PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAMODNE PODPORNE JEDNOTE M» Uradniški lo upravnllkl proatorli •657 S. Lawndala Ato. Offioo of PubllcnUoai SM7 South Lawndala Ave. Téléphona. Rockwall 490« +H ,ETO—YEAR XXX Mer Jumiy M. ISM. M «be tka Act oí Concreaa «I Mink 1. im. CHICAGO, ILL* PETEK. 26. FEBRUARJA (FEB. 26>, 1937 Subscription |8.00 Yearly STE v.—NUMBER 40 Acocptonoo for mailing at apodal vato of poetago proves« for la taction 1108, Act of Oct. 8. 1917, autboriaad on Juna 1«. 1919. Nadaljnja velika zmaga I Lewisove • • organizacije Chrysler Motor Co. naznanila, da se bo pogajala z unijo avtnih Selavcev. Organizatorična kampanja se bo zdaj raztegnila na Fordove in druge avtne tovarne. Pogajanje med kor-poracijo General Motors in avtno unijo zadovoljivo napreduje. Stavka zajela urarsko tovarno v ElginU. Governer Horner obnovil poskuse, da konca stavko v North Chicagu. Zmaga čevljarskih delavcev SPR1NGFIELD,. 1LL., 25. fsb. - Governer Horner js danes »redlagal uradnikom Fsasted fletallurgicsl Co. v North Chks--u, naj priznajo unijo CIO ln se ognja jo a predstavniki te unije ta končanje stavke. Zastopniki inije so zagotovili Homerja, ds kmIo delavci izpraznili dve tovsr-li takoj po priznanju unije in ko ih družba zagotovi, ds bodo vsi idslovljeni stavkarji spet upo-Jtni. Detroit, Mich., 26. febr. — Di-ektorji Chrisler Motor Corp. ao /čeraj naznanili, da ao pristali is kolektivna pogajanja z unijo sdruženih avtnih delavcev, ki je včlanjena v Lewisovem odboru industrijsko organizacijo. Ri-hard T. Frankensteen, organi-tator avtne unije, je dobil zago-ovilo od H. L. Wecklerjs, pod-jredsednika korporacije, ds se >odo razgovori glede sklenitve »godbe med unijo in korpora-ijo pričeli prihodnjo sredo. V ovarnah te korporacije je upo-lenih okrog 77,000 delavcev. Ve$t o tej veliki zmagi avt-ie unije je prišla po naznanilu, a pogajanja med reprezentsnti ivtne korporacije General Moors in zastopniki unije zadovo-jivo napredujejo. Vse sporne očke, ki niso bile rešene po kon-anju šestedenske stavke v to-arnah General Motors, bodo cmalu likvidirane. I/ewisov odbor je poslal telegram W. P. Chrysler ju, predsedniku korporacije, v katerem je fcahteval kolektivna pogajanja. Po«lužil se je slične taktike kakor v svojem boju proti General Motor«, toda rezultat je bil drugačen. Dočim je General Motors po «prejetju ultimata izjavila, ds »e ne bo pogajala s predstavniki Lewisove organizacije, je Chrysler takoj pristal ns Lswi-•ovo zahtevo, ko je bil informiran, da avtna unija predstavlja večino delavcev, ki so uposleni v njegovih tovarnah. Homer Martin, predsednik avtne unije, je dejaj, da so odnoša-pi m.'d unijo in Cfiryslerjevo kor-poraeijo zadovoljivi, vendar bo zthtevnl. da korporacijs prizna J'nijo kot predstavnico vseh de-i^vcev pri kolektivnih pogajanjih. n- l>o pa zahteva! "zaprte Havn.cc". Zdaj bo unija razširila orKsnizatorično kampanjo •■■» Fordove tovarne, potem ps Mo prišle na vrsto tovarne dru-avt,, h kompsnii. General iotors. Ford in Chrys!er so tri •'-.imornejše emtr. v avtni Indu- Vojaštvo strelja na rudarje na Ogrskem Štiristo rudarjev v Pe- cu v gladovni stavki i * i Peč, Ogrska, 26. febr. — Vojaške čete so včeraj streljale ns množico 4000 rudarjev in njihovih žen, ki so nsvsdile ns šsht premogovnika, v katerem je 400 rudarjev v gladovni stavki. Dva moška sta obležala mrtva pod kroglami iz strojnic in večje število moških in žensk je bilo ranjenih. To je isti premogovnik, ki j« postal slaven pred dvema letoma, ko so rudarji v njem gladovall. teden dni in ' končno zmagali. Danes rudarji zahtevajo 80 odstotkov povillcs mezde, od $8.60 na 96.48 tedensko, in so zagrozili, da prej utonejo v vodi pod zemljo kot ps odstopijo od svoje zahteve; rudarji so razbili se-sslke zs vodo, katera sdaj polagoma zaliva rove pod zemljo. In ženirji so Izračunali, ds voda doseže rudarje v dveh sli treh dneh. Rudarji, ki se nahajajo 160 čevljev pod površjehi, so dobro ss-barikadirani in ne puate nikogar k sebi. Ki V rizgovorih me * preda.*vnl-■ ie in ura Jniki ko, vrracije '"•n . .i» Motor«, >1 t¿nf-:o t<¡ več i' dosežen sporazum o v" h upornih vprašanjih rszen tr< h Minimalna mezda, skrsjša-delovnega tedna na 80 ur In odprava di^kriminscij, sapestav-Jkn'a unijskih delavcev —- ta vpra-anja jo še treba rešiti. De-ni v tovarnah to kor- I ^srije je zdaj 40 ur. ' r*<«niki Uwisovega odbora r? n«"«nili, da avtni delavci !'»pajo v unijo. Iz v*-h .redišč avtne induatrije do-»apele; naj pošljejo orgs-r zatorjo. V nekaj tednih bodo »vtni 'ielsvci v uniji, nakar M bo Unis lotil naloge, ds or-| 1»' "rs druge delavce, ki so u-I* *leni v induatrijsh masne pm-djkr')e v industrijskih unijah d*sljt ns 1 strani.J ADF odklonila carter fédéral, unijam 'X » ———— Načrt organizatoricne kampanje Washington, D. C. — ionnovll, |>etork ( allariderju i* do dsnea nsrsslc rs $648,064 Tako por'* a I uvid A. Croll, kanadski minul« r blaginje In eden peterih varhov /e-v'h sostric. rremoš«MU\ Izvira is številnih filmakih Iti rs- FEDERALNA KOMISIJA RAZGALILA BIBLIJSKI PAS a mmmm Priporoča reformiranje plantažnega aiatema MANJSINSKO PRIPOROČILO ki bo peče I izključno s zadružno se1 v Javnih šolah kot korak v sme-1 dijakih kontrsklov, je »pr»tl In a- ri progresivne Izobrssbe. vontirsno v nsjlioljšlh t/ udih. Wsshlngton. — (FP) — Kongres je sadnje dni dobil poročilo zvezne komisije ss preiskavo razmer, v katerih šive plantsž-nI dslsvc!, "sha rec rop perji" in ajemnlski farmarji ns jugu. Is-rodil mu ga je predsednik Rooss-vsU bres svojega priporočile, ksj nsj stori. Pripomnil js ls, "ds večine Američanov veruje, ds nsšs forms vlsde ne zsbrs-njuje skelje v interesu onih, ki so v potrebi.".