzko, Marko Fink, Nataša Valant, Špela Filipič
PLIBERK, kulturni dom - SPD Trta
20.00	Koncert MoPZ »Trta v okviru 30-letnice obstoja zbora
NEDELJA, 1. 12.________________
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
10.30	Miklavževanje
ŠENTPrIMOŽ, pri Voglu - Društvo upokojencev Podjuna
12.00	Adventno srečanje
SELE, farni dom - KPD Planina
14.30	Miklavževanje. Spored: mlad. gled. igra »Oblaček pohajaček«, gostuje mlad. gledališka skupina iz Bilčovsa, otroci ljudske šole Sele s petjem in deklamacijami, mladinski zbor Sele
ŽITARA VAS, kulturni dom -SPD Trta
15.00	Slavnostna prireditev in koncert MoPZ »Trta« ob 30-letnici obstoja
GLOBASNICA, pri Šoštarju - SKD Globasnica
15.00	Miklavževa opereta. Nastopa domača igralska skupina
CERKEV na HUMCU -Komite za orgle
16.00	Adventni koncert z Oktetom
Suha, Vokalensemble____________
SLOVENSKI
VESTNIK
PRAZNUJEJO: Katica Romauch iz Leš
pri Šentjakobu - 80. rojstni dan; Katarina Turner iz Lovank - rojstni dan; Marija Katarina Lipnik iz Klopinja - rojstni dan; Marija Blažej iz Podlibiča - 26. rojstni dan; Andreas Kogoj iz Lobnika - 55. rojstni dan; Marica Prunč iz Mokrij - okrogli jubilej; Cilka Knez iz Lobnika - 80. rojstni dan; Marija Kropivnik iz Sloven-jega Plajberka - 60. rojstni dan; Toni Knez iz Lobnika - 50. rojstni dan; Franci Koren iz Šentjakoba - 50. rojstni dan; Katarina Dovjak iz Podgrada - osebni praznik; Cecilija Poschinger - rojstni dan; Rozalija VVutti iz Ločila - 74. rojstni dan; Katri Roblek s Kota v Selah - rojstni dan in god; Katarina Philipp iz Grabna pri Blačah - dvojni praznik; Ferdi Hafner z Reke pri Šentjakobu - 29. rojstni dan; Matevž Kaki iz Spodnjih Jezerc - 86. rojstni
dan; Kati Pipp z Ziljske Bistrice - 80. rojstni dan; Engelbert VVasner iz Sel - rojstni dan; Berti Ojster z Obirskega - rojstni dan; Hanzi Weiss iz Šentjanža - rojstni dan; Marjan Verdel iz Borovelj - rojstni dan; Travdi Goritschnig s Šentane -rojstni dan; Walter Gutovnik iz Podjune - rojstni dan; Pepca Druml z Ziljske Bistrice - rojstni dan; Peter Kuchar ml. z Bele - rojstni dan; prof. Milan Küpper iz Vrbe - rojstni dan; Matevž Wakounig z Ladin - 60. rojstni dan; Anton Pukl iz Dvora - rojstni dan; Viktorija Granik iz Celovca - rojstni dan; Katja Krištof iz Dvora - rojstni dan; Katarina Berchtold iz Črgovič - rojstni dan; Marija Vavti iz Nonče vasi - rojstni dan; Katarina Rudolf iz Vidre vasi - rojstni dan; Janez Kumer z Brega pri Dobu - rojstni dan; Katarina Mandl iz Libuč - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Völkermarkt, Glasbena šola Pliberk
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž
17.00	Otroška gledališka predstava »Starši naprodaj«. Gostuje otroška gledališka skupina Šmihel
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.00	Odprtje razstave »Ikon«. Razstavlja Frida Wutte; glasbeni okvir MePZ Gorotan
BOROVLJE, farna cerkev - SPD Borovlje, Slov. cerkveni zbor Borovlje
19.00	Adventni koncert. Sodelujejo: Komorni zbor SPD Borovlje, cerkveni zbor Borovlje, Kvartet Borovlje, in instrumentalni ansambel
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
19.30	Gled. predstava »Domača naloga». Nastopa mladinska skupina SPD Bilka
TOREK, 3. 12.__________________
DUNAJ, v klubu - KSŠŠD
20.00	Diskusija »Združitev slovenskih časopisov Slovenski Vestnik in Naš tednik». Diskutanti: Marjan Sturm, Bernard Sadovnik, Rudi Vouk in Matevž Grilc
TINJE, Dom prosvete
19.00	Odprtje razstave Lorenza Krauta
- akvareli in olje na papirju. Predstavitev: rektor Jože Kopeinig; petje: Oktet Suha. Razstava bo odprta do 4. januarja 2003._________________
Slovensko planinsko društvo Celovec razpisuje natečaj
Planine v sliki
Kot vsako leto tudi letos vabimo vse, planince -fotografe k sodelovanju. -Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pa pošlite do 20. 1. 2003 na: Slovensko planinsko društvo, Tarviser Str. 16; A-9020 Celovec/Klagenfurt
Iščem dvojezično, starejšo gospo, zanesljivo in relativno fleksibilno, da bi pazila na mojo 6-mesečno hčerko in prevzela lažja dela v gospodinjstvu, približno 20 ur na teden. Po možnosti iz bližine deželne bilnišnice.
