študijska biblioteka LJUHL JANA Stm 172 Poštnina poraBrajena (C, C. cen In porta) V Trsta« v petek, 20. lullla. 1928. - Leto VL Posamezna Številka 30 cent. Letnik LIH EDINOST Uredništva fa upravntttro: Trrt ulica S. Frmncesco d'A«sia» 20. Te« tefton 11-57. Dopisi nafte poifl^o izkJjočno uredništvu, o^UM. «kU-■aec^e ki denar pe upravniitvu. Rokopisi m ne Trećeg Neirankirmnai pHme M ne aprctentnjo. — Lest« rsloibe In tialt Tkkerne «Edinosti Pedaredniftro ▼Gorici: ulice Gioso4 Cerdncei It 7, L a - Tafct iL 331 Glavsi in odfovorai urednik: prof. Filip Peric. Pismo iz Grtlje ATENE, meseca julija. Pred vojno je bilo glavno mesto avstro-ogrske monrj-hije sila važno politično središče, posebno kar se Balkana tiče. Cela Evropa je s pozornostjo sledila govorom avstrijskih državnikov in delovanju nadvojvod ter zunanjega ministra avstro-ogr-ske monarhije. Ta politika dua-listične monarhije, ki je kaj često izzvala v svetu nemire, se je razvijala polagoma a vztrajno ti katastrofi svetovne vojne, ra-di katere trpi svet še danes Pred vojno je bilo čisto nekaj naravnega, ako se je Človek na Dunaju informiral o balkanskih vprašanjih m delil ono mišljenje, ki so ga stvorili dunajski fatbrikanti». Povsem razumljivo torej, ako je tudi svetovno novinarstvo poslalo na Dunaj svoje zastopnike, da od tam sledijo dogodkom na Balkanu in da od tam seznanjajo občinstvo, ki se za balkanska vprašanja zanima, z dolgoveznimi poročili. A časi so se izpremeuili. Podjarmljeni narodi so se v svetem navdušenju osvobodili in ua podlagi trianonskega miru ne igra avstrijska poliltika niti v svetovni politiki niti v politiki bližnjega vzhoda nika-ke vloge več. Ako se včasih sproži vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo, vzbudi to v srednji Evropi nemir, ki pa se poleže že drugi dan. in vendar, četudi je danes Dunaj daleč od onega političnega pomena, kakršnega je i-mel pred vojno, ima še vedno brez števila mednarodnih političnih agencij in nešteto posebnih poročevalcev važnejših svetovnih li»tov. A to ne mogoče iz iurna listič no - matematičnega razloga, da bi lovili vesti, ki se Balkana tičejo, marveč iz čis.o fizične «komoditete». To Ve.'Va predvsem za one dunajske novinarje, ki oskrbujejo z vestmi eno ali več angleških ali ameriških agencij ali listov. Ti novinarji, ki nitso bil mogoče nikoli delj časa na Balkanu, vodijo balkansko pojitiko in brzojavi jajo svojim listom ali a-gencijam zanimive balkanske vesti. Medtem ko je Jugoslavija spričo neposredne teleion-ske zveze Beograd-Dunaj izven območja teh novinarjev, je pa Romunija, Bolgarija, posebno pa Grčija kaj primerna žrtev zamaknjenosti dunajskih posebnih. poročevalcev. Periodično se v lioniuniji in Grčiji godijo krvavi prevrati, revolucije, pocestne borbe, tako da leže na cestah kupi mrtvih in teče kri v potokih, in to vedno tedaj, ko vlada v Bukareštu in -v Atenah popoln mir in ko srebamo z zadovoljstvom črno kavo v kavarni, ali pa parimo svojo kožo na vročem solncu. Človeka se polasti groza, ko čita časopise in s hvaležnim srcem želi svo-jhn državnikom srečo in dolgo življenje, ker mu jamčijo za mir. Medtem pa se črtajo krediti, ki so bili ponujeni nemirnim balkanskim državam, kar je za trgovinski razvoj teh držav lahko usodnega pomena, to vse na račun neodgovornih «novinarjev», ki izkoriščajo južnjački temperament in stran-karstvo, da lahko ribarijo v kalnem. Pretekle dni so se razširile grozne vesti, ki so si jih bili izmislili dunajski inozemski po-sobnii poročevalci in ki so se topot nanašale na Grčijo. Kaj se je prav za prav zgodiio? Rgfti povišanja grškega življenjske^ ga indeksa je bila v makedonskih totbačnih tovarnah proglašena zapora, ki je bila več ali manj komunističnega značaja. Kadar pride do večjih stavk, potem mora priti tudi do spopada in tako je prišlo tudi v Makedoniji do spopada, ki se je končal z nekaj mrtvimi in nekaj ranjenimi. Stavka je iz-zvala splošno simpatijo tudi o-stahh delavskih zadrug, ki so izjavile srvojc solidarnost, tako oa je bila Grčija, kakor vedno V maju ali juniju, pred splošno stavko. Do splošne stavke ni prišlo. Tobačni delavci so dobili zagotovilo, da se jim plača poviša, in v Grčiji vlada vnovič mir in red. No, kake vesti pa prinašajo dunajske novine? «V Grčiji je izbruhnila revolucija. Vojne ladje se nagajajo r>red Mitilenom in s tež- kimi topovi streljajo na mesto. V Pire j u in Soluna so »gradili po cestah barikade. Poulične borbe trajajo celo noč, kri teče v potokih in na ju^oslovenskem ozemlju se dobro slišijo topovi iz Soluna.« Najslabše je pri tem seveda to, da sprejemajo take izmišljene vesti resne agencije kakor je na primer «Associated Press» in da prinašajo take vesti listi kakor je «New York Ti-mes». To delovanje dunajskih novinarjev škodi neizrecno državi, ki se s čudovito energijo in pre* ko nepopisnih tečkoč trudi, da bi se rešila iz zmešnjave, v katero jo je pahnilo Pangalosovo samodrštvo, in da bi iz Grčije napravila1 \ povsem normalno državo. Mednarodni kredit je ravno v balkanskih državah velike važnosti, pri tem pa ni potreba poudarjati, da je ta kredit znatno izpodkopan in oslabljen z izmišljenimi vestmi, ki se ne skladajo z novinarsko častjo Tej čisto politični in ekonomični strani se pridružuje še druga okolnost: v Atenah je večje število inozemskih dopisnikov in poročevalcev, ki spričo balkanskih življenjskih prilik