* Komisija, v kateri so tudi bresprsvnl in Izkoriščani plsn-tažni kuliji Imeli evojegs zastopnika v osebi W. L. Blsckstons, člana 8outhem Tensnt Fsrmers unije, je razgalila do kosti vss plantažni sistem, Uključlls Js tudi svoje priporočilo za reformiranje istegs. — , . Komisija pravi, ds živi v sks-trem nem slromsštvu od sns Četrtine do ene petine fsrmsrsks-gs prebivalstva ns jugu, 2lve pod vsskim žlvljensklm standardom v razbitih ln bornih kolibah, ki so slsbše od hlevov. Dru-t Žlne revežev so nsvsdno velike. "Mnogo teh družin je kronično podhranjenlh," prsvl komisija. "Zato so močno podvržsne rssnlm boleanim, ns prlmsf ps-lagrl, malariji, trskuljl ln drugim parazitom, ki sshtsvsjo težko žrtve na račun ftlvljenjs In «nerglje , ,, Zdrsvnišks o-skrba za ztlrsvljenje teh družin Je nsvadno zelo pomanjkljiva ali je pa sploh nI . , . Oblečene so tako revno, da jim obleka če-ato ne nudi nobene protokelje, le mpnj pa samospoštovanja... Kadar so družine dolgo izpostavljene revščini, brea zaščite ln brez normalnih socialnih vssl, nsvadno izgube ves smisel In voljo za izboljšanje evojegs položaja, ne da bi govorili o njih u-dejstvovanju v kulturnem življenju občine. Njih jKimanJkljlvi živi jonski standard ne izpostavlja njih teles le blologlčnlm parazitom (boleznim), marveč postanejo plen tudi ekonomskih In celo političnih parazitov," Komisijs priporoča razna reformo za Izboljšanje tega položaja. Med drugim priporoča tudi, naj jim vlada |K>mega s posojili, tla dobe nekaj zemlje, to Je, da sprejme program za rítalo poses t ništvo ali farmaretvo. 8 krajevnimi in državnimi vladami naj sodeluje za Izboljšanje ns-Jernniškega sistema. Poročilo vsebuje tudi sekcijo o civilnih svoliSdščinah, ki ao sa plantažne delavce revne kakor je njih življenje asmo. Komisija Je zelo "previdna" pri tem vprašanju. Pravi, da listi često poročajo o nasiljih proti plantažnim delavcem. Končno vendar pri|M>ročs državam, "da tem grupam garantirajo In enforsl-rajo pravico dO mirnega zborovanja In organiziranja v svrho dos«*ge njih legitimnih stremljenj." ^ Kakor Jo zanimivo poročilo to komisije, tako je zanimivo tudi Izvajanje W. L. Hlackstons. ki Je objavil svoje manjšinako (»uročilo in priporočilo. Z analizo razmer so strinja a poročilom večine, toda ne s njenimi priporočili. Sekc ija glede civilnih svo-bodttin m« gre dovolj daleč. "Oni, ki smo bili pretepeni In terorizirani — nekateri amo morali seto bežati im naše življenje — vsled naših bojev, da ao izvlečemo iz velike misorije, prav dobro vemo, ds b| aamo nekaj besed a strani odgovornih zveznih funkcionarjev v interesu naših ustavnih civilnih pravic nsm vs-< Dalja na 1 strani.) ~ P*OSVÎT* PROSVETA THE RNUGHTENMENT f«iii> m uirSISA ILOVIMKI SiSOVSB rOOTOBNB JBONOTB fcf mUIiii sb unáw sri*., lira CMsaml m M* M as m M taÉfc HM sa M Mas as Imsb |IM KMUaa.ll1li*Miail a ^¡^ 13S Dm Umi I M primi n (Jaa. 11. ItST), palt* misas Ate Mk IHM M 1 (•tataa. ! »—nu a i >. a« M ONO Ms» aa asís *L Glasovi jznaselbin Nekaj tega in onega "Fašlatičen teror v Malagi: na tfeoče rdečih prijetih in postreljenih P Taki eo naslovi po-rodil v «meriških dnevnikih o dogodkih v Španiji. V poročilih je rečeno, da so Italijanake čete zapuatile Malabo in odšle na madridsko fronto, oatale so pa domače tolpe mladih ljudi, ki ae uazivajo "falangisti". Ti Imajo nalogo, da "očiatijo Malago rdeče golaanf . . . • • • V Malagi je bilo pred napadom in okupacijo po MussolinijM armadi čez 80,000 socialistov. Vsi ti, kolikor jih ni ušlo is mesta, iiriajo biti zdaj "likvidirani". Vsak dan Je na tisoče aretiranih in na stotine ustreljenih; eksekucije ne vrte ob treh zjutraj v areni za borbe z biki. Medtem je Malaga okrašena z ftalijanakhnl zastavami in Muasolinijeva alika je na vseh zidovih ... a a a Poročilo ameriškega reporterja lakonično do-atavlja: "Spijoni se kosajo med seboj, kdo o-vadi več rdečih, toda faiangisti ne prizanašajo niti ovaduhom, češ, ljudje, ki bi se radi prikupili z ovadbo svojih sodrugov, so najmanj zaupanja vredni . . Kakšna razlika je med tem zverskim početjem Kristusove vojske nad ujetniki In postopanjem oblasti španske vlade z ujetimi fašisti, nam pove druge poročilo Iz Madrida. Moštvo ujete fašistične posadke na Angeljskem hribu j« bilo prod madridskim vojnim sodiščem oproščeno, nakar so se bivši Francovi vojaki pridružili ljudski milici! • • i Sedeča stavka v North Chicagu zaznamuje prvi hujši konf kt v jeklarski industriji. V tovarni Fansteel Metallurgical Co. izdelujejo tenko ilco za radioprejemnike. Delavci v tej tovarni so ae organizirali pri jeklarski uniji, ki je pod vodatvom Lewiaovega CIO. Družba ni velika, je pa huda ko arŠen in doaledno ae drži amerl Jeklarskih magnatov, da ne erne biti nobenega priznanja industrijske jeklarske unije. North Chicago in Waukejrm, ki sta takorekoč eno meato, ata znano gnezdo induatrijske reakcije, katera sovraži delavake organizacije in vsako napredno delavako gibanje. Delavaka zmaga v tem meatu bo torej velikega pomena za jeklarske delavce drugod. • • • Newjersejskl governor Hoffman je te dvakrat zagrozil, da bo "tekla kri" v njegovi dr-¿avl, če ae delavci kjerkoli polotijo sedeče stavki*. Hoffman pravi, da nima nič proti kolektivnemu |K>gajanju med delavci in delodajalci, ampak sedeča stavka je znak "anarhije", oziroma "zločinski napad na privatno lastnino" in toga on ne bo tr|iel pod nobenim pogojem. Razume se, da se delodajalci v New Jerseyju ne bodo zmenili za nobeno kolektivno pogajanje, dokler