Kontakt po te. 04631500608.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 «faks-71 e-mail: sonja.wakounfg@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig................................(-50)
Tajništvo......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ................Milka Kokot (-40)
Prireditve .................. Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
ySj
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 28. 11.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 29. 11. ■ 18.10 Utrip kulture
SO 30. 11.118.10 Od pesmi do pesmi, ...
NE 1. 12. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 118.00 Glasbena
PO 2. 12.1 18.00 Kratek stik__________
TO 3. 12. I 18.10 Otroški spored______
SR 4. 12. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 1. 12. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN KOROŠKA • Prof. mag. Hans Moser prejme letošnjo Einspielerjevo nagrado Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze • Pisatelj Peter Handke praznuje šestdeseti rojstni dan • 18. knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani • »Dokler bomo peli, bomo živeli« - besede Pavleta Kernjaka z vsebino napolnjuje Moški pevski zbor »Trta« v Žitari vasi, ki obhaja svojo 30-letnico obstoja.________
PO 2.12. | 3.50 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.) TO 3.12.18.30 TV SL02 (Pon.)____________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žur-naL nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva
15.00	Lepa ura 17.17 Žumal 17.30 Naša pesem
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak
9.00	Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba
14.00	Slovenske popevke 15.00 Farant_______
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna)
7.00	Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom
10.00	Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narod-nozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 29.11.1 19.00 Zrcalo kulture Znanost in človečnost: ob prezentaciji knjige prof. Josefa Klinglerja (pon. 30.11., 01.00) 20.06 Proud to be loud skozi glasbeni magazin vodi Christoph 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin s koncertnimi termini in glasbenimi poročili
SO 30.11.1 20.06 Yugo-Rock oddaja z glasbo s področja bivše Jugoslavije 23.00 Siesta Oddaja kabareta, zabave in nonsensa_______
NE 01.12.119.00 Musič for the Masses nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those about to Rock
PO 02. 12.1 18.00 Zdrava ura oddajo vodi dr. Franz Inzko 21.00 Take the Jazz-Train
Edina oddaja o jazzu na Koroškem za vse prijatelje glasbe 24.00 Forum Svetlana Slapšak: Expecting the Barbarians__________________
TO 03. 12. I 19.00 V pogovoru Naši pogovorni partnerji prihajajo iz vseh vetrov, težišče pa je na izobraževanju, umetnosti in socialnih zadevah (pon. 04. 12., ob 1.00) 20.06 Kakkoi Oddaja o japonskih risankah in stripih 23.00 Vešča Oddaja z glasbo vseh sti-lističnih in zemljepisnih smeri.__________
SR 04. 12.1 19.00 Literarna kavama 30 let
knjigarne Landhaus (pon. 05. 12, ob 01.00) 20.06 Voz latina oddaja o španski in portugalski glasbi 21.00 Ruff Radio oddaja z drum'n bass, trip hop, breakbeat, jungle and ragga
ČE 05. 12. 1 19.00 Po Koroškem 0 situaciji brezdomcev (pon. 06. 12., ob 1.00) 20.06 Yesterday & Today glasba 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let 22.00 Izven zakona glasbeni maga-zin z novo ameriško glasbo._______________
II sak četrtek je skupaj z V možem Tomažem in s snaho Anico na benediktinskem trgu v Celovcu prodajala kruh in mesne izdelke, ki so jih doma pridelali. Katarina Urak, Buhovnica iz Nagelč pri Šentprimožu, je bila prava inštitucija tega tržnega dne in vrsta strank, ki so pri njej kupovale kvalitetno hrano, je bila dolga. Za vsakogar je imela lepo besedo, prav razveselila pa se je, če je pogovor stekel v slovenščini.