in balkanskih upravnih metod ne morejo opisovati dogodkov tako, kakor so se bili v resnici dogodili. Balkan ni danes več zavrženo dete, kakor je bil to pred vojno. Zapadna industrija se v ostri borbi trudi, da si o-svoji balkanski trg. Dopisniki se trudijo, kolikor jim razmere dovoljujejo, da to delovanj* zapadnih industrij vsestranske podprejo s tem. da opisujejo dogodke tako, kakor so se izvršili medtem ko se «dunajski fabri-kanti» trudijo, da posredno ali neposredno to delovanje tukajšnjih dopisnikov uničijo ali pa vsaj ovirajo. Skrajni čas je že da. se prepreči delovanje dunajskih novinarskih central pri proizvajanju balkanskih vesti Po$?2b litfiia Giolitllja S c žal je trrazHijskega parlamenta CAVOUR, 19. Zemski ostanki Ivana Giolittija so bili včeraj položeni k večnemu počitku. O gromna množica se je bila zbrala v Ca vo ur ju, da izkaže bivšemu ministrskemu predsedniku, sivolasemu državniku poslednjo čast. Sožalne brzojavke so poleg drugih poslali tudi Piemonte-ški, Aostski, Bergamaški in Genovski* vojvode, minister Rocco grof Vdlpi, ravnatelj zavoda «Banca d*Italiai>, maršal Cavi-glia, kakšnih 140 senatorjev in poslancev ter mnogi drugi. Žalni sprevod je krenil izpred Giolittijeve hiše ob 15. uri Ob mrtvaškem vozu so stopali Bergamaški vojvoda, turinskl prefekt, senator Facta kot zastopnik senata, on. Gugliehni kot zastopnik poslanske zJx>r-nice, cavourski poteštat in on Soleri. Njim so sledili sorodniki in dolga, nepregledna vrsta dostojanstvenikov ter pokojnikovih prijateljev in častilcev. Med številnimi venci* je bilo opaziti tudi kraljevi venec, vezan z modrim savojskim trar kom, opremljenim z zlatimi črkami «V. E.» in s kraljevske krono. Častno stražo je tvorile 000 orožniških gojencev v paradni uniformi. Zemski ostanki Ivana Giolittija so tili položeni v družinske grobnico nasproti nagrobnih spomenikov družin Plocchiu in Giolitti. RIO DE JANEIRO, 19. Brazi-lijska zbornica je v znak soža lja radi smrti italijanskega državnika Ivana Giolittija prekinila sejo ^a eno minuto. Po slanci so nato odobrili predlog naj se pošlje italijanski poslanski zbornici sožalna brzojavka BUDIMPEŠTA, 19. Zastopnik madžarske visoke zbornice je v njenem imenu izrazil tukajšnje mu italijanskemu poslaniku so žalje radi smrti on. Ivana Gio littija. Pogreb generala Sanne RIM, 19. Danes se je na svečan način izvršil pogreb gene rala armad nega zbora Karla Sanne, predsednika posebneg tribunala za zaščito države. Pogreba so se udeležili zastopni ki parlamenta, zastopniki vlad( in fašistovske stranke, Člani posebnega tribunala ter civiln in vojaški dostoianstveniki. Ruski lomilec tedn prispel v King's bay aui dfteije a» bodo v kratkem tzbIH ▼ domovino RIM, 19. Tiskovni urad n čelnika vlade poroča: Po naročilu načelnika vlade, se bodo rešeni člani ponesrečene polarne ekspedicije nemudoma povrnili v domovino. Ladja «Citt& di Milano» jih bo prepeljala v Narvvick. «Citta di Milano* se bo nato vrnila spet v King's bay da nadalje sodeluje pri iskanju pogrešanega zrakoplova in o-stalega dela posadke. Obenem je predsednik vlade prepovedal vsem članom ekspedicije, dajati katerekoli nadaljnje izjave, izdajati proglase ali dovoljevati interviewe. STOCKHOLM, 19. Švedske rešilne ekspedicije se vračajo v domovino. Eden njihovih voditeljev je izjavil poročevalcu lista «Dagens Nyheter», da bo general Nobile že tekom prihodr njega tedna odpotoval. Le ne koliko časa se bo ustavil na Norveškem. Ladja «CittA di Milano«, ki bo prepeljala v Narvvick rešeni del posadke ponesrečenega zrakoplova, se bo nar to vrnita v King's bay in bo o-stala na Svalbardih še vse poletje. Tekom prihodnjega tedna bodo odpoklicani s SvaLbardov še ostali Švedi, ki so sodelovali pri reševanju italijanske ekspedicije. Marianu je bila odrezana noge KOPENHAGEN, 19. Zdravnik ladje «Citta di Milano», ki sc nahaja sedaj na ruskem lomilcu ledu «Krasmui», je moral korvetnemu kapetanu Marianu odrezati nogo, ki mu je zmrzr nila na poti od taborišča pri o-toku Foynu do Brockovega otoka. Mariano in Zappi bosta o-sitala še nekaj Časa na ladji ker bosta pomagala pri iskanju trupla švedskega profesorja Malmgreena. V pričakovanja rešenega dela posadke ponesrečene polarne ekspedicije KING'S BAY, 18. Ruski ledo-lometc «Krasin» je imel prispeti v King's bay že sinoči ob 23. A ga icuu'at &e ni biio. -Kriča^o^i se pa od ure do ure. Na ladji «Citta di Milano* se je medtem vse pripravilo za sprejem rešenih Članov ponesrečene Italijanske ekspedicije. Na ladji sc se zbrali tudi častniki z obeh švedskih ladij « Tanje* in «Que-sta». Tekom noči je prejela brezžična postaja na ladji «Citta di Milano» sporočilo s «Krasina» da je bil okrog polnoči nasproti rtu Mitri. Nato mu je odplula nasproti majhna ladja s filmskimi operaterji. «Krasin» v King's bayn RIM, 19. Radiopostaja na ladji «Citta di Milano» poroča, da je ledolomec «Krasin» prispeJ danes v King's bay. d vedsko in drago časopisje ter rimski listi STOCKHOLM, 19. Švedski tisk se mnogo bavi s vestmi o rešitvi Marianove skupine in o negotovi usodi profesorja Malmgreena. Sledil je tudi s pozornostjo zadevnemu pisanju italijanskih listov. Na nekatera italijanska poročila sta sedaj odgovorila tukajšnja dnevnika «Stotckholmi3 Tidningeiu» in «Dagens Nyheter». Prvi pravi, da so bili italijanski listi bržkone premalo poučeni o vidikih, s katerih je švedski tisk presojal Mariana in Zappija, ki sta pustila bolnega Malmgreena na Brocko-vem otoku na njegovo lasftne željo in ki sta se pri tem ozirala bolj na svojo važno nalogo doseči po kopnem rešilne akcije. Na splošno pravi omenjeni list je švedski tisk zahteval le da se uvede v vsej zadevi nerpri-stranska preiskava, da se dože-ne j o vse podrobnosti o rešitvi. «0 izjavah obeh italijanskih častnikov ne dvomimo. Nasprotujočih si informacij, ki so privedle do 'potrebe, da se uvede oreiskava, je kriv neki drugi Član ekspedicije. Če bi 9e bile pri tem že od vsega početka pokazalo, da namerava dajati jasna poročila, bi gotovo ne nasta lo sedanje nezaupanje, ki se je sedai pokazalo v raznih drža- ▼ah tudi napram docela resničnim izjavam.