imajo v guvernerju Hoffmanu tako dobrega zavetnika in zaščitnika. Kkonomaka in politična diktatura tamkaj vozita perfekt-no. Vprašanjf je — koliko časa? , • o a Pri hiateriPnth burbonskih naskokih na Koo-scveltovo aodnijeko reformo so oživeli stari argumenti o "medsebojni kontroli in ravnovesjem" (check* and balance*), ki ga uatava določa za oddelke federalne vlade, in o potrebi "neodvisnega" pravo*odje v Združenih drža-veh. Vrhovno nodišče se baje smatra za ravno-veeje koiigrv*u. Ali Je? V prakai ne poznamo nobenega ravnoveaja. pač |ia navadno vidimo, da sodišče teti s funti lh kongres z unčami. Uto velja za "checka". Vrhovno aodiščče Je iz-vraton "chock" za kongre* in predsednika. toda edini "check", ki ne ga pred*ednik in kongres lahko poaluiita napram sodišču — jo sdaj predmet hi*teričnih napadov. Nad vrhovnim sodiščem faktično ni nobene kontrole — in to je, kar hočejo burboncl. a o . a V kakšnem ttenoglasju (kontradikcijl) je a-meriški kapitalizem nam a «elioj, Je najlepši dokaz v tem. ko burltonci histerično »agovarja jo *tare aodnike. ki ao te prekoračili 75. In HO leto ataroat i, no drugi «traili t* nočejo upoali ti delavca, ki je prekor«čil 40. leto ataroat I. lavec s Štiridesetim letom je le prratar sanje amjMik sodnik, ki je dvakrat toliko atar. Je pa še vedno dober! — Itodoči zgodovinar ne bo m zumel tega In čudil ae ho zmekani pameti «me riških kapitalistov v dvajsetem atoletju. O atarcih pravijo, da *e navadno vračajo k "otro čji pameti", ampak sodniki morajo biti izjema Sezona kolin. — Aktivne Sira-bančanke tiharon, Pa. — Na 16. feb. ob 6.30 zjutraj sem odpotoval v naselbino Claridge in ob 1J0 eem le bil na cilju. Mike Kotar Je ponovil celoletno naročnino na Progveto. Uvedel sem, da so tatovi okradli 8loveaski dom, iz katerega so odnesli vse cigare in cigaret« ter visko. Pri tem Je i-mel domov oskrbnih ogromno Škodo, nemški klub pa dvakratno. V tem klubi» Je že več let zaposlen kot natakar Lovrenc Storm, ki je bil delegat na deseti konvenciji SNPJ. Ponovil je celoletno naročnino in mi postregel s svežim pivom. Za delegata enajst« konvencije je bil izvoljen društveni pred»ednik Frank Zupančič, slovenski trgovec. Ta-(oj sem pogledal v imenik, če je naročnik dnevnika, in ker nisem videl njegovega imena, sem Š«l hitro k njemu Ur mu povedal, a vsak delegat mora biti naročnik Pros vet«. Takoj se je vpisal v mojo knjižico In plačal naročnino. Ta možak je v naselbini spoštovana oaeba. Nadalje sem obiskal Franka Jazbeca in tudi on j« plačal ce-oletno naročnino, nazadnje pa me obdaril z veliko klobaso domačega izdelka. Obiskal sem Toneta Kotoglava, ki je poravnal celoletno naročnino. Njegova soproga je skrbna gospodinja In vsako leto zredi par tolstih prašičev. Ona ima tudi to lepo navado, da meni vsako leto privoš- vellko meseno klobasico, čhš, da se jI potem prašiči v prihodnjem letu bolje redijo. Nisem nikak *srečonosec ne copemik, ker v take ropotije tudi ona ne verjame, želim pa, da se bi prihodnjo jesen njeni prašiči tako zredili, da bom deležen kar štirih klobasic. Poslovil eem se od prijazne rojakinje, njen soprog >a me je spremil v Slovenski om. Bila je že osma ura zvečer in prenočišča že nisem imel, zato sem ae hitro poslovil od prijazne družbe v Domu ter se podal k Hrenovim, kjer so me že prlča-(ovali, ine prijazno sprejel', plačali celoletno naročnino in mi da-i prenočišče. Naslednji dan pred odhodom so mi dali tri velike domače klobase. Iskrena l.vala njim in vsem oatalim za naročn,-no in postrežbo ter naklonjenost. Smo pač v sezoni kolini | Naslednji dan je ves dan snežilo. Preštel sem nad pet tisoč "tajzov" na železniški progi, za služil pa niti penija in burja mi e zamašila obe ušesi. To me je ujezilo — koga ne bi! — pa sem o popihal proti Pittsburghu, ijer me je Smrekarjeva ogrela z gorko juho in krvavicami ter ml odkazala gorko posteljo, v kateri aem al zmrznjena ušesa odtalll. Drugi dan sem jo mahnil na 8trabane in že ob sedmi uri zjutraj sem taval po stra-latiski naselbini. Najprej aem o-biakal Kocjanovo mamico, da dobim malo okrepčila. Njen mod ni dotični dan delal, pa ava se dolgo pogovarjala, tako da je njegov« soprogu predme poatavila tudi koailo. Nato eem se podal po naselbini. Kmalu me je izsledil John Terčelj, član gl. odbore SNPJ. Prisrčno sva se po- /iliav ila m m llUfUlU' lala i/ < hi csg« mi je prinesel pozdrave iz upravnlštv« in uredništva Pro-svete. Tekoj sem si mislil, da ti pozdravi pomenijo, d« ne smem biti len pri nabiranju naročnin, atarih in novih ter pravočasno opomniti naročnike, ki jim je ali bo kmalu naročnina potekla. Terčelju sem povedal, d« sem ae nemenil obUkatl "štajersko naselbino na hribu, p« je dejal, da me bo spremil. Istočasno se je pojavil pred nam« John Ke bol is Itridgeporta, trgovec z zlatnino, nato pa se nam je pri družil še John Koklich. predaod nik društva Pootonjsk« jam« št. 138 SNPJ. Tako prijetnega oe-a tank s menda še nisem dočakal v dotični naselbini. Sklenili «o. d« me «premijo na vrh hrib«. O-biefcali smo predsednico gospo disflakega odaeka omenjeneg« društva «o«. Palčič, ki na* Je prijazno «prejela in nam poatrogl« po običajnih šegah, ki «o v navadi pri vaeh Htrabaačanih. Vsakega tujea in domačina prijazno aprejmejo in mu pootroiejo. Mod njimi vlada lopa «lota. ne glede na osebne prepričanje Palčiče v a nam je povedala, da bo zvečer ob 8. uri seja njihovega odseka In povabljeni tpno bili tudi mi. da se udeležimo. Tako amo potem vsi štirje odkorakali na Strabane. Spomnil aem se, da je naročnina potekla Petru Sla i« tu in aem se podal tja. va soproga je ponovila celoletro