Pred dobrim mesecem pa je zadnjič bila na tem kraju, kajti zahrbtna bolezen je tako načela njeno zdravje, daje morala nemudoma v bolnišnico. Na žalost pa pomoči ni bilo več. Minuli četrtek, 21. novembra 2002, so Katarino Urak v Šentprimožu položili k zadnjemu počitku.
Pokojna se je pred 78 leti rodila pri Kavhu v Vincelni vasi. Družina je bila in je prav tako danes narodno trdna in zavedna, oče je bil dolga leta
NAGELČE - ŠENTRPIMOŽ
Slovo
od izseljenke Katarine Urak
slovenski župan v Galiciji. Svojo pokončnost so Kavhovi v času nacizma plačali s pregonom v Nemčijo. Tudi Katarina je morala v tujini služiti interesom nacistične Nemčije.
Leta 1947 se je poročila s Tomažem Urakom, Buhovni-kom v Nagelčah, ki je sodeloval v uporu proti nacizmu. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, ki sta jim nudila čim boljšo izobrazbo in jim vsadila v srce podedovane vrednote. Saj ni bilo prireditve domačega društva »Danica«, ki je pokojna s člani družine ne bi obiskala, prav ponosna pa je bila na vnukinje in vnuke, ki sodelujejo pri društvu. Kmalu sta z možem spoznala, da kme-
tovanje po utečenih navadah nima prave prihodnosti. Zato sta iskala dodatnega zaslužka in se odločila za tedensko prodajo živil na benediktinskem trgu in na drugih kmečkih trgih. Stojnica Urakovih je bila ena najbolj priljubljenih in priznanih. To je seveda bil sad marljivosti in podjetnosti cele družine, katere duša in središče je pokojna bila.
Njenega pogreba so se udeležili mnogi pogrebci in ji tako izkazali spoštovanje in zadnjo čast. Domači župnik Anton Rozmarič je orisal njen lik globoko verne žene, ki sta jo odlikovala zaupanje v Boga in nesebična ljubezen. V imenu Zveze slovenskih izseljencev se je od sotrpinke in zavedne Slovenke poslovil predsednik Jože Partl, pri maši in ob odprtem grobu pa ji je v slovo zapel domači cerkveni zbor. Naj ji bo domača zemlja lahka. Družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje.
—j novembra 2002 so na re-/ • brškem pokopališču položili Johana Pasterka, po domače Bukovnika, k zadnjemu počitku. Z njim je odšel zaveden Slovenec, bivši partizan ter velik lovec. Johanu Paster-ku je zibel tekla davnega leta 1925 pri Jozelnu v Remšeniku, od koder se je družina leta 1928 preselila v Lepeno, kjer je vzela v najem Hrevelnikovo domačijo. Življenje na gorski kmetiji in v času svetovne gospodarske krize in dramatičnih političnih pretresov, v Avstriji je vladal klerofašistični Dol-fussov režim, ni bilo lahko, a Pasterkovi so vztrajali in si z dodatnim prislužkom, na primer s furvanjem lesa, zagotavljali preživetje. Ko je nacistična Nemčija leta 1938 okupirala državo, je tudi koroškim Slovencem kaj hitro postalo jasno, da apetiti nacistične Nemčije še niso potešeni.
REBRCA - SUHA
Pokopali smo Johana Pasterka
Leta 1943 je tudi Johan Pasterk moral obleči nemško uniformo, a še pred odhodom na fronto se je med dopustom doma pridružil partizanom. Ker je bil zanesljiv in hraber, je postal član zaščitne čete oblastnega komiteta OF, ki je operiral na Koroškem. To odgovorno nalogo je Pasterk izvrševal do konca vojne. Za svojo partizansko dejavnost je pokojni prejel številna odlikovanja in priznanja, med drugim tudi red za zasluge za osvoboditev Avstrije. Podelil mu ga je pokojni zvezni predsednik Rudolf Kirchschläger.