* Slične so tudi izjave drugega omenjenega lista in ostalih Švedskih listov. RIM, 19. Sprifio švedske za-bteve, da se uvede preiskava radi doslej še negotove Malimgree-nove usode, in spričo zahtev francoskih, nemških, ameriških in norveških listov, naj se uvede pod vodstvom Družbe narodov mednarodna preiskava, je priobčil današnji Nevere® daljši članek, v katerem pravi, da je vse to groteskno, da je zverinsko in končno da je že neznosno. List pravi: «ČLe bi Francozi že hoteli, naj uvedejc supe r nacionalne preiskave o nemaščevainih umorih Bonser-vizija in Petij ure. Ta poslednji se je dogodil še pred kratkim Takih preiskav bi bilo tudi želeti, v kolikor bi z^mogle končno pojasniti vprašanje, ali je mogoče prebivati v Parizu in ali so njegove ulice in njegova zbirališča tujcev dovoli varna To je v resnici supernacionalnc vprašanje. Preiskavo o poiarn; ekspediciji pa naj poskušajo izvesti predlagatelji sami: Če fašizem še ni pokazal svojega pravega lica, potem jo za to baš sedaj najlepča prlika.» Dementi RIM, 19. Tiskovni urad nar Čelnika vlade je objavil poročilo, v katerem dementira vest ki jo je objavila neka ameriška agencija, da bosta Mariano in Zappi osrtala v King's bayu, da bi sodelovala pri iskanju trupla Malmgreena. Sestanek osrednjsr** medsindl-kalne$a odbora RIM, 19. Danes se je sestal pod predsedstvom on. Turati j a osrednji med sindikalni odbor ki je med drugim razpravljal c spremembah določil gilede nadzorovanja pekov po bodoči racionalizaciji u w i Proces proti ^-usaiin ladje »Piiaeipsfisa Mafialdas GENOVA, 19. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je sino či ob pozni uri zaključil proces proti kapetano Franu Russu drugemu komisarju parnika «Mafalda». Obdolžen je bil, da si je neopravičeno prilastil 12C tisoč lir, ki jih je on hranil na ladji, a ki so bile last ponesrečencev. Ko se je bil parnik potopil je Russo rešil ta denar, a ga ni izročil. Pri preiskavi ne ladji «Corwte Verde«, s katero bili brodolomci prepeljani v Italijo, so našfli v žepu obtoženče-vih hlač navedeno svoto. Obtoženec se je branil izjavljajoč, da je bil popolnoma-pozabil na denar -radi djušovnega stanja, v katerem se je nahajal po katastrofi. Sodišče je obtoženca o-prostilo. Posledice vroiine Več smrtnih nesreč v severni Italiji * MILAN, 19. V nekem tukajšnjem kanalu je utonil 13-letni Arnold Baire. Šel se je kopat pa ni znal plavati in tako ga je dohitela smrt v vodi. Ista u-soda je zadela Araolda Qua-glio v Rogoredu. Tudi reka Pad je zahtevala dve mladi žrtvi. V Papozzeju pri Adriji so valovi požrli 13 let starega Srečka Prati j a, pri Parmi pa je utonil v reki 24-letni Peter Rossi. Iz Bergama poročajo, da je pri kraju Ponte San Pietro zadela solnčarica nekega delavca v Modeni pa je podlegel neznosni v reči ni 41-letni železničar A-dolf Rota. FIRENCE, 19. V Portoferrari-ju je umrl za solnčarico težak Narciz Salvi. Pri delu se je zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga takoj v bolnišnic^ a je kmalu izdihnil. GENOVA, 19. 51-letni delavec Peter Barbini je včeraj pri delu v pristanišču umrl za soliv čarico FERRARA, 19. Tudi v bližnjem Fiessu Umbertianu je vročina zahtevala eno človeško žrtev. Petdesetletni kmet Bru-nelli je mlatil žito, pa ga je se veda mučila pri delu huda žeja Da bi jo pogasil, je zgrabil veliko steklenico in jo nagnil k u-stom. Izpil je v dušku dva litra vode. Kmalu pa ga je začelo zvijati v trebuhu, da se je t groznih bolečinah zgrudil na tla in umrl. Pred končno otMtvilo i sestavi »ve Jugoslavenske vlade Poslanik Rakić v Beogradu BEOGRAD, 19. Dasiravno je mandator krone zaključil svoja posvetovanja, bi se dalo po današnjih večernih listih sklepa, ti, da bo general Hadžic jutr: vrnil kralju mandat. Vidnil razlogov za to pa ni in, kot ka že, je pisanje beograjskih listom v tem pogledu neosnovano. I; izjave generala Hadžića, ki j< jepoda.1 novinarjem po svoji da našnji a.vdijenci pri kralju, k ga je sprejel obenem z lugoslo venskim poslanikom v Rimi Milanom Rakičem, je nasprotn« razvidno, da je njegova mi si.u uspela ter da bo že. jutri pričel sestavljati ded ovni program svo jega novega kaibneta. Rimski poslanik Milan Ralcič je dospel v Beograd danes opoldne in je novinarjem že na postaji izjavil, da ne prihaja na poziv mandator j a krone, mar več da ga je pozval zunanji minister. In res je poslanik takoj odšel k zunanjemu ministru dr Marinkoviču, s katerim je imel skoro dveurno konferenco. Takoj po tej konferenci je posla nik Rakić posetil generala Ha-ćbžića ter ostal pri njem skorc dve uri. Nato sta ob 17.45 oton odžla na dvor, kjer ju je spre jel kralj v skupni