naročnino in mi postregla z dobro kapljico. IJitro sem se poelo-vil, ker sem se spomnil, da me je društveni predsednik Koklich povabil na večerjo. Že prej sem slutil, da me v Slovenskem domu čaka presen« čenje. In res, goepodična Koklich mi je hitro postregla z okusnim golažem, ki sem ga kar hitro spravil pod mojo streho, kajti bil je že skrajni čas, da odkorakamo na sejo. V navadi Je namreč, da se odsekovih sej udeležijo vse članice. Točno ob 8. zvečer je udarile kladivo po mizi, nastala je tišina, preči tal ae je dnevni red in zapisnik prejšnje ilo kompaniji odveč. Kakor hi-ro se ji je nudila ugodna prilika, je zaprla tovarno v Scranto-nu in se prešelila na jug v 'Good old Dixie". V Dicksonu, T«nn., je odprla novo tovarno — da, samo odprla jo je, postaviti jo je dala mestna uprava. Koliko znaša |>ovpr«čna plača, tega časopi-aje ne pove — pove pa, da odtrgajo delavcem po 6% od plače in1 to za pokritje stavbnih stroškov. Dalje piše časopisje, da je tista kompanija oproščena vsakih davkov za dobo petih let in da plačuje za tovarniške prostore velikansko najemnino v znesku enega dolarja na leto. Druga slika. Neko podjetj« v Ashlandu, Ky„ je bilo ponovno kaznovano, ker je primoralo delavke, da so delale čez postavno določeni čas. Podjetje je bilo kaznovano, toda kazen so plačale delavke. Odtrgala je namreč delavkam od njih plač toliko, da je bila globa plačana. Omenil sem ta dva slučaja, da pokažem v kakšne razmere lahko zagazimo, če smo brezbrižni za delavske organizacije in slepi za vse, kar se godi okoli nas. Ker smo že pri delavskih razmerah, naj omenim še nekaj. W. Dean Koester. eden glavnih funkcionarjev pri National Safety Councilu, je itjavil, da je njegova organizacija, ki vodi natančno štatistiko o nesrečah, povzročenih na eden ali drug način, pronašla. d« je bilo prošlo leto v Zedinjenih državah ubitih 3600 ljudi pri raznih podjetjih, in to vsled predpotopne maiine-rije in pa vsled pomanjkanja varnostnih naprav. Ker je to po mojem mnenju čiato hladnokrvno ubijanje nedolžnih žrtev, bi trike«. MdMJalk t S&2 M. I. Kalini«, član vrhov nog« • J. K. Daviooom (drogi mi alaaikoM v Mookvi. oov jetakega «teto, at raagevarja ■Strani), aovio» aovrntkim po rad vprašal tiate študirane gospode, Jci se na tak« reči razu- mejo, če je tu4* to pokol je delo "rdečih mesarjev?" Franc« Punc«r. 11, * <» . S pota Gilbert, Mian. — Bili ao časi, ko ni bilo v Ameriki nobene alo-venake jednote *U zveze, 1« tu pa tam je bilo kako samostojno društvo. Leta 1894 pa ae je na tent polju začelo oglašati življenj«. Prva J« bila KSKJ, sledile ao druge, nekat«re ao prenehale s po- slovanjem oziroma so ae združi le s SNPJ, ki je bila ustanovlje- na v Chicagu leta 1904 na kon- venciji delegatov, ki io zastopa- li devet samostojnih podpornih društev. V poznejših letih s« je par jednot ali zvez pridružilo SN PJ, nakar je združenje naših podpornih organizacij zaspalo a-li vaaj zadremalo. Ali s« bo kdaj zdramilo? Morda se bo, morda nikdar in tako bomo šli k skupnemu zatonu. Velike zavarovalne družbe privatnega značaja, ki poalujuje v interesu privatnih koristi, so naa začele pikro gledati in delujejo 1« v svojo korist. Je pa tudi naša lastna krivda, ker se premalo zanimamo za geslo "svoji k svojim". Med nami je premalo narodnega ponosa. Pri nekaterih le tako dolgo, dokler so v kakšnem uradu, pa Še takrat se kaj radi na zabavah pri pijači baha-jo, kot da ne bi spadali k slovenskemu oziroma jugoslovanskemu narodu. Silijo se v kakšen urad slovenskega društVa, potem pa sitnarijo, češ: sem Že sit te slovenščine, pa se ponašajo s polomljeno in spakedrano angleščino. To, mialijo oni, je v ponos slovenskemu narodu. Taki rojaki ae radi povsod silijo v o-spredje bodisi vsled časti ali pa lastnega dobička, ki ga imajo od organizacij. Ko pridejo v urad, ne pomislijo, posebno v tefi resnih *aa|h, kaj komu povedf, kaj in kako poročajo. Sedaj, ko potujem po železnem okrolju Minnesota, imam priliko, da marsikaj izvem. V neki naselbini je bolehal oče večjega števila otrok v svoji še neplačani hiši. Bil je zavarovan pri dveh podpornih društvih. Zdravnik, ki ga je zdravil, je sam sprevidel, da je v potrebi in ga j« vprašal, č« prejema kakšno podporo. Povedal mu je, da od en«ga društva prej«ma do-largto dan in od drugega 60 cen-tovTker se je podpora Že izčrpala. Nato je zdravnik izposloval, da je bolnik dobil nekaj premoga in drv ter telefonično poklical druibin urad glede podpore. Prišla je k bolniku neka uradnica in vprašala aa naslov dotičn« družbe. Tiata družba je kmalu odgovorila, da ne more nič storiti v tem oziru, ker bolnik prejema toliko in toliko na dan itd. Rojaki, "bodite previdni! Povejte vaškemu ob vsaki priliki, da naše slovenske podporne organizacije -pomagajo svojim članom v slučaju nesreče in bolezni točn^ po predpisih ali pravilih. Vaak dobi avoje. Naše organizacije so tu zato. da pomagajo svojim članom. Privatne zavarovalne druibe pa ao tukaj le zato, da imajo od njih koristi njihovi lastniki in uradniki. Naše podporne organizacije so last članov. To bi morali vedeti val o-ni, ki se radi bahajo s nečem drugim. Seveda se tu in tam dogajajo male neprilik«. ki pa jih povzročijo dotični sami ali pa gotove ootbo. ki zahrbtno rujejo. da škodijo svojemu bližnjemu, ker so ga slučajno zasovražili. V takih «lučajih se prizadetega blati in nepošteno ogovarja z namenom. da se mu škodi, sebe pa akuša postaviti v lepo luč. Seveda as večkrat tako ravnanje maščuje nad škodoieljneAem. mnogokrat pa sajbolj trpi nedolžna žrtev. Mstljs Pogorele. > PETEK, 26. FEBRiiast^ Meje našega razuma