Po vojni je Johan Pasterk prevzel Bukovnikovo domačijo na Suhi pri Rebrci in vse do svoje smrti je kot umen in razgledan kmet bil predan delu na domačiji. Uteho in razvedrilo ob svojem poklicu in delu je rajni našel v lovu.
Pogreba Johana Pasterka so se udeležili številni znanci, prijatelji in bivši partizani. Mašo zadušnico in pogrebne obrede je opravil domači župnik Poldej Zunder, v imenu ZKP pa je na grobu spregovoril predsednik Peter Kuchar, Dejal je, da je družina pokojnega vseskozi podpirala partizanski upor. Johan Pasterk se je iz globokega prepričanja in narodne zavesti pridružil uporniškemu gibanju in tako doprinesel svoj pomemben delež.
Lovski pevski zbor Železna kapla pa je pokojnemu zapel v slovo.
RADIO: DVOJEZIČNA MAŠA IZ ŠENTPRIMOŽA
Kopica pozitivnih odzivov
Qreteklo nedeljo, 24. novem-I bra 2002, bila je to nedelja Kristusa Kralja, je regionalni radio ORF po vsej državi prenašal mašo iz Sentprimoža v Podjuni.
Župnija z župnikom Antonom Rozmaričem na čelu, mladinska pevska skupina pod vodstvom Barbare Mistelbauer-Stern ter cerkveni zbor pod vodstvom organista Hanzija Kežarja, dirigiral je mag. Stanko Polzer, so se na ta dogodek zelo skrbno pripravili, da so poslušalci na sprejemnikih po vsej Avstriji in drugod dobili zares dobro sliko farnega življenja v šentprimški župniji. To potrjujejo številni telefonski klici in siceršnji odmevi in odzivi od vsepovsod, v katerih so poslušalci čestitali župniku in zboroma za lepo in zelo izpovedno bogoslužje in za visoko
evsko raven, ki jo gojijo v entprimožu. Nekateri so si celo zaželeli partituro maše.
Bogoslužje je bilo dvojezično, cerkveni zbor je izvajal »Slovensko mašo« Frana Venturinija. Župnik Rozmarič je v pridigi po-
sebej naglasil evangelsko sporočilo o solidarnosti s tistimi, ki so v stiski, betežnimi, tistimi, ki so na robu družbe in potrebni naše pomoči. Zaključil je z mislijo, da sta božja dobrota in milost del božje blagovesti. Zaključno pesem sta mladinska skupina in cerkveni zbor ob sodelovanju vernikov zapela skupno.
Franc Wakounig
Mladinska skupina pred oltarjem
SPD »VALENTIN P0LANŠEK»
Jesenski izlet v Bregenz
"7 aradi precejšnje razdalje je Z-letošnji jesenski izlet obir-skih društvenikov bil dvodneven. Kot cilj potovanja smo si namreč zastavili glavno mesto Predarlske, Bregen, ki živi predvsem od turizma. Po prijetni vožnji skozi znane kraje kot St. Anton, Zürs ali Lech smo ravno pravočasno za kosilo pripotovali v Bregenz.
Po ogledu starega in novega mesta v spremstvu vodičke Astrid, slučajno tudi Korošica, smo se z gondolo tretje najstarejše avstrijske žičnice povzpeli na Pfänder. Nudil se nam je krasen razgled čez Bodensko jezero, ki v celoti šteje 530 km obale in 42.000 prijavljenih čolnov. Spoznali smo tudi zgodovino poletnih iger »Bregenzer Festspiele«. Kar brez daljnogledov smo se za hip (vsaj z očmi) potepli v Švico, Nemčijo in Liechtenstein. Na višini 1.064 m smo obiskali še živalski vrt z mufloni, jeleni in kozorogi, nato pa si za večerjo privoščili sirove specialitete in testenine.
Utrujeni so se nekateri odpravili v hotelske sobe, del skupine pa je nastopil »nočno služ-
bo«, o kateri ni in ni mogoče izvedeti nikakršnih podrobnosti!
