STO LET OSNOVNE ŠOLE NA JEŽICI

BRUŠURA 100 LET ŠOLE NA JEŽICi
Odbor za proslavo 100-let-lltce šole na Ježici, ki ga je Imenoval svet za prosveto in telesno vzgojo skupšeine ob-dine mubljana-Bežigrad, je ob konkretni pamoči prosvet-nih aeiavcev iz šole v Stoži-cah In na Ježici izdal tudi li-čno broSuro. v kateri je na 30 stranah opisana zgodovina osnovnega šolanja na Ježici z začetki pred 180 leti pa do danes Seveda ni napisario rse, kar bi se s tem v zve-al lahko napisalo toda pogla-vitne sfcvari so. Edino resno pripombo je mogoče dati na poglavje »Delo učiteljstva in razvaj šole od 1945—1970, ka je prekratko opisano, čeprav se ga da dopolniti z raasled-njim poglavjem, ki ima na-elov »Pionlrska organazaciija v obdobju od 1945 do danes«.
Poleg kratkega življenje-pisa narodmega heroja Dani-le Kumar in revolucionarke Urške Zatler, katerih imena so povezana z podružnično fai matiCno oanovno Solo na Posavju, je v brošuri sez-nam vseh prosvetnih delav-cev, ki so poučevali na Je-žioi in seznam vseh onih. učencev, ki so obiskovali šo-lo na Ježici in potern v na-rodnoosvobodilni vojni sode-lovali v borbi proti okupator. jem in domačim izdajalcem.
V brošuri, ki jo je tiskala železniška tiskama v 1000 iz-vodih, je tudj več totografij.
Uvod v oris »godavine So. le n» Ježici je napisel Stane Koman ln ao gla&i;
»Nismo do vseh jubilejev pozorni. Nekateri nam zagre-nijo trenutek spomina, drugi prikliiefo solze v oči. Ob ne-katerih se zgrotimo, ob dru-gih rasveselimo. Na nekatere smo ponosni.
Posebno doiivetje je sta-letnica kake šole. Potrebno je le spoznati, kttko globoko se-gajo korenine njene vzgoje. Koliko otrokom različnih va-gnjenj, razliinih sposobnosti in mo&nosti je vcepljala v mlada srca prva spoznanja o resnicah, ki s« jih potem vo. dile po življenjski poti.
Kako pestra je lahko živ-Ijenjska pot slehernika!
Kakšno bogastvo spoznanj daje življenje enemu samemu človeku!
ln kolikšno bogastvo spo-ztuznj pomenijo tivljenja tl-sočerih otrok, ki so pili zna-nje v šoli celo njeno stoletje!
Kdo more sajeti življenj-sko vsebino vseh, ki so Sli skozi klopi stoletne ustanove'
Koliko sreče, koliko tragi-fce, koliko   lepote  in   koliko
pec.
Ko se danes oziramo okrog sebe, ko v srčnem utripu ob-čutimo opojnost težko pri-borjene svobode, spoznava-mo, kakšna srca je kovalo stolelje.«
PREMALO ČASA
številnim proslaivaim v me-secu maju se je v naši obči-ni pridružilo še praznovanje 100-letnice osnovne šole na Ježici. Predsedniku odbora za proslaro, Stanetu Komarau, smo  postavili  tri  vprašanja.
100-letaiei osnovne šole ste pripisovali velik pomen. Ali 6o sodelujoči s svojimi na-stopi in proslavami izražali enak   odnos?
»Imeli srno premalo časa, da bi dobro organizirali eno-
DARILA PODJETIJ
Za 100-letnico šole na Ježici so imele razumevonje tudi nekatere ljubljanske ^ospodarske organizacije. Najbolje se je odrezalo podjetje JUGOTEHNIKA, ki je financiralo 300 prizmuij oziroma sponiinskih daril. Za njo se je dobro odrezalo podjetje ELEKTROTEHNA, nato ASTRA, ŽITO, DINOS, OBNOVA, Ljubljan^ke mlekarne, TORAK in dva piivatnika — bife Rauiov* in mesar Šušteršič.