avdijenci, ki je trajala do 19.45. Pri odhodu z dvora poslanik Rakić ni hotel dati nikake izjave, general Hadfiić pa je novi nar jem de jad, da zaenkrat še ni nobenih sprememb in da ni ni česar novega. Rekel je tudi, da se je danes posvetoval s poslanikom Rakičem in da bo te raz govore nadaljeval še jutri do poldne. Končno je povedal, da bo lahko dal jutri mnogo oh širne j šo izjavo. General Hadžič se je nato odpeljal domov. Po slanik aRkič pa je srpet odšel \ kabinet zunanjega ministra kjer ga je pričakoval dr. Ma-rinković. Za jutri dopoldne ob 9. uri jc napovedan sestanek vseh mini strskih kandidatov pri zunanjem ministru- Sestanka se bosta udeležila tudi oba poslani ka dr. Gjurič in Rakić. Nocoi so bili beograjski politični kro gi prepričani, da se bo jutri končno odločilo, ali bo že te kom dopoldneva sestavljena nova vodilna vlada ali pa bc general Had&ić vrnil kralju svoj majndat. Kaj bo sledilo v tem drugem slučaju, se še ne da povedati. JHSfislaveaskl r sončni minister se je vrnil v Beograd BEOGRAD, 19. Z opoldanskim simplon-ekspresom sta dospela semkaj rimski poslanik Milai Rakić in finančni minister dr Bogdan Marković, ki se je skoro šest mesecev mudil v ino-zem stvu zaradi pogajanj za naje tj/ posojila. Na vprašanje novinarjev j« dr. Marković izjavil, da je o po sojilu točno samo to, kar je bik povedano že v komunikćju, ki ga je izdala vlada pred kakim 20 dnevi. Posojilo je bilo podpisano že takrat in posojil od a j ail ci imajo dolžnosti in obvezno sti napram državi, država pa napram njim. Gre samo za emisijo, ki je odložena do jeseni. Jo?«ič o M! krizi v Beigrclo Komentar milanskega lista in rimskega cGiornale dltalia* MtILAN, 19. Beograjski poro čevalec milanskega lista «Cor riere della Sera» je imel razigo vor z Jovanom Jovanovićem, na čelnikom jugoslovenskih zem ljoradnikov. Jovan JovanoviV je govoril predvsem o nettun skih dogovorih in rimskem pak tu. Uvodoma je Jovanović re kel: «Po ujedinjenju Italije sc italijanski rodoljubi rekli: — I talija je ustvarjena. Sedaj j t treba stvoriti Italijane! — Ne kaj sličnega lahko rečem o Jugoslaviji. Mi smo ujedinjeni št le deset let. Spričo tega ne bc kriza, ki vlada danes v naši dr žavi, poslednja.« Kar se tič< nettunskih pogodb je Jovanovit izjavil: «Po mojem mnenju s< nettunske pogodbe ne smeje ratificirati. Večina naroda jil smatra za državi škodljive, kei ogrožajo dalmatinsko industri jo in prometna sredstva. Govo ri se: podpisali ste jih, zato mo rate vaft podpis tudi spo&tov*ti Dobro! A Italija, ki je podpisala rimski pakt z Jugoslavijo, je podpisala tudi dvoje zavez, pogodb z Albanijo in ti pogodbi sta naši državi nasprotni.« Jovanović trdi, da nimajo nettunske pogodbe danes več one vrednosti, ki so jih imele ob podpisu Nett unske pogodbe bi morale biti krona prijatelj sivih odnosa^ jev Jugoslavije z Italijo, a ka- • kor hitro je bila podpisana tiranska pogodba, je bil rimski pakt močno okrnjen. Tudi je Italija medtem sklenila pogodijo z Madžarsko in se „skoro" izrazila za revizijo trianonskega miru. Za Italijo bodo imele nettunsko pogodbe večjo realne vrednost, ako jih bo odobril celokupen naš narod. V nasprotnem slučaju bodo imele iste vrednost, kakor vse vsiljene stvari, kar velja tudi za prijateljsko pogodbo.» K tem izjavam Jovanovića dodaja «Corriere della Sera« sledeči komentar: «Jovanovičeve izjave dokazujejo, kako nepopustljivo je sta^ lišče jugoslovenskih opozicio-nalcev napram nettunskim konvencijam in napram Italiji. Razen tega dokazujejo, kako sloni to stališče na umetnem po-tvarjanju politične resnice in na samovoljnem ocenjevanju namenov in ciljev pogodb, ki sc bile podpisane v Nettunu.» RIM, 19. Izjavam, ki jih je podal beograjskemu poročevalcu milanskega «Corriere della Sera» načelnik jugoslovenskih zeuiljoradni-kov Jovan Jovanović o odnoć&jili nied Italijo in Jugoslavijo, dodaja tukajšnja «Giornale dltalia« daljši komentar, v katerem pravi: Voditelji strank v Jugoslaviji še vedno govore o vprašanju odnoša-jev med liaiijo in Jugoslavijo z o-no površnostjo in nepremišljenostjo, kakor ju očituje gospod Jovanović. Takšne izjavo zamorejo zanimati kvečjemu njihovo vlado in njihovo aiploniacijo. Kar se pa na> tiče. smatramo za nepotrebno poačrtovati neskladnost teh gostobesednih telepatov in predvsem nezmteelnost običajno formule ki govori o ogražajoči izolacijski politiki proti Jugoslaviji. Kaj takega zanrorejo verjeti samo nepoučeni ljudje v notranjosti države, drugod pa ne. Ni bila Italija ona, ki jo odtegnila roko svojim s ose- * dom, marveč so v prav J u gos lov eni z svojo nezadržno megalomanijo poslabsali v teh poslednjih letih položaj. Pokazali so, da hočejo docela preprečiti izvedbo velikodušnega načrta onega prijateljskega pakta, ki ga sedaj puste, da se bliža svoji zapadlosti. DoČim je bila Italija po mišljenju, po tradicijah in po srcu vedno z« neodvisnost narodov, česar bi so morali Srbi spominjat!, so baš Jugoslovend o-gražali neodvisnost Albanije te-r povzročili, da jo postala potrebna ona uvedevna obrambna politika, ki utrjuje, brez drugih namenov, rimske dogovore. Stjepan Radić okreval in bo šel na cddih ZAGREB, 19. Danes dopoldne je zdravnik dr. Gottlieb odstranil Stjepanu Radiću ovoj z rane, ker se je že docela zacelila • Zdravstveno stanje Radića je dobro, kljub temu pa mu je potreben daljši oddih. Ali bo odpotoval v Slovenijo, na