Ob obilnem zajtrku se j? drugo jutro skupina zbrala spet polnoštevilno. Če smo že pokušali razne vrste sira, nas je zanimalo tudi, kako ga pridelujejo. To pa smo nazaj grede zvedeli blizu Bezaua (rojstni kraj svetovno znanega smučarskega skakalca in trenerja Tonija Innauerja). V neke vrste gospodarskem centru so nam od A do Ž pokazali proizvodnjo 27 kg težkih sirovih hlebov, ki zorijo od 3 do 8 mesecev. Kmete v naši skupini je še posebej zanimalo dejstvo, da njihovi predarlski poklicni kolegi krmijo krave (»monta-fonarce«) le s senom in otavo, nikakor pa ne s silažo.
Komaj smo utegnili napisati nekaj razglednic prijateljem in znancem, že se je šofer Joža z Juvanovim busom ustavil ob umetnem jezeru Silvrettastausee v višini 2.030 m. Neverjetno, da jez drži 36,6 milj. m3 vode in ima po potrebi na razpolago 132 mil. kWh energije. Med potjo smo marsikaj zanimivega zvedeli od sopotnika Jozija Hribarja, ki mu je ta proga službeno znana. Zadovoljni smo se v poznih večernih urah vrnili domov na Obirsko z občutkom zadoščenja, kajti spet smo spoznali del prelepe domovina Avstrije.
Franci Haderlap
GLOBASNICA
Odrska predstava »Medved z vrtnico«
v
7e v poletnih mesecih se je £ skupina mladih z mentorico Heiko Mlinar iz Škocijana in okolice odločila, da uprizorijo zgodbo »Medved z vrtnico« avtorja Frana Puntarja. Dramatik Frane Puntar (rojen 1936) oblikuje svoje igre kot literarno umetniško delo in kot kompozicijo z akustičnimi prvinami, pri tem besedo, šum, glasbo in nosilce zvoka enakovredno povezuje v različnih razmerjih. Z zgodbami za otroke se Puntar uvršča med evropsko pomembne ustavarjalce.
Preteklo nedeljo je mladinska gledališka skupina KD Škocijan gostovala v Globasnici in navdušila s svojim nastopom tamkajšnjo publiko.
Kratko o vsebini: Kosmati goščavnik lomasti in brunda po gozdu in sreča različne živali-miš, zajca, lisico in čarovnika. Med živalmi se po vrsti razvijajo dialogi in smešni prizori, vmes pa se oglaša nežno šepetajoča vrtnica, ki kliče medveda, da naj odpre srce, da se lahko razcveti ... Brundasti in nerodni medved jo končno le usliši in vsi skupaj se veselijo lepega dne in razcvetele vrtnice v srcu.
Brundastega medveda je malce zadržano igral Samo Zei-
chen, zvito in privlačno lisico je čudovito in zavestno igrala Kristjana Zeichen, zvito miško je simpatično zaigrala Vera Hartman, strašnega zajca je pogumno predstavil Florjan Sturm, v vlogi smešnega in dvomljivega čarovnika je bil Andrej Rutar, vrtnico pa je nežno igrala Katja Mlinar. Predstavo so začinile gojenke otroške baletne šoleVrhovec-Stevens iz Pirnič.
Krasni lučni efekti so pisano sceno in dogajanje na odru izredno poživili, prijetna glasba, petje in baletni vložki pa so estetsko zaokrožili poučno zgodbo o medvedu.
Režijo je imel na skrbi Peter Militarov, scensko zasnovo je oblikovala Lina Sterck, skladatelj je bil Slavko Avsenik ml., sceno je oblikoval Kristijan Sadnikar, kostumografinja je bila Breda Varl, korepetitor Dominik Hudi, za luč je skrbel Uroš Vovk, tonski mojster je bil Daniel Riegelnik, sceno je izdelal Francej Preinig, kostume pa Veronika Picej-Zeichen, Irena Starz in Hilda Sturm.
M. Š.
Iščemo
Odvetniška pisarna v Beljaku išče pripravnico / pripravnika. Ob znanju nemškega je zaželjeno tudi znanje slovenskega, eventualno tudi italijanskega in hrvaškega jezika.
Javite se prosim pri gospe Sima,
telefon 0 42 42/23 6 67-12
SLOVENSKI VESTNIK
Odlični 14-letni Anel Husejnovič
m
Veliki talent Anel Husejnovič
Q ahisti SŠK Obir/Železna 3 Kapla so v četrtem krogu ekipnega prvenstva v koroški podligi utrpeli v vrhunskem in napetem boju prvi poraz proti vodeči ekipi iz Spittala s 3,5:4,5. Z istim rezultatom pa se je končal tudi nastop šahi-stov SŠZ/Zveza-Bank I proti moštvu iz Trga.