Vsem najlepša hvala.
grenkobe je lahko v njej!
V vsakem ob&obju Ijudstvo doSivlja resnico svojega časa. Nihče poleg staršev nima to-liko zaslug za to stvarnost, kot jo ima Sola, ki v svoje vzgojiteljske roke dobi otro-fco in v njegovo odprto srce vceplja kali poznejSih spa. znanj o tem, ¦ kako te&ko in vredno je biti in ostati člo-vek. In človek postaneš ta. krat, ko r^snično spoznaš, za kaj je vredno živeti. V ob-dobju tega spoznanja se t> tebi rodi svobodhjajc ali hla-
mesečno proslavljanje tega jubileja. Prav zato se ni mo-goče pritoževati na dnikomur, še najmanj pa nad šolami, ki so v meseou maju izviedle že v začetkiu šolskega leta sprejet program prireditev in proslav. Napravili smo budi premalo propagande. Kljub velikim in lepim plakabam, ki so občane pozivali, naj se udeležujejo prireditev v čast 100-letoici šole na Ježici, je bilo na njdh starejših.obča-nov bolj malo. Na primer, pri   tekmovanjih   mladinskih
in pionirskih eiklp gasilskih društev z Ježice in in Stoždo sploh nobenega. Na osred-nji priredibvi 8. maja pred šolo na Jeeici pa je bil obisk lep, kljub vremenu, ki je obe-talo nevihito. Tudi posebna proslava PD Savlje-Kleče je bila dobro obiskana.«
Kdo Se je pri proslavljanju 100-letnice šole na Ježici naj-bolj   potrudU?
»Vsekakor učiteljski zbor in učenci jubilejne šole. Or-ganizirali so lepo razstasvo in sicer v enem razredu zgodo. vinsko, v drugem pa raasta-vo ltkovnih del otiok te šo-le. Poleg tega so se učenci te Sole naučili dve uri tra-jajodo igrico »Jurček« in jo 15. inaja odli&io izvedli na odru PD Savlje-Kleče. Potem bi pohvalid še pianirske od-rede osnovnih šol, kj so po programu občinske zveze za telesno vzgojo tetanovali v streljanju t zradno puško, malem nogometu in košarkd.«
Kaiteira prireditev je naj-bolj    uspela?
»Vsekakor zakljufina, 21. maja v Festivalni dvorani. To' je bil pravzaprav sprejem ok-rog 100 prosvetnih delavcefv iz naše občine in drugih, ki so sodelovali v proslavljanju. Na njem se je podpredsednik skupščine LjubIjana,Bežigrad Slavko Oblak zahvalil za so-delovBnje v proslavljanju 100. letnice šole na Ježici in sploh aa sodelovanje &ol z občino.
Kapetani pionirskih ekip, ki so zmagale v streljanju z zračno puško, v malem no-gometu in v košarki, kjer so nastopile tudi mladinke, so na tem aprejemi prejeli iz rok podpredsednika oboine lepe pakale. Slavko Oblak je podelil pisrnena priznanja vsem &olam in društvom, ki So sodelovale v programu proslavljanja. Na vsakem pri-znanju je bila prilepljena originalna risba otrok iz šo-le na Ježici in Stožicah.
Čudovirt koncert pa so iz-vedli 61ani Slovenskega ok-tete in če ne bi bdlo treba Festivalne dvorane ta;ko hit-io zatpustitl, bi gotnro morali še večkrat ponoviiU marsiika-tero pesem. Za pogovor med povabljenimi pa je bil od-merjem prekratek čas in sd-oer eno ufo. Med tem je nav-aoče odlično postreglo gosttn. ako podjetje Bežigrad, uden-
ci gdasbene šole Franca štur-ma iz Bežigrada pa so pri-jetno vzdušje dopolnili še s primerno glasbo.
SPOMINSKA PLOŠČA
Za veliki jubjlej je občin: ska skupščina Ljubljana-Be-žigrad dala tudi sredstva, s katerimi se je šolo nekoJiko obnoVilo in olepšajo. Tako je šola Svojo 10O-letnico doča. kala vsa niava. In lepa.