Primorje ail v Karlove vari, še ni končno odločeno. Minister dr. Sfr?s2mnnn bo potoval v Karlove vari PRAGA, 19. Nemški zunanji ninister dr. Stresemann bo prispel v nedeljo, 22. julija, na oddih v Karlove vari. Dr. Strese-nann bo stanoval v hotelu «Bri>--»tol». V bližini tega hotela in si i:er v hotelu «Sa;voy Westend» p dolarjov. n. (EDINOST* V Trstu, dne 19. julija 192S Položaj v Mehiki Preiskava za izsleditev zarotnikov NBW-YOKK, 19. Mehiška policija bo ai mesledila organizatorjev jutentafea na predsednika Obrego-D&. Ver jetrno je, da se je pripravil atentat v meščanskih krogih, med katerimi je imed Ol>regon mnogo nevarnih nasprotnikov. Preiskava se nadaljuje z veliko vnemi o. Po-ticrja jo napovedala, da bo v krat-ken a: ..ranih već zarotnikov. P; dsednik Ceiles jo gospodar pole j a. Danes so je sestala v Ml iku stalna parlamentarna kc.aisija za rešitev politične krize. Hemfrl v Makedoniji Spopadi med somišljeniki Fro*ogerova in Mihajlova ATENE, 19. Bolg-arsko-gTska meja je za?prta že dva dni. V tukajšnjih krogih krožijo vesti c krvavih spopadih med somišljenikih Protogerova in somišljeniki Mihajlova. V nekem spopadu v bližini Trumadije je baje parilo kakih sto Makedoncev med njimi tudi generala ZeJtov in Bojadjev. DNEVNE VESTI Pravff? učiteljev ki so bili odstavljeni radi nezadostnega znanja italijanščine Te dni smo javili, da je izšel zakon kateri določa, da so učitelji, ki so bili razrešena svoje shiibe radi nezadostnega znanja italijanskega jezika in ki se iz istega razloga še razrešijo, a nimajo ob času odpustitve še onega števSa službenih let, ki jim dajo pravico do pokojnine, deležni ugodnosti, o katerih je govor v čl. 27. kr. odloka od 13. avgusta 1926. št. 1500. Omenjeni čl. 27. navedenega zakona so nanaša na one učitelje, ki so bili odpuščeni na podlagi zakona od 24. decembra 1925, št. 2300 «rradi manifestacij, ki so jih izvr-gili v uradu ali izven njega, in ker ne dajejo jamstva za izvrševanje svojo dolžnosti ali so postavljajo v nasprotje s splošnimi političnimi smernicami vlade.» Tisti izmed na tak način odpuščenih učiteljev, ki so iffneli ob Času odpusta vsaj 15 let službe, imajo pravico do pokojnino drugi pa do enkratno odškodnine, ki znaša toliko mesečnih plač. kolikor let so služili, najmanj pa pet mesečnih plač. Cl. 27. zakona o učiteljskih pokojninah, ki se novi zakon nanj sklicuje, pa določa naslednje: Učitelji, ki so bili odpuščeni na podlagi zakona od 24. decembra (radi nasprotja s političnimi smernicami vlade), dobijo odškodnino če ima;o vsaj 1 leto službe, pokojnino, pa Če so dosegli 15 let službe. Odškodnina se likvidira na isti način, ki je predpisan za likvidacijo odškodnino učiteljem, ki imajo vsaj deset a manj kot 25 let službe in so bili radi kake obsodbo odpuščeni. Pokojnina pa se likvidira po onih predpisih, ki veljajo za učitelje, kateri imajo 25. a manj kot 40 let službo in so morali zapustiti službo radi dragih razlogov, nego so navadni razlogi kot obnemoglost, starost 60 let itd. Če ima prizadeti učitelj 25 let službe, ima pravico do pokojnine, ki no sme biti manjša od 2500 lir, čo pa nima 25 iet sliržbe, so mu t«. pravica odreka in pokojnina no izračuna brez ozira na omenjeni minimum. Te določbo veljajo sedaj tudi za one učitelje, ki so bili odpuščeni radi nezadostnega znanja italijanščino. Likvidacija odškodnine in pokojnino se vrši na podlagi plače ki so jo dobivaH 1. julija 1. 1924. Pokojnina teče od onega dne, ko je prizadeti efektivno nehal službovati. I*l*ft do Tomaja Pišejo nam: Prijatelj V. Ažent je žo davno gojil željo, spoznati zvezdo kršnega Krasa — Tomaj, to zelenico raz-paljeno grude. Sva sicer od te strani Snežnika in se tudi mi prištevamo med Kraševce, a značaj našo narrvo no vsebuje pojma pristnega Krasa. Izstopila sva v Sežani in jo ubrala peš proti Smarjam. Prijatelja je prevzela škržatova vročinska pesem. Ni je še sftšak Ko sem mu pojasnil, da sta škržak in vročina neločljiva pojma, so jo prijatelj začel neznansko potiti. Šelo pod častitljivo šmarsko lipo, ki je menda edina te starosti na Krasu, je prišel malo k sebi in so jo zanimal za prrrodoprsno stran in «zgodovino» Škržka Tudi me jo presenetilo njegovo zanimanja za poljedelsko plat: kakšna je zemlja, obdelovanje i. dr. Posebno so mu ugajali skrbno obdelani trtni nasadi, kraške plan te in latniki. Trta kaže dobro, d očim je vse ostalo skoraj dobesedno u-ničeno. Res žalosten jo pogled na ožgana tla. Jeklene in od solnca o-žgane mišice skrajno utrjenega Kraševca ki se vztrajno upira elementarnim silam in se verno in udano bojuje za skromen kos kruha, — te mišice zaslužijo kaj več. Kdor želi spoznati trud a polno delo in jedro trpljenja, pojdi na Kras. A edino iz trpljenja porojeni in s trpljenjem spojeni Kraševec zamore vztrajati na tej skromni zemlji. In on vztraja, ker zna ljubiti svojo zemljo in je ves njen. — Medtem ko sva obravnavala posebnosti Krasa, med temi tudi o-riginalno s skril jem krito hiše, ki tako povečajo masivnost bivališč, kraška dvorišča (borjače), ubsen-šena s trtami, glavna vrata (por-tone) i t. d., sva dospela v Tomaj. Seveda so mu je prijatelj cliviJ. — Tukaj moraš postati pesnik — je vzkliknil. Zavila sva v stranpot med to-majskimi brazdami proti kostanjevemu logu, kjer je tomaj »k o pokopališče. Ni spomenika m napisa, a no zgrešiš gomile pok. Srečka Kosovela: grob jo svež in živo