SŠK Obir je kljub porazu ubranil odlično drugo mesto,
celovški šahisti pa so ostali na 8. mestu. Za prvo ekipo SŠK Obir je zmagal edinole slovenski legionar Dušan Jokovič, remizirali pa so Justin Polanšek, Rudolf Meier, Harald Wolte, Johann Wolte in izredni talent šele 14-letni Anel Husejnovič, izgubila pa sta Karlheinz Way-socher in Wolfgang Kamer.
Za prvo ekipo SŠZ je zmagal Arnold Hattenberger, neod-
ločeno so igrali Silvo Kovač, Boris Mitrovič, Joži Amrusch, Rupert Reichmann, Robert He-denik, izgubila pa sta Aleksander Lukan in Mitja Kolter.
Prvenstvo se nadaljuje v soboto 7. 12. 2002. SŠK Obir gosti v podjunskem derbiju tret-jeuvrščeno ekipo Šahmaty Velikovec/Ruda, ekipa SŠZ pa igra v gosteh proti Weitensfel-du.	I. L
Johann Wolte (levo) je dosegel zaslužen remi	Foto: Štukelj
Kapetan Stefan Hribar (desno)	stuMj
KOŠARKA
Dobro se je izteklo________________________
|k lapete tekme na domačih tleh IN se nadaljujejo. Pretekli teden so si košarkarji KOŠ a zmago proti Wolfsbergu zagotovili že v vprvi polovici tekme, kajti rezultat po prvi četrtini se je glasil že 29:9 in tudi po prvem polčasu je vse kazalo, da bodo domačini slavili rekordno zmago. Žal pa so igralci v tretji in zadnji četrtini popustili, kot bi jim nenadno zmanjkalo moči in postalo je tesno. Toda prednost točk iz prve polovice je zadostovla za končno zmago s 78:69.
Največ točk za KOŠ so naredili: Filip Ereiz (24), Nejc Jager (15) in kapetan Stefan Hribar (11).
Prvič je tekmo v živo prenašal Radio Agora, reporter pa je bil sodelavec RTV Ljubljana Luka Šefic, nekdanji gojenec Mladinskega doma.
I. L.
Športni novički iz Slovenije
Olimpija kljub porazu v vodstvu
Rezultati 17. igralnega dne L slovenske nogometne lige: Koper-Publikum 0:0, Mura-Dravograd 3:2, Šmartno-Ma-ribor 5:5, Primorje -Ljubljana 5:0, Olimpija-Velenje 1:2, Korotan-Gorica 2:3; stanje: Olimpija 35 točk, Publikum 33, Koper 29, Maribor 27 in Šmartno 24.
Slovenski košarkarji vendarle bližje EP
Moška košarkarska reprezentanca je minulo sredo najprej s 106:99 v gosteh premagala Portugalsko (pri Sloveniji sta bila najbolj učinkovita Tušek s 23 in Gorenc z 20 koši), v soboto pa s 104:71 v Litiji še Anglijo (Lakovič je dosegel 20 točk). Sinoči so varovanci trenerja Slobodana Subotiča v Mariboru igrali še z Rusi in si v primeru zmage na stežaj odprli vrata za odhod na EP, ki bo prihodnje leto na Švedskem.	D. T.
SAK
Dva legionarja iz Slovenije?
Ho izjavi športnega voditelja I SAK Marka Wieserja sta prišla v krog kandidatov za okrepitev članske ekipa dva
igralca, en napadalec in en sredinski igralec 1. slovenske nogometne lige. Prihodnji teden pa bo padla odločitev.
V petek, 29. 11., pa je na sporedu pri Miklavžu v Bil-čovsu klavzura v kateri bodo razpravljali o financah, članski ekipi, naraščaju, igrišču idr.
ODBOJKA
Dobljani so drezali favorita
KI i veliko manjkalo in sen-IN zacija bi bila perfektna. V borbeni in napeti igri so Dobljani le tesno podlegli boljšim gostom s Tirolskega z 2:3. Tirolci so imeli v odločilnem petem nizu več sreče, kajti kar sedem žog se je odbilo z mreže na polje gostiteljev.