Na osrednji proslavi ki je bila 8. maja, in katere se je udeležil tudi predsednik ob-6inske skupščine Bežigrad Karel Kušar, so pioinirji te šole odikrUi spominsko plo. ščo. Priložnostni govor o po-menu proslavljanja 100-Jetni-oe Sole iVa Ježicj ln o po-menu octeritja spominske plošče onim učenosm, ki so hodilj r to šolo, kasneje pa sodeloval v narodmoosvobo-dilni borbi, je imel Ivan Ku. rnoivar, predsednik občinske-ga odbora ZZB NOV.
Verz, ki Je na plošči, je ena kltica števTlnih pesmi Ivana Minatbtija.  Glasi se:
IN  VSAKOMUR,  KI  MU TEŽKO   JE   V  TEH   DNEH PODAEIL BOM KOŠCEK
SRCA, DA  SLEDNJEMU  CEZ
OBRAZ  ZAIGRA IN SONCE V OCEH
ZA2ABI;
V nadaljevanju je še na-slednje besedilo:
V NARODNOOSVOBODIL. NI VOJNI 1941—1945 JE SO-DELOVALO 172 NEKUANJIH UCENCEV OSNOVNE ŠOLE NA JEŽICI. MED BOJEM JE PADLO 27 UČENCEV V PARTIZANIH, 17 JIH JE BILO POKONCANIH V IN-TERNACIJSKIH TABORIS-CIH TER trSTREUEtnH IN UBITIH V DOMACEM KRAJU.
Na plošči j« podpis: Ob 100-letnici osnovpe šole na Ježici   maja   1970
Odtoor za proslavo 100-letnice
Letos mineva 100 let šole na Ježici. Sto let je dolga doba, pa hkrati tudi krat-ka. Toda, če gre za leta Sole, v kate-rl je nad 2.800 otrok na&lo znanje in je to znanje znalo uporabiti v življe-nju,  je  to nadvse  lepa  bilanca.  Kot je napisano v šolski kroniki, je ježi-Sko  Solo od  ustanovitve  do  danes,  v   100  letlh, obiskovalo    okrog    2.800    je&ških    šoloobveanih otrok, na Soli se je zvrstUo 10 upraviteljev in 71 učiteljev.   V  tem številu  niso vštcti  veroučitelji, čoprav je bll verouk do leta 1945 s,estavni del uč-nega prognima.  Najdlje je bll upravite^lj na ježi-SlcL Soli  Anton 2ibert, ki je poiui-eval  01  let,  in to od leta  1879 do leta 1910. Nato je bila  15 let upraviteljica  Mara  Peče,  od  leta  1950  do  1965; Ivan Perko in Anton Germek sta bila upravitelja po 11 let, Amtom LomAek 9 let,  vsi drugi upravi-telji pa manj časa. Od učiteljev je poučevala na Ježicl najdlje Hedvika Malavrh, li> to polnih  41 let. Za njo po letih Franja Kunaver, Franja Go-lja  in Josipina  Vončina.  Zgodovina  Sole od na-stanka dalje je najbolje opisana v zgodovlii&kem aimanahu, kl ga je lzdalo sedanje vodstvo osem-letke »Daiule Kumar«  v Stožicah, čigar sestavni dol je osnovna Sola na Ježid.