cvetje priča o ljubezni, ki sega tudi prek;> Življenja. Kaj bi spomenik z zapuščenim groboM! Boljše in lepšo tako, ker veliki mladenič jc sanjal j veiiki ljubeči:. »Dob«3:' atiadenič, da malo tak'h, » nau a j io pošepnila 87-letna ženica. Pra- j vijo, da jo pisal o nas, o naših ^ krajih in našem trpljenju. Škoda, da ni Bog vzel ra~£e mene, ker Srečko bi bil Šo dosti dobrega storil«. Kraški teran jo prijatelj imenoval «vino —• pesem». Ni so varal, kor res smo s par domačini zapeli nekaj naših večno lepih pesmi. Prepričala sva so da so Tomajci dobri in izvežbani pevci. Izhajajo pač iz šolo Srečkovega očeta, ki se je svoječasno zelo ukvarjal z zbo-rovim petjem in je imel v Tomaju lep zbor. Ko sva odšla, je prijatelj celo pot hvalil Kraševce. Ni mogel zapopasti, kako morejo biti kljub žalostnim okoliščinam tako dobro voljo, družabni in zgovorni. Take grče so KraŠevci. PFCSIOCIJA V Rimu je bil promoviran za doktorja obojega prava dr. Mihael Toroš, profesor bogoslovja v Gorici. Castitke! Alikvoie prevoznih taks na smolnati les Izšel je ministrski odlok, ki u-reja izterjevanje prevoznih taks na smolnati les, ki se rabi za obdelavo, in sicer oni, ki se uvaža in oni. ki se producira doma. Alikvota prevozne takso za. !es, ki se uvaža iz inozemstva in ki jo izterjujo za vsak kvinial carinski urad ob uvožnii in sicer sorazmerno « srednjo ietno ceno in težo — znaša v dobi od 1. julija 1928. do 31. decembra 1928. za: smolnati les (jelka, mecesen, smreka), trami, ki niso določeni za nadaljno obdelavo. le enostavno pravokotno ob-sekani — za vsak kvintal I. 0.15; za raskev les ali le navadno ogla-j&n (krii) pa L. 0.30. Sežagan les: a) d3-*ke štirih metrov' tramovje katerekcH dolgosti L 0.90; b) deske izpod 4 metrov L O.'iO. Rojstva, smrti in poroke ▼ Trstu dne 18. julija 1928. Rojeni: 1[ mrtvi: 11; poroke: i. Darovi Na «Cirilovanju» v Otoku darovala klapa Lir 30.— za «Šolsko društvo«. Najsrčnejša hvala. Iz tržaškega življenja Nego snu je sirlo Komaj 4->tni Florind Polli, stanujoč v ulici Molin grande št. 31, se je včeraj popoldne okoli lt> ure igral v bližini nekega tovornega avtomobila, ki so bil ustavil na vogaiu ulice Carpison. Čez nekaj časa se jo £ofer, ki se je bil za hip oddaljil po opravkih, vrnil k avtomobilu tei ga spravil v tek. Ker ga jc tunel obrniti, je zavozil za par korakov nazaj. Na nesrečo so je ma'i Florind tedaj nahajal za avtomobilom, tako la ga Šofer ni mogel zapaziti; dečko se ni utegni umakniti in je prišel z levo nogo pod kolo avtomobila, ki mu je slrio ud v stopalu. Nesrečni otrok je bil prepeljan v ki-rurgični odelek, kjer se bo moral zdraviti najmanj mesec dni. Šofer je tU aretiran in odveden na bližnjo postajo mestnih stražnikov, kjer jo bil zaslišan. Nato 'je bi'1 začasno izpuščen na svobodo. Kako je premeten ptiček prišel po eeai do gnjati Predvčerajšnjim je stopil v prodajalno slaninarja Tomaža Masč v ulici Scuole Nuove št. 20 mlad moški in dejal, da bi rad kupil tri lepe gnjati za neko restavracijo v Barkovljah. Pripomnil je pa, da nima dovolj denarja pri sebi, zato da bo blago plačal po dosta-vitvi. Mase ni imel nič proti temu, vendar pa ni hotel kar tako izročiti treh gnjati neznancu, zato jo iz previdnosti naročil svojemu vajencu Mariju Zlobcu, naj spremi neznanca in naj ne izroči blaga brez denarja. Ko sta Zlobec in neznanec dospela v Barkovlje, je s'ednji naročil fantu, naj ponese Live gnjati v restavracijo «Excel-sior», kjer da bo takoj dobil denar. Tretjo gnjat naj pa ta čas prepusti njemu v varstvo. Fant jo res storil tako, toda v restavraciji je v svoje nemalo presenečenje zvedel, da ni nihčo naročil gnjati. Še večje pa je bilo njegovo presenečenje, ko se je vrnil na ulico; neznanec je med tem izginil in kar je bilo najhujše, z njim je izginila tudi gnja.t, vredna 160 lir. Fant je kmalu uvide!, da ga je neznanec spretno zvabil na limanice, zato, je javil stvar barkovljanskim o-rožnikom. Imel je srečo, kajti kmalu potem so orožniki našli gnjat v neki drugi restavraciji, kjer jo jo prometen i ptiček medtem žo prodal. Mati nehote oparila lastnega otroka Marija Pah telo v Neptunovem objemu. Tako se je bila odpravila včerat v Barkovlje tudi 2&C(etna Emilija Mi-koMS, stanujoča, v ulici S. Lazzar ro št. 13. Hladni valovi so jo vabili in nič čudnega na, če je v mladostni razposajenosti in v navdušenju pozabila na.... previdnost. Kdo bi počasi leoel v vodo — si je mislila — Kar skočita, bom. Ni pa premerila, vsa i z očesom, gio-bočino morja, preden se ^ zagnala v lahne, cživljujoče valove. In tako se jo zgodila njesroča. Emilija je zadeta z glavo ob skalo, ki je aavratno prežala v vodi, tn se raniie.. Rana ni bila huda pa je bil za*o strah tem večji. Ljudje, ki so videti krvavečo dekfe, so hiteli telefonirat rešilni postaji, katere avtomobil je kmahz pribite 1 na barkovljaosk« nabrežje. Zdravnik je tam našel Se drugega ranjenca, ki je čakal na zdravniško pomoč, in sicer DaJtjefet Piščanca, stanujočega na ScaH Santi 180. PKčanc se je bil medtem časom vozil % motornim kolesom po miramarski cesti, ko je nemudoma aavozil v kup gramoza, ki je LežaJ ob strani cesti, in je pii tem s sito padel na tla. Zadobil je •pričo tega poškodbe po glavi. — Zdravnrk rešilne postaje je oba ranjenca obvezal, nakar sta sama odšla proti domu. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Seja odbora za razstavo razrušit-vo In obnove goriške pokrajine po svetovni vojni. Odbor za razstavo razrušitve in obnove goriško pokrajine, ki je na velesejmu v Padovi, kot so trdi, dobro izpadla, jo imel te dni sejo, na kateri se je določilo da »e zbirka, ki se po naročilu načelnika vlade odpošlje v Rim, kjer se shrani v muzeju, še izpopolni'. Nadalje, da se razstava obnovi v septembru v Gorici in sicer v prid zgradbi spomenika padlim v Gorici Dež, dež, dež Bilo jo v torek kmalu popoldne. Crni oblaki so se nenadoma zbrali nad Gorico in šo bolj nad Vipavsko dolino. Grmenje je malo os tražilo ljudi, ker so so bali toče, vendar pa —• kdo bi mislil n& točo, ko jo suša, strahovita suša v deže-1 Saj toča skoro nima več kaj potolči, zato si je vsakdo želel, da bi se že vsulo iz nabasanih oblakov in da bi hladni dež oškropil izsušeno zemljo. In res je dež po Gornji Vipavski dolini pričel padati in je padal več ur. Dasi je vmes ponekod naletavaia toča, vendar ta ni napravila škode. Najbolj se je vsul dež okrog Vipave in po obrobnem gričevju Vipavske doline. Manj ga, je bila deležna Ajdovščina z okolico, kjer jo dež sko«ro le omočil grozanski prah po cestah. Toda kolikor jo bilo hladilnega dež«, «a vse to so nebu lj^udjo hvaležni. V Gorici ni bilo nič dežja; le par debelih kapljic je padlo, malo več ga je bilo v gori&ki okolici, zlasti od Solkana, natprej proti Co-povanu. Tudi v hribih jo deževalo. V sredo je deževalo po Furla-niji. Veiesejem na Dunaju in v Smirni Tukajšnja trgovska federacija nami sporoča da so bo vršil od 2. do 9. septembra tega leta na Dunaju volesejem. Naeijonalni izvozni institut dajo imicijaitivo, naj se tega velesejma udeleže, oziroma ga posetijo tudi trgovske tvrdke goriško pokrajine. Predvsem pa ono, ki trgujejo z viaiom, oljem, sirom in sadjem itd. Po naših mislih, ko gremo še vedno za tem, da najdemo trg našemu sadju ki so ga naši ljudje začeli zadnja leta zelo racijonalno gojiti, ima ta velesejeim veliko važnost. Istota^ ko glede vina, ker vemo, da jo pred vojno Dunaj konsumiral veliko našega vina — posebno vipavskega V septembru so bo vršil vslese-iem tudi v Smirni v Turčiji. Po glavi mu je dal Na Zelena križ se je prišel pred-sinočnjim zdravit precejšno rano na glavi neki Rudolf Vole star 38 let, stanujoč v ulici Formi ca 15. Ko mu je strežnik obvezal rano, ki nd nevarna, je ranjenec pripovedoval, da ga je v nekem prepiru nekdo izmed njegovih prijateljev udaril po g lav L V mesecu juniju V mesecu juniju se je v Gorici rodilo 386 ljudi, umrlo jih je 217. Porok je bilo 87. Porastek ljudstva 169. Padel je 7-letiri deček Alfred Pavletič, stanujoč v ulici Casale 5t. 9, je tatoo nesrečno padel, da se je močno udaril po glavi. Boj proti muham GoriSki poteptat je določil vettko odredb, kako naj se v tej hudi p€»Jeti2i vročini pobijajo muhe. — Teh odredb »e morajo strogo držati. vsi gospodarji hiš, najemniki, voditelji rasnih zavodov, vsi trgovci itd. Iz poUcoJake službe Znani piciacijski marešjalo Alojzij Palumbo je povišan iz mare-šjala 3. vrste v maredjala 2. vrste in sicer pri policijski četi za politične aadeve. Nov poštni ravnatelj V Goaiico je prišel na novo semkaj nameščeni ravnatelj poŠte in telegraia, dr. Ivan GaccarelK. BILJE Požar. V noči med torkom in sredo in sicer okrog dveh po polnoči je pričelo nenadoma goreti v hiši Franca Cijana. Kes* stoji hiša na samem, ni ognja nobeden zapazil razen domači ljudje, in še ti v Času, ko je bila že vsa hiša v plamenih. Komaj so utegnili rešiti otroke in nekaj cunj za silo. Gasilcev nI bilo od nikoder zato je hiša kmalu popolnoma zgorela Hiša sicer ni bila ravno velika, ker njen gospodar ni premožen čtovek. Vendar pa je zanj škoda zelo velika DeIV>ma pa je zavarovan preti požaru. SVETO PFI EOFNU Zgodaj jo začela Ko m en s ki orožniki so zaprli 16-letno Anko Kermolj, ker jo osumljena, da je ukradla Tcsipu Kova-čiču i/ Svetega št. 7 2 lir. Pred par meseci je bila od ko-menskeep. pretorfe obsoiena na on mesec zapora, pogojno za 5 let. ker so so ji dokazalo tatvine na škodo er. Franca Ščuko in Alojzija Turka iz Komrsa ter Josipa in Marijo Ko-vačič iz Svetesa. PRAPETNO - BBI>0 Preti suša Navadno se godi, da čo je na eni strani sreča, jo na drugi najraje ni. Letos so obeta pri na4? jako šopate. žetev, kakršno msrao imeli Žo dolgo let. Vsake vrste žito je polno zrnja. Kar veselio ie videti, kako so težko klasje maio v lahkem vetru po njivah. Na drugi strani pa nam preti velika suša. Namesto da bi otava lepo rastla, vene m so suši, navadno zeleni holrrri so p ožgan i od vročega solnca in izsušeni. Zeleno krme im.ro poljedelci malo, da bi pok Jadali živini, kar se pozna, v mlekarni, kamor donašaio kmetje v-^ak dan manj mleka. ^Tudi po njivah se ponekod vidijo zle posledice suše, zlasti kjer so njivo položne in kjer je plast zemljo manj visoka. Ljudje so v skrbeh, da bo to vreme tra- jalo še dolgo. Bati se je, da bo suša, če ne bo tekom desetih dni potrebnega dežja, poleg otavo uničila tudi krompir, ki je pri nas najvažnejša vsakdanjsa hrana, in koruzo. Upanje imamo da se bo to stekleno-čisto nebo v par dneh o delo z oblaki in da bo blagodejen dež v kratkem omočil zemljo, ker bi potem imeli letos še vedno dobro letino, ako ne pride toča« PODGCRA Konj se je splavi Kmet Valentin Kožlin iz Ločni-ka se je peljal v Gorico. Preden je prispel do pevmskega mostu, in«, pri hiti naproti avtomobil. Tega vozi