Človeški razum se nsm je videl v v«eh 9 prsv za prav kot največja veličina, kot 3S kar m ¿Joy«ka od #vilL Ni čudno, d* bili ponosni nanj in da smo ga precenjevj Toda vedno so ae pojavljali tudi n«jeVA ki niso bili tako brezpogojno prepričani^ ličini tega razuma, in eden med njimi, ki d ša dokazati, da so bili v^f filozofski zaklj3 "samo mišljeni a ne spoznani", Je Tirolecfl Carl $rismayr, ki nadaljuje Kantovo delo. iT tisto -iz Kantov^ kritične dobe. Bav, w h ' hofiziološko dokazljivo meio človeškega! ma." To ie tudi naslov knjjge, ki ■ lastni založbi. Da bomo bolje razumeli njegove misli, ae čemo pobaviti z uspehi nekega psihoiošk poskusa. Je namreč mnogo besed, ki jih | uporabljamo, p^ ni ž njimi, kakor je pok. poskus, združena nobena nazorna vsebina, ko ae je izkazalo, da so pojmi, kakor "sej Čno" ali "večno" nepredstavljivi. Lahko 1 rečemo o teh dveh pojmih, da "neskončno^ ni "končno" in "večno" ne "časovno", predstavljati si tega ne moremo. NekdoJ ali morda na neprestano gibanje v dokfl smer do neskončnosti, toda njegovo mialje Ostaja vendar vsekdar v končnem. Prav ti je z vernim, ki ga je mogoče doživljati kot] akončno trajajoč čas, toda to samo dot jo je iidiii da jo tudi {a pojem tesno zvezan s tem, morejo naši čuti doživljati. Tud| v neki drugi znanosti obstoji pojm skončnosti, pamreč v matematiki. Tam bij o toÇna. pravila za to, da ta nevarni in prijemi j i vi pojm ne more delati $kode, C» pomešamo pri kakšni računski nalogi v okvfci dovoljenega končno z neskončnim lahko \ stane največji nesmisel. Neskončno je tjj veliko, da z dodatkom tega ali onega števil« z odštetjem ne more nastati nobena sprema ba neskončnega. C« začnemo pri tem dejstvi bi lahko postavili na primer'tole enačbo:! Sončno plus 10 = neskončno plus l.OOO.OH i odstranimo na obeh straneh enake sum» de, kakor smo se učili v eni jzmed prvih mai matičnih ur, tedaj nam ostane: 10 = 1,001 000. To pa je, popoln nesmisel. Nesmisel i cer, ki smo ga dosegli po formalno neopord poti in ki izivra samo od uvedbe neskončni v končen račun. Prav tako bi seveda lahko kazali, da je 6 = 10 ali da je poljubna k na enaka drugi poljubni količini. Nasprotujoči ae posledki poedinih fi skih sistemov izvirajo aedaj, kakor meni Kri* mayr, isto tako od nedovoljenega mešanja tik šnih pojmov, ki si jih lahko predstavljam«,i pojmi, ki si jih predatavljati ne moremo, ft ko so v matematiki z uvedbo mejnega poji neskončnosti hoteli uvesti samo mejo za im čunljivost. Ce pa, kakor v našem prin* ta pojm uporabljamo po mili volji, tedaj * posledica seveda nepravilni posledki. V | zofiji je nekaj podobnega, zato pa dobivi najbolj naaprotujoče ai posledke na navišg popolnoma ekaakten način. Formalne zahW so ljudje vedno izpolnjevali, le na vsebino» Šljenja se niso ozirali. Pot, na kateri filozofija običajno pre mejo razuma, je v posplošenju ali sbstri večinoma z nedovoljeno uporabo male 1 "ne". "Ne" rabi apočetka za razločevanje, ® ko za razločevanje dveh ali več dražljajev W šlh čutil, ki so čaaovno in prostorno ločeni po kvaliteti različni. V logiki upo "ne" vae prelahko v popolnoma for smislu s tem, da gradijo nasprotja povi miselno, nasprotja, ki gredo že preko tega. je mogoče z našimi čuti spoznati. Tako jt mogoče razločevati: Ljudi, ki pripadajo družini, in ljudi, ki ne pripadajo moji di Prav tako je mogoče govoriti o bitjih, »J ljudje, in o bitjih, ki niso ljudje. Nadalje^ ko razlikujemo bitja, ki živijo, in takšna živijo. Miselno možna, toda le nepredsts nljS va je razlika med bitji, ki ao s čuti doj (to je vijji pojm za živa in mrtva bitjsJJ bitji, ki É primeru n takšne, ki v resnici pnp»u»ju - , ksom, temveč za konstruirana, popolnoma _ bitji' ki Čutno" niao dojemljiva. Kajti v «J primeru ne gre več za prave'razlike. to*j m „ resnici pripadajo čutnim koi»F ' OtB selna razlikovanja, ki jih ne moremo prakticirati, kajti na*i možgani mmajs «j nega doživljenega občutka "iutno nedo w vega". Naši možgani ao v tem primeru prazni. -r ^ Kdor pravilno ume zaključke, ki se rm s takšnimi mialimi, bo sprevidel, ds Kris^ pikakor ne napada abstrakcije v ^^ Saj vemo vendar, da smo si n. pr (Dalja na S. strani.) *pt0ŠM svoje * Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvste z dne 26. febru«rjs 191'J Domače vesti. V New Yorku Je nljs Sskaer, žena Fr. Sakasrj«. «s Naroda. V Littla Fall«u. N. Y., j« , letni Pavel Sušman Tamkaj Je bil pn "" tovarni ubit Mate Grubič. ^ Delavske vsoti. Tom Mooney, vodj« -.ilj v San Fronciscu. je bil Umi smrt zaradi znanega bombne*« nai*ds Delavske veotl. Tom «loone.v. unij v San Franciscu. je bil Umk«i • ' ^ smrt zaradi znanega bombne*« nap*'lM ^ j, šnjem letu. Obsojenec odločno izj* ^ 1 nedolžen. -M Svetovna vojna. Nemške bojne )»d,f streljevale mesU na obrežju Angl»J« J viliatov Je bilo ubitih. Nemci ao torp"i,r^ ki angleški Cunardov psmik Ukon.m. » potopljenih ladij od 1. febr. je naraiM sli** na ^ U»um»vU«m I. tpriU VJl\J0LM it i to y >•0« * dri«vi lUfawle 8007-80 8o. Lawadale Aro.. Chlcego, 111. UL Rockwell 4H4 GLAVNI ODBOR 8.N.PJ. UPRAVNI OMIKt VINCENT CAINKAR. prrd.cd.uk.......2067 8. Lawndale Av«.t Chicago, III. FRED A. VIDER, «I. tajnik.............2067 8. Lawndale Ava., Chicago, III. LAWRENCE GRADISHEK, taj. bul. odd.8887 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. JOHN VOQR1CH, gl. blagajnik..........Í087 8. Lawndale Ave , Chicago, III. FILIP GODINA, upravitelj glasil»...... »007 8. Lawndala Ava., Chicago. III. JOHN MOLEK, uradnik glasila......... .11007 8. Lawndale Ave., Chicago, 111. ODBORNIKI) PRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......OVO E. 74th St, Cleveland, O. JOHN E. LOK A K JR., drugi podpredsednik.. 