Sodeč po nagrobnem kamnu domače grohnice, tejer je napisan moj prvi prednik, Franc Jakopič, da se Je rodil 1800 umrl 1871. leta, da se je moj stari oLe Jemej rodil 1848. leta in umrl 1924. le-ta, moj ote Anlon pa, da sc je rodU 1885. leta, umrl pa 1946. leta, lahko trdtm, da vas Ježica kot vas verjetno obstaja že vei kot 500 let. Kro-nika fare v Sentpetru potrjuje mojo domnevo, kajU do leta 1787 je JaUca spaddla pod Senlpe-Irsko laro, to leto pa je postala samostojna ku-racija. Zanimivo je, da je bil prvi kurat na Je-žici Jurij JapelJ, sioviti prosvetljenec, pisatelj in prevajalec svetega pisma. Na Jctf.ici je služboval od Jeta 1787 do 1795. Odprl je na Ježici zasilno larno Solo. Kronika trdi, da je začel s prvim po-udovanjem ježiških otrok v branju, pisanju in ne-koltko v računanju. Ker takrat JeMca še ni ime-la lastnega župnišča, saj je tudi Jurij Japelj sta-noval v privatni sobi, je poučeval v privatnih so-bah. Leta 1791 pa so na Ježlci zgradili župiiidče in v njem urodili tudi učilnico. Zelo zanimiva je ugotovttm, da je prosvetljenec Jurij Japelj ie ta-krat ob lepem vremenu uvedel Solo na prostem. UCence Je peljal k Savi in jih učil opazovati na-ravo. Tudi Jurij Japelj je že poskušail s prvo te-lesno vzgojo. Za razvedrllo je namieč uvedel lgre na proetem. Otroke je uril v tekanju; da pa bi pouk združil 5 koristnostjo, so pobirali po Uav-nikih kamenje. Ker je bil sam umen sadjar in fiebelar, je otroke ufij) tudi gojiti sadno drevje. Kot moremo ugotoviti po zapi&kih, je Japljevo de-lo nadaljeval neki Kolavdar. Precej tuje ime za Ježico, zato nekateri upravičeno trdijo, da to ni bilo njegovo piavo ime. Kolavdar je nekaj časa hodil po hiSah in poučeval otroke, ko pa je zbral dovolj denarja, je najel privatno sobo in jo spretmenil v učilnico. Solnina je znašala 1 gol-dinar meseOno za učenca, in denar je sain pobi-ral pri starSih. Nekaj 6asa je imel učilnico v na-j«tl sobi tadl v Savljah.
Kot je zapisano v Almanahu, ki ga je izdala Ob   lOOletnlci  oeomJelka  v Stožicah,  so ea fiasa
Japlja na Ježici postavili tudi mežnaiijo in ka-sneje v njej uiedili učilnico. Kolavdarjev nasled-nik oerkovnik in organist, Jože Ktikelj, je pouče-val v mežnarijl, Pri Kulceljnu se še danes pravi na Ježici, čeprav se pižejo Erjavec. Pri tem je zanimivo, da je zemljiLLe za mežnarijo prodal veleposestnlk na Ježioi, Franoe Presetnik. Verjel-no gre za kmeta z domačim imenom pri Gori-šku, kajti ša do nedavnega je bilo zemljišče za mežnarijo In za cerkvijo last GoriSkove domačije.
Priprave, zlasti pa razprave, ali na Ježici gra-diti šolo ali ne, so trajale zelo dolgo. Skoraj pol-nih 30 let, od 1843 do 1865. In še potem, ko je škofijski konzlstorij T Ljubljani izdal odlok o astanovityi redne SoJe na Ježici, so ježenski ob-činski moiSje Sele po štirih letih sklenili zgradl-ti šolsko stavbo. To stavbo so kupili zopet od Franceta Presetnika, veleposestnika na Ježici. So-la je bila dograjena do leta 1870 in naslednje leto so v njej začeli a rednira poukom. Sola je bila enorazrodna, šolski okollš pa je obsegal vasi: Je-žica, Kleče, Savlje, Mala vas in Stožice.
Bazpis za delovno mesto učitelja na Ježioi je bil objavljen v Učiteljskem tovarišu.
Učiteljeva,   orglarjeva  in cerkovnikova  služba
¦ je bila  dodeijena Francetu  Praprotniku, učitelju
v Lescah na Gorenjskera. Leta je bil torej prvl
upravitelj  in prvi učitelj na novo zgrajeni Ježen-
sld šoll.
že takoj ob ustanovitvi je imela ježenska Sola krajevni Solski odbor, ki je imel nalogo skrbeti za ginotno plat šole. Takrat je bil tudi sprejet III. avstrijski osnovnošolski zakon, ki je uvedel splošno osdmlet.no šolsko obveznost. Za Ježico ta-krat je zanimivo, da je Solski odbor po svoje krojil trajanje šolskega leta. To je dovoljeval tudl zakon. Velike počitnice so se zadele 28. avgusta, trajale pa so do 3. narombra. Tako v prvih le-tih nove šole na Ježici. Kasneje pa, od 1875. leta, so bile glavne počitnice od 28. junija do 18. sep-tembra. Zakaj tako, bom obražlozil malo kasne-je.