Ekipa se nahaja trenutno na šestem mestu (10). Vodijo hotVolleys z Dunaja (22), drugi je Tirol (18), na tretjem mestu pa je Salzburg. Celovški HYP je na Dunaju podlegel hotVolleys s 3:1 in je z 12 točkami eno mesto pred SK Zadruga Aich/Dob. Včeraj, v sredo, pa so Dobljani nastopili na Dunaju proti vodeči ekipi hotVolleys.
Ekipa pod 21
Odborniki kluba Aich/Dob so morali postaviti na noge novo
ekipo pod 21, ki je začela tekmovati minuli teden. Moštvo sestavljajo naraščajni igralci iz ekipe Dob II in kadrski igralci članske ekipe. Nova liga je vsekakor zanimiv izziv, vendar tudi finančno breme za klub. Naraščaj bo seveda imel možnosti, da si nabere izkušnje in pridobi na kakovosti.
Igralski termini v tem letu:
7. 12. ob 19.uri: Dob-Hypo; 14. 12. ob 19. uri: Dob-Salz-burg; 21.12. ob 17.15: Sokol-Dob
Termini ekipe Dob II:
30. 11. ob 17. uri: Wesser -Dob (v dvorani VGT); 14. 12. ob 20. uri: Aschbach-Dob (v Amstettenu); 15. 12. ob 14. uri: Dob-Arbesbach; 21. 12. ob 19. uri: Dob-Hypo II
Termini ekipe Dob pod 21
7. 12. ob 17. uri: Dob-Hypo; 14. 12. ob 17. uri: Dob-Salz-burg; 21.12. ob 15. uri: Sokol-Dob (Fünfhaus).
M. Š.
ALPSKO SMUČANJE
Odličen start Rainerja in Sabine
Qo dveh suhih in neuspešnih I letih je preteklo soboto simpatična Sabina Egger iz Štebna spet stala na stopničkah. V slalomu, njeni disciplini, se je uvrstila na odlično tretje mesto. Uspeh ji bo gotovo vlil veliko samozavesti in moči za naslednje nastope v Ameriki.
Še uspešnejši pa je bil slalomist Rainer Schönfelder, ki je na prvem sezonskem slalomskem teku v Park Citiyju z desetinko prednosti osvojil prvo mesto. Tudi spet ozdraveli Christian Mayer je presenetil z drugim mestom v veleslalomu. Tako Sabine kot Christian se izredno veselita uspelega comebacka v tej mladi smučarski sezoni. M. Š.
ZAH0MC
Redni občni zbor športnega društva
1 / hiši športa in gasilcev bo V v petek, 29. novembra, s pričetkom ob 19. uri, potekal redni občni zbor tamkajšnjega športnega društva.
Na sporedu bo med drugim tudi počastitev uspešnih skakalcev in skakalk ter podelitev plakete Janka Wiege-leta zaslužnim športnim funkcionarjem.
Razprava pa bo tekla tudi o novi skakalni sezoni, ki je tik pred vrati.
Vabljeni!
ŠAHOVSKI OREH Št. 225	Silvo Kovač
Mohr - Sušnik (Ljubljanna open 2002)
V siciljanski obrambi je velemojster Mohr igral premalo podjetno in črnemu prepustil pobudo, kar je razvidno že iz postave figur, ki nadzorujejo najbolj vitalne točke na šahovnici. Kako je črnemu, ki je na potezi, uspelo organizirati učinkovit napad na belega kralja v kotu šahovnice? Pri
abcdefgh
načrtovanju kombinacije morate upoštevati sodelovanje vsaj treh črnih figur!
Rešitev štev. 224
Napad na črnega kralja pričenja beli s čiščenjem poševnice hi -a8, zato žrtvuje najprej trdnjavo
1.	Tc6:! Po izsiljenem l...Lc6: stopi na delo še bela dama
2.	Dc4+ Kb7 3.Dc6:+U Grom iz jasnega - žrtev dame 3...Kc6: / v kolikor črni ne sprejme žrtve in igra 3...Kb8 sledi 4.Sd4 / Na oslabljenega kralja se z dvojnim šahom 4.Se5++! Skakač in lovec odločita za končni obračun 4...Kc5 5.Sd3+ Kd4
6.	Kd2! S tiho poanto v zaključnem obračunu sodeluje tudi beli kralj. Pred matom s potezo
7.	c3 ni več pomoči!