1007 E. 100th St., Cleveland, 0. GOSPODARSKI ODSEK: MATH PETROVICH, predsednik............108 E. 181st 8t, Cleveland, O, ANTHONY CVETKOVICH..............088 Seneca Ave.. Brooklyn, N. Y. JOHN OUP.....................881 8. Prospect Avo„ Clarendon Hills, HL POROTNI ODSEK: JOHN GORSEK, predsednik..............414 W. Hay St., tpringfleld, III 4NTON 8ULAR...................................Box 17, Arma, Kans. JOHN TRCKU...............................,,,.Bo* M7, Strabana, Pa. FRANK PODBOJ.............;....................Bok 01, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICH....................1U511 Muskoka Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODSEKI FRANK EAITE, predsednik...........8801 S. Lawndale Ave., Chicago, III, FRED MAIX2AI...............................m Central Park, Peru, lil. JACO® AMBROE1CH.......................418 Pieree St., Iveleth. Minn. • e«kar«lkl. kl » el. m4i, m »ril lakaki lit . M " "•••»•i* eeala d. »MtoMlNlk«. naj N m er«4we»ll«m VIS MNAgMS »«UJelva I« alrart, kl m Utaja «k VN.*h« iMi In WmM nM« eaj m »atlUaJ« ae «I. toinUtr« Vaa Mi***. !»«!•(• ae kaleltka M**rt, eej ae »«Ufele ae kal. taJeUlve. .S« ' »"i s MaeeJaUklaU »mU. «aj m »a*Ujaja m MeeeJnUive. vat psiroiaa im* »aaiaranja « ai. «»n«««» a4k*m w »ataja* rruk seja«, pio4oo4sUm noŠMiMi9|i edboii vo; raitlVI m el. earatiil ataak m ml *a«UJeJe m Jaka OecAke, miniiH« um. nttDOFWI la enwl «»Ml. mmirIIi, a«laal. Mfelelee I« *»Mk m, kar Je v mm! S «iMlUm M «al«. aej m MUJeJa ee "MOaVBTO'. mit *. UwaSele An. CMaete, lik NOTBi OmMoenáMiM wHk Um l«»r*«m orrtm akseM ke i«wmi< ea (eSeoti Maje našega razuma (Nadaljevanje a I. strani.) vllčne pojmo pridobil i abstrak-cijo, da imajo otroci spočetka aamo doftlvetjo 8 log all ft koaov čokolade, da ae nauče Aele po-ineje odmisliti loge In čokolado in da preidejo v le posnejAi dobi do računanja s črkami namesto s Številkami. Kriamayr napada aamo akstrakcijo, ki prehaja preko meje raxuma. S tem pa dobivatk rasum in filozofija nove naloge, ali recimo naloge, s katerim ne boa ta aegsla Čez meje človeAklh sposobnosti. Kajti zahteva po mlaelnl stvarnosti ni nova zahteva. Obstoji prlllčno te tako dolgo kakor filozofija aama. Danes pa nam ns gre več za to, da bi usvarjali pondane miselne zgradb«, kl so prazno vsakega doti vetja, temveč za to, da apoznamo meje človeAkega razuma, da ae v teh mejah načrtno uredimo in izpustimo iz natega ml Al jen je vse pojme, ki niso predatavljIvi. Ksjti le te-daj, meni Kramayr, obstoji mo*. nost, da si bodo ljudje svoje ftlv-Ijenako nujne zadeve natančno uredili in ae nehali pehati za ml-aelnlmi uatvaraml, kl človeka iti njegovega razuma niso vredne. Konvencijo nove odvetniške organizacije VVashington, D. C. -» Več ko Aeatsto odvetnikov It 38 drtav je prlllo na prvo konvencijo nedavno uatanovljenega Odvetnl-Akega gilda. organizacije progresivnih in liberalnih odvetnikov. Na tej konvenciji so sprejeli ustavcj in isvollll uradnike. Glld je konkurenčna organisacija. kl bo skulala potegniti v avojo sredo vse odvetnike, ki ae ne atrln-jajo z AmeriAko odvetniško Zbornico, kl je pod kontrolo reakcionarnih odvetnikov. Zmaga kavčukarekih delavcev v Chtcagu Chiotgo. — Unija United Rub-ber VVorkers je akletilla dogovor z Union Aebeatoa & Rubber Co. brez oklica atavke. V tovarni te kompanije Je upoalenih .150 delavcev In vsi so člani unije. Dogovor določa povprečno eviAanje mezdi* Ift odstotkov, delovni teden 40 ur In plačo In pol sa čez-urno delo. Imenovan Je bil po-aebnl odbor, ki bo reAeval delav-ake prltolbe, kadar ae pojavijo. Ali ste naročeni ss dnevnik 'Proaveto'7 Podpirajte avoj llatt »dobna z Dolenjskega: oče u-atrelil aina V Vrhtrebnjem v novomeški olici .se je 4. februarja zvečer god:i dogodek, podoben cČeto-)ru v Ivanjkovcih, le da je tu p ustrelil svojega sina. Gre za ^mestnika 50 letnega «nca PlaninAka in njegovega letnega nezakonskega §lna jzfta Moravca. Tega nezakon-«i na je vzel poaeatnik k 3i v hiAo. S svojo ženo ima več '"k. pa naj bo Ae njegov neza-nski otrok zraven. Toda natu-I/> j zetova je bila čudaška. HITITKI l>OUHQDogi cabnival «K KONCA ft. MA»** Sedaj v popolnem obsegu PEOPLES GAS COOKING CARNIVAL PssplM fes BsiUist Miohitan Avo st Mssii Itrsst • Heda J Je v teku—velik 1'roplv« i.a» Cooking Carnival. Oglejte al vao raaatave novih 1SS7 AUTOMATIC NI II PIJ NOVIH ÄTKDII.N I KOV-in velik« dnevnih zanimivih načrtov pripravljenih nalaAČ vam v zabavo. Dovolj proalur a— V »«kdo Je d o Ii r o d o A e I. Kampanja za organiziranje oljnih delavcev Houetoii. Te*. — V aprilu ae bo pod vodstvom CIO pričela velika kampanja za organiziranj« aiotieačev oljnih delavcev po veej li Kakor pravi pred-■M-dn'k fukaj AnJf krajevne unije 227. Rog H Ke*«ion. bo vod-alvo kampanje prevzel John I* Uwia, iua«Jnlk CIO. Da ima ale4njl to v načrtu, ete potrdila tudi Job»f Rrophy, direktor ( Id, in IL C. Frmming, predaednlk mednarodne anlje oljnih delav-cev. CIO bo prlapevni e ta namen $200,000 In '¿(H) organizatorjev, I 4*i*tn* ea raraieaia la pa- •I will« «e |«|l k «/Mírala, l'rl kraeelfc 010 plliM»elk Aledllni hmt ha mMidUi sa aafrade. NAPRAVITE DATUM Z VAŠIM PRI. JATEUEM ZA OBISK RAZSTAVEI raz4.Janj«. Uwfi piviroéik r.ii.ll^nr Im.ml* « up.dn.B. drlu MadrMii. T»»»' I Marlin Andern«! Neid I Anarron hciq PROKLETSTVO ROMAN Prevedel Mirko Javornik * "Zahvaljujem se častitemu govorniku in že-lel bi, da bi vsak danski moft mislil tako kot on. Potem bi naša domovina ne bila toliko ¿asa na razpolago vsakemu roparju kot lahek plen. Toda, hvala