Pa so je pa Kožlinov konj ustrašil. Voznik je opazil nevarnost, skočil z voiaa, toda neereča je hotela, da je istočasno zvrnil k on/ s skokom vstran voz, ki je padel prav na voznika. Ljudje, ki so videli nezgodo, so prihiteli, dvigni^ li voe in naznanili Zelenemu kri. žu, kaj so je bilo zgodilo. Z veliko točnostjo jo prišel voz Zelenegat križa na lice mesta in odpeljal ponesrečenca, ki si je zlomil nogo v kolenu in si odrgnil desno roko v mestno bolnišnico, kjer so bo zdravil po mnenju zdvavmika kakih šest tednov. VRTOJBA Zopet nesreča Med igro so rnašTi dečki na travniku zavoj z nenavadno vsebino. Zdelo so jim je takoj da mora biti ta kaka gorljiva snov. Ne da bi mnogo raznnišliali, so nasuli prah na kamen, z drugim so pa tolkli po prahu, dokler so ni ta vžgal z velikim zubljem. Osmodii je pri tem dvanajstletnega učenca Petra GorkiČa in mu prizadjal opekline vseh treh stopenj na desni nogi, na desnem ramenu in na desni roki. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so ugoto-v li zdravniki prej navedeno po-£ .o lbe in izjavili/da se bo moraJ najmanj tri tedne zdraviti. BORZNO POPOČSILO Trst, 19. julija 1928. Amsterdam 706-772, Belgljai 2?'4.50-268.50, Franciia 74.(>0-74.90, London 92.72^-92.92New York 19.02-10 08. Španija 321-318, Švica 306'/"-3G87/,,. Atene 24.50-2f>, Berlin 452.25-^58.25, Bukarešt 11.50-1190, Praga 56.42.'4-56.72M, Ourska 330-33i'• Dunaj 266.25-272.25, Zagreb 33.-17K-33 77'A. Uradna cena zlata (18. 7.) L 368.36; vojnoodškodninske obveznico L 75.80; Liktorsko posojilo L 81.90. V osmrtnici objavljeni v včerajšnji številki Edinosti naj se čita pravilno ALOJZIJ B1RAJNIK, namesto Andrej Bralnik, kakoi je bilo pomotoma objavljeno. KAMJONČBK «Spa», z novimi gumi jami, popoln se proda ali zamenja z majhnim avtomobilom. Via Vašari 4/V 768 BABICA, diplomirana, sprejema noseče dnevno. Govori slovensko. BoduJich Ana. Madonna Mare. 763 Biser čistil PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: ^ = Pajčevina"" Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel L V. Rostislav se je zaničljivo nasmehnil. — Vidim, da ste sđ pridobili glo»boko pozna^ vanje mo&kih značajev, zato ne bom ugovarjal. KatkoT je moje prijateljstvo krhko, bi vam ga. spet ponudil, če bi vam bilo potrebno; no, hvala Bogu, 1 vaša netstkaljena ereča ne potrelmje nikakih pri-» Jateljev, zato vas prosim samo, da me ohranite t prijateljskem spominu. Milica ga je pozorno in veselo pogledala v oči. V svojem srcu je bila zadovoljna, da se je z »jim »pravila; v poslednjem -času je osetaost Krornskeg-a zasedla v njenem srcu in njeni domišljiji tako važno mesto, da bi težko utrpela njegovo iz&u5>o. — Ah vi niste več nekdanii Rostislav. — ie i vzdihnilai. — No, ta sprarva me veseli; resnični prijatelj m>i je vedno potreben ne glede na mojo družinsko srečo. Ona se ni zavedla, kakšno ogorčenje in kalL-šen podsmev sta izražala njen glas In njeno cubličje pri zadnjih bese dali; za Rostislava je bilo to nepričakovano odkritje. «Milica je nesrečna v zakonu.» To spoznanj« je v hipu pogasilo njegovo ljubosumnost. Goreče ji je poljubil roko, sedel poleg- nje ter začel govoriti z njo zaupno kakor nekdaj; pozneje, ko so bili vsi na terasi, sta bila cJ>a dobre volje in njih davni prijateljski odnošaji so bili na novo vzpostavljeni. Naslednji dnevi so potekali veselo. Kromski je povečal svoji prijateljici ves čas, ki mu ga je pustilo delo; pogovarjala sta se, hodila na iz-prehode, igrala klavir četveroročno in neopazno se je med njima razvila vsakdanja odkrita in poglobljena medsebojna zaupnost. Za časa dvodnevne službene odsotnosti Rostislav a je prispel Džemaldin s konjema in pismom od grofa. Pismo je bi&o ljubeznivo. Beren-klau je obsojal ostudni Leopoldov zločin, ji izra<-zil svoie globoko sožalje ter pisal, da pride čim prej mogoče; o Krenici in mestu niti besede, toda iz vsake vrste se je čutila njegova mrzdična ne>-strpnost videti ženo. Moževa pošiljate v in pismo sta naruSila veseli mir zadnjih dni in Milica se jc vanemirila* Spomnila se je verige, s katero je prikovana, zopet je čutila, kako izginja oblastni vj*iv moteve osefcnosti, kakor hitro je daleč od njega. Milica ni nič trpela zaradi ločitve; nasprotno, zdelo se ji je, da se je osvobodila težkega, da večera jo jarma, in če je le pomislila na povratak v Krenico, jo je pretresel mraz po vsem žiTOtu. Pisno je izzvaio v njej Živo sliko grofa; hkratu ga je imela pred očmi, kako ljubeče jo gleda, videla je njegov očarujoči nasmešek, ki je tako vplival na njeno voljo. Toda skoraj istočasno je vstajala v njej nezaupnost, celo sovražnost, ki se je stalno skrivala v globini njene duše napram možu vkljuib skupnemu življenju in temu, da ji je mož ugajal in jo je včasili njegova vroča ljubezen ovt s katero je dvigala vrče in delavčev način nositi kapo jo je spominjalo na nekaj znanega. Toda dalje se ni zanimala za stvar in se napotila v konjušnico ter pozaibila na mlekarja, ki je Že obračal voz k izhodu. Po povratku z izprehoda je Milica dobila v jedilni shrambi komandantko, ki je nekaj velela po nemško isti deklini, ki jo je Milica malo pred tem videla pred kuhinjskim oddelkom hiše. Hipoma je pogledala deklico, ki je skromno in s povešenimi očmi stala pred gospodinjo, in zopet se ji je zdelo nekaj na njej znanega. — Zakaj govorite s posli nemški? — je vprašala Milica generalko pri obedu-