Treba je povedati, da je Antan 2ibert, ki je bil na Ježici polnih 31 let upravitelj, odprl na ježenske otroke tudi nedeljsko Solo, ki Jo je obi-skovalo 84 otrok, vsakdanjo pa 132. Ko so ne-deljsko Solo ukinili, je uvečiel ponavljalno ob čelrtkih: dopoldne za dečke, popoldne za deklice. Kasneje je odprl tudl kmetijsko-nadaljevalno šolo s poukom ob nedeljah v zimskih mesecih.
Kasneje so šolsko poslopje nadzidali za eno nadstropje. Tako je šola posl-ala dvorazredna leta 1900, devet let kasneje pa pppolna, ker je imela že  tri učilnice.
Kdorkoli se bo kdaj ukvarjal z zgodovino Je-žice in hote] ugotoviti nastanek vasi, prve prebi-valce, domačije in družine, bo moral ugotovjti, da je ustanovitev šole na Jeaici v zelo kratkem času prinesla kraju razvoj. Ježica je bila v tistlh časih izrazito kinetijska vas —¦ kot vse vasi v seveman delu Ljubljane. Medtem ko so bile juž-ne vasi, na barjansko stran, kmetijsko in vrt-narsko zelo razvite, so bili severni kraji Ljuhlja-ne ob Savi pretežno kmetije tt preprosto živino-rejo. Predvsem zasluga prvega upravitelja ježiike sole Antoma Ziberta je, da je znad kot prosvetlje-ni uditelj, in sam navdu^en sadjar in čebelar, pre-nesti   Lsku&ije   naprednih   kmetovalcev   ¦   Južne
Josipina Vončina je stara Le več ko 90 lei, na Ježici pa je učila prvi razred polnih 23 let. Sedaj živi v zasluženem pokoju za  Bežigradom.
strani Ijjubljane na Jeeico. Zanimivo je torej ob tej priliki pogledati, kaj se je tiste dni dogajalo v južnem delu Ljubljane, to je v Trnovem in Kra-kcrvem, kako so tam živeli in go^x)darili tonetje in kako so se njihove izkuSnje počasi, toda vztraj-no prenašale na Ježico.
V Krakovem je bilo že leta 1271 šest kmetij. V 15. stoletju so se v Krakovo preselili še ribiči z Novega trga. Svet y Krakovem in GradLšču je iitiel v lasti nemSkl križevniSkl viteski red iz Kri-žank. Ti vitezi so od Krakovčanov zahtevali, da se ukvorjajo z ribištvom. Titioto pa je bllo last mesta IJubljane, v njem so prebivali čolnarji. Krakovo je bilo takrat močvirje, zaraslo s kra-kom ali vodno lečo, po tem je dobilo ime. Tmo-vo je dobilo ime po svetu, ki je bil obrasel a trnovim grmovjem. Leta 1788 je bilo v Trnovem 62, v Krakovem pa 58 kmetov, v Tmovem 78, v Krakovem pa 91 vrtnarjev. Imeli so tudi vaškega pastirja, ki je pasel na vaški gmajni. Leta 1861 je Magistrat najel 6 poljskih čuvajev. Ob delltvl Barja, v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja, so dobili Trnovčani in Krakovci znaten del zemlje, ki je pa niso obdelovali, ker je bila prevlažna. Ker je bila tarej prejšnje stoletje Gmajna, Mirje in Mestni log nedotaknjena ledi-na, so bili tamkajšnji kmetje prisiljeni iskati or-nih tal na sevemem delu Ljubljane, to je na Po-savju. Katerim je bilo to od rok, so se raje na majhnem delu zemlje doma oprijeli intenzivnega vrtoarjenja. Zatorej sta Kraikovo in Trnovo prva izmed vseh krajev t Ljubljani ki okolici postala
vrtnarska predela, ki sta zalagala ne samo Ljub-ljano, temveč tudi Kranj in Se nekatera di-uga mesta.