Bogu, s kraljem imamo pri krmilu moža, kateremu je blagor države več kot parlamentarno čvekanje, kadar pride zares. Videli amo, kako je z oblastno roko izpraznil poveljniški most v usodnih čaaih, ko so brezvestni zapeljive! ljudstva stavljali na kocko obstoj nas kot naroda, in je sam, kot samo Bogu odgovoren, prevzel vodstvo Danske, naše ljubljene domovine. Končavam z željo, da bi se danski narod v uri nevarnosti tesno strnil okoli svojega kralja, kakor so se ti sodci in steklenice strnili o-koli mene! — In s tem jo resni del proslave končan 1" Ljudje so se razsuli po prostoru in pretresali govore, nekateri ob košarah z jedili, ki ao jih prinesli s seboj, drugi pa pri obratu v šotoru debelega Madsa. "To so bile prave zlate besede, kar je povedal mornar Laus in nazadnje tudi župan. Tako zaslužijo širokoustnl kmetje," je omenil voznik Kofod vrvarju. "In če pomislimo, da je naš kralj tako dobro poženi! svoje otroke!" je dejala žena bajtarja Msdviga razmišljeno . . 4 imela je celo Čredo zs preskrbo sposobnih hčera in je vedno sanjala o kovaških sinovih. "Meni pa najbolj ugaja govor učitelja Schro-derja," je odvrnil bajtar. "Poglej, človek si je vtepe! v glavo, da smo velki tepci, ker nismo mogli priti bogvekam v branju in pisanju, in zdaj ti učitelj trdi. da amo najbolj izobraženo ljudstvo na svetu." "Večina tega je zstrdno laž," je menil kolar Drejer, ki je prav pristopil k njim, "toda da znajo Uko pogruntati in zložiti, zaradi tega jih mora človek pa vendar spoštovati. Pa saj so plačani, to mi lahko verjamete." « "Da, učenost je draga," Je dejal majhen, v soncu izsušen podeželec. "A tudi krojač, Bog ve, da ni tako zanič govornik. Ta je bil moral študirati, prav zarea!" "Kako lepo je, če človek ve, da kralj tako aočustvuje a skrbmi najubožnejših državljanov! A kraljevati tudi ne more biti prav lahko," je rekla njegova žena, ki ao ji bile zaradi pogostega sočustvovanja z drugimi, oči vse rdeče. "Ksj bo le dejal kralj, Če mu bo Župan povedal o krojaču Franku?" "Nikar ne verjemi, Ana, da kralj župana kaj ceni," Je {spregovoril velik kmet z obrazom is stare zaveze. "Nič bolj, kot ceni župan tebe, ali pa beračico Lieso. Kajti ljudje se ženo drug čez drugega. dokler ne pridejo do neba ko babilonski stolp, In vendar vsi skupaj niso vredni toliko, ko blato, ki ga gazijo. A za ljubega Boga ni razlike med kraljem in beračico Lieao, zanj smo vsi skupaj le kupček uši." Tu in tam se je zbirala mladina v skupine in pleaala na harmoniko ali pa piščal. Vssk hip se prerine ksk fant z dekletom pod roko k debelemu Madsu, da bi malo poživil dobro voljo. Tam pri Madsu ao ae starejši usedli trdno kakor muhe v godljo. 2enske so že davno poslali domov, da bi ne bilo nikogar, ki bi jim mogel zavpiti "Stoj", kadar bi imeli dovolj. Človek se sme vendar malo iznoreti, kozarec za kozarcem se dviga k ustom, razgovor |w zdrsne od vetrs in vremena in vsakdanjosti na pro* staške zgodbice, ki z raznimi dodatki romajo od klopi do klopi. Tega ali onega speče vest in se akuša dvignili, toda privlačnost je premočna in težko čof-ne nazaj na sedež; drugi se sklanja s atola, da bi bruhal. , Zunaj je ples vedno bolj divji, čim gostejša tema zagrinja vesel išče. Vriakanje, topotanje in mešanje rase se nehava v hruščanju, ki se polagoma izgublja po grmovju in po skrivnih stezah. Slavnostni prostor je prazen, toda slavnost še traja in pošilja svoje glasove čez odprto ja-ao, kakor da prihajajo od podzemakega pirova-nja: žvenket čsš in steklenk, pijano rjovenje, lomljenje, šepet in poljubi. Na govornici stoji godba in prepeva triglas-no: "Pomlad je spet —•" in v žvenketu steklenic in opotekavosti pijancev, v skrivnem šušte-nju in kratkih vzkrikih, v vrvraJočem smehu deklet, v dvoglasnih švedskih kletvah in v sunkovitem riganju tega ali onega, ki mu je slabo, zveni petje možato in močno v noč. 16 Kmalu po polnoči je pridrdral v mesto debeli M sds; fanta je vzel zadaj na voz. Mads ni bil najboljše volje, zakaj zdaj Je šele prihajalo zares življenje v točilnico. Vse popoldne je sedel in se mučil, da bi spravil pravo slovesno ubrsnost v ljudi; ko se je končno posrečilo in je vprav hotel žeti sadove svojih naporov, je pa prišla policija in velela "Stoj!" Kot da bi ne živeli v prosti ustavni državi! In šemasti, cunjssti meščani so trpeli, da jih je gonilo v posteljo Uko revše kot je bil župan. To je pas j s luknja, ne pa mesto. No pa vendar! Dobro, da Je vsaj smetano posnel, seveda v potu svojega obrazp. A skušnja je kazala, da ae ljudem prav zadnji groši naj-rahleje drže žepov in če bi mu bili pustili na razpolagq ssmo še pol urice, bi bil Mads dovolj možakarja, da bi jim bil izvlekel še dno iz žepov. Kaj se je za pravega meščana morda spodobilo, da bi hodil domov z ostanki na dnu žepa? Madsa Sivertsena vest mu je silno očitala, da ni pretental policije, da bi veselico podaljšala vsaj za pol ure. Saj bi se bilo vendar dalo vse Uko pametno urediti» če bi bil dal malo vsoto v cerkveno nabiralnlco. Toda temu je bilo vzrok to, da je bif človek do vere Uko nataknjen . . . Izguba, sama izguba. Mads je napol naslonjen ležal v senu in strmel v nočno nebo, ki je bilo nasičeno s toplino. Potil se je in debeli jezik mu je visel iz golU; allčll je pau, ki hlaata za zrakom. Kadar Je voz poskočil nad kakim večjim kamenom In izzval v njegovi tolščl močno tresenje, je napadel v pravičnem srdu ženo z reko psovk in z ročni-kom biča tolkel po konju, vendar ne da bi ga zadel. Potem sU se fanta režala, da je mahnil z bičem po njiju. s ^ To sU bila velika ničvredneža, prav zrela za priailno delavnico; pri njiju je človek moral paziti na vsa prste; toda v splošnem je dobro shajal z njima. Sama aU skrbela za vao postrežbo in delala za tri, štiri velike. Pri fantih je prihrani! najmanj šeat do osem kron. - . • Ko je voz dospel do Frankovega doma, je skočil Thorvvald na tla in odšel do vrat. Tu j« postal, dokler ni vos izginil po cesti; potem se je splazil h kosu kamenitega ploU, ki je vezal hišo s sosedom. Meril je nekaj na plotu — štirinajst palcev naprej in tri navzdol — potem je pokleknil, potegnil majhen kamen iz zida in pomolil roko v luknjo. To je bilo njegovo skrivališče in lahko bi bil prišel v najtemnejši noči, pa bi ga bil našel; toda zadeva z merjenjem je bila kljub temu potrebna, sicer bi vse skupaj ne bilo dovolj skrivnostno. (Dalj« prihodnji«.) —1» PROSVBT A'«- fije nebesnih teles, katerih svetloba rabi poldrugo milijardo let, da dospe do naa. Luna bi ae nam s tem teleskopom približala na videz komaj na razdaljo 50 km, Mart in Venera bi bila oddaljena komaj nekoliko tisoč kilometrov, spoznali bi milijone zvezdnih sistemov, ki so podobni naši Rimski cesti in to bi nam dalo povsem nove podatke o velikosti, gostoti in sUrosti veseljnosti. Rešiti bo mogoče morda tudi eno najzanimivejših ugank svetovne prostornine. Gre za ailno oddaljene zvezdne sisteme, ki na vides tem hitreje bežijo od nas, čim bolj so od nas oddaljeni. To sklepajo iz rdečkaste svetlobe, ki o pošiljajo do nas. Toda astronomi si niso še edini o tem, dali je o rdečkasto svetlobo pojasniti z begom teh svetovij. V novejšem času se je pojavila teorija, da vidimo U nebesna telesa zato rdeča, ker se je njih svetloba v teku milijonov jet, med katerimi potuje do nas, popočasila, "utrudila" se je, Morda bo novo oko vesolj-nosti na Mountu Palomerju razčistilo tudi to vprašanje — ali pa nam bo zadalo kakšno novo uganko, Id jo bo še težje rešiti----- PETEK, 26. FERnij Mnm. Fkta» Harry L. Hopkiiu, naielnik federalne relifne administracije, med skupino beminov, ki umaknili ix poplavljenih krajev ob reki MMt»lppi. Edna na počitnicah Oko za globine ve-soljstva V kalif orni jakem mestu Pasa-dani imajo prostorno delavnico, ki so jo opremili nalašč za brušenje, poliranje in vdelavo ene same steklene plošče. Toda kakšne plošče! To je ploščn, ki meri v premeru 200 palcev, torej več nego 5 m, to je zrcalo največjega teleekopa na svetu. 20-tonskega reflektorja kalifornijakega teh-nologičnega zavoda, ki bo gledal 360.000krat dlje nego najbolj o-stro človeško oko. Treba je bilo dolgoletnih poa-misov, -preden so našli primerno vrsto stekla, ki je trdno dovolj, da bi se od laatne teže ne upogl. balo in se s lemperaturnimi spre- la nogo notranjost in s tem bi postalo steklo v svoji strukturi neenakomerno — neporabno. Spočetka ne je smelo ohladiti le za malenkost, ne več ko eno stopinjo na dan. Sedaj je treba to steklo Uko dovršeno obrualtl v primerno krivino, da bo U krivina natančno ustrezala krivini krogle s premerom 111 podi. Beseda "naUnčno" prav za prav ne pove vsega, kajti obrusiti ga Je treba na milijontinko centimetra točno, torej za delec lasne "debeline". Brušenje gre s počaanoat* jo. ki bi šla neposvečenemu človeku na živce. Toda ta počaanoat Ima svoje vzroke. Kajti čeprav se to steklo v toploti le malo širi, bi nastajale a hitrejšim brušenjem temperature, ki bi mogle Škodovati preciznosti U optične mojstrovine. Zato delajo na njem le malo ur na dan. Seveda so morali p<»ekrheti tudi za stalno ena- mrmhami raztezalo in krčilo. Pred dvema letoma so v (Virningu |komerno temperaturo in zračno v državi New Jerseyu vlili ste- vlago v delavnici, kleno klado, ki zadostuje vsem Vrhnja ploščina stekla je pre-tem In še mnogim drugim zahte- vlečena z aluminijasto kožica vam. To je najdražji kos stekla. Aluminij nsmreč • ultraviolet ne kar jih je na svetu. &4ft stopinj žarke reflektira. «ločim bi Jih Celzija je znašala njegova tem- srebro varkak», zato omogoča alu-peratura, ko je U kos romal v prv minijaata plant ostrejše fotograf-nebno peč. da se počaai ohladi, lake posnetke, ki jih bodo delali s kajti nagla ohladitev bi povzroči-Item teleskopom Aete v teku 1. la. da bi ae po\ ršina hitreje trdi-11940. bodo to velikansko lečo vde- lel i v spodnji konec 66 pedi dolge jeklene cevi v novem observa toriju na Mountu Palomerju ,ob kalifornijski obali. ■Pritisk s prstom bo opazovalcu omogočil, da bo mogel orjaški doljnogied premakniti v Vsako smer na milimeter natančno. O-pazovalec bo sledil v posebnem izoliranem, majhnem prostoru na ■gornjem koncu cevi vsem gibom reflektorja in bo od tu, torej od agoraj, opazoval svetlobo tvesd. ki jo bo zrcalo pod nJim odsevalo proti njemu. Kaj bo vse mogoče dognati a tem teleeko-pom, ki so njegovo konstrukcijo označili za doslej najpomembnejši fizikalni ekaperiment 20. stoletja? Najmogočnejši daljnogled, ki Je danes v rabi, je 100-palčni reflektor opazovalnice na Mountu WiUonu, in s pomočjo tega orjaka Je ameriškima sveadoalovce-ma llubbleu In Humaaonu v decembri 1954. usfMo, da eU fotografirala meglen ico, ki je po njiju cenitvi oddaljena 600 milijonov svetlobnih let od nas. To je največja daljava v venoljstvu. o kateri nam poroča astronomija. Toda novi reflektor bo segal Ae prilično trikrat globlje v vesoljno prostornino. Z nJim bodo mogoče torej po vsej prHiki fotogra- Napisala Dorrft IJngkova "Milostljiva, pri vratih čaka doktor Manton in bi rad govoril z vami." Edna Veranonova, sloviU zvezda filmske družbe Gorand, je nabrala ogko pribrite obrvi. "Reoite gospodu, da sem bolna... redte, da nieem doma, recite, kar koli vas je volja . .." Toda že se je prikazala za