Pomembno je vedeti, da dajejo krakovski vrto-vi skoraj tri tedue zgodnejše pridelke kot trnov-ski. V Trnovem sta zemlja in kliraa hladnejši. Trnovčani so namreč svojo vlazno zemljo melio-jru-ali s smetmi. Bratov&Sina tjnovskih voznikov je bila dolžna Liubljani opraviti letao 50 brez-plaCnih voženj in pometati ljubljanske ceste in ulice. Tako so s smetmi in oestnim blatom na-suli svoje vrtove tudi do tri metre visoko. Kra-kovčanke in Tmovčanke so prodajale zelenjavo najprej na Starem trgu, potem na Mestnem trgu vse do Botovža, ko so tam speljali traravaj, so se morale umakniti s svojimi cizami, na katerih so prodajale svoje izdelke, med Rotovž in Stolnico, pozneje pa na Vodnikov trg. BUe so edine v kju-bljani, ki so prodajale zelenjavo. Najprej so no-sile na glavi po več koSar, kl so jih zložile pred-se in prodajale zelenjavo po komadih, ne na tehtnico, pred nekako 70 leti pa je prva pripelja-la na trg zelenjavo na cizl Cibrova služkinja iz Trnovega, ki so jo tafcrat obsojali, da je lena.
Krakovski in tmovski kmetje so na Ježici ku-povali zeljnate glave. Zelje so ribali in ga kisali v kadeh in tako je začela cveteti trgovina s ki-slim zeljem že okrog leta 1840. Zeljarji so pošiljali posavsko kislo zelje v Trst, kasneje pa tudi v Aleksandrijo ta v Juino Ameriko. Najbolj znana zeljarska družina iz Tmovega je bila Jakopifieva. Devet Tmovčanov Je Imelo svoje njive na Posav-ju, ki so kaj kmalu ugotovili, da na Posavju ra-ste najbolj kvalltetno zelje. Posavski kmetje so bili takrat izraziti živinorejci in poljedelci. Pri delitvi Barja so tudi dobili svoj del in ko so ho-dili poleti kosit v Mestni log, so zamenjavali v Krakovem in v Trnovem mleko za solato. Ker pa so se jim vsako leto večali davki, so tudi sami začeii gojiti zelenjavo in Jo voziti na trg. ZJasti bogatejše posavske kmetice niso in niso hotele voziti pridelkov na trg, ker se Jlm je zdelo to pod častjo. Bile so vajene svojim ugiednim stran-kam voeiti v mesto ntleko in jajca. perutnino in krompir, nlkakor pa ne prodajati pridelkov na trgu. Revnejše pa so hotele zaslužiti in so svoje prve stojnice postavile vsako soboto pred tobacno tovarno in dobro z&služile.
Na Ježici iz tistih Casov poznamo precej kme-tov, kl so posnemali Krakovčane in Trnovčane in svoje zelje sami kisali in ga prodajali v Trst. Tako le iahko razumemo nadučitelja Antona zi-berta in kasnejše učitelje, da so ustanavljali kme-tijsko-nadaljevalne pa večerne in nedeljske šole, s čimer so hoteli mlade posavske kmetovalce čimbolj  usposobiti.
Ob lOOletnici Sole na Ježici lahko trdimo, da je bila ta vseskoai naprdn*, kljub temu, da so razne politične stranke m«d dvema vojnama sku-šale vplivati na vzgojo in s tem na mladi rod Ježenčanov. Zato j« tudi v zadnji vojni, ko je 132 nekdanjih u^encev sodelovalo v narodno-osvo-bodilnem boju, v katerom jih je 27 padJo kot partizanov in Jih Mlo 6 ubitih kot talcev, 9 pa jih je umrlo T taboriščih, odločilno vplivala po-zitivna vzgoja, ki so Jo v 100 letih obstoja šole lagovarjali  In brarrilt naprednl učitelji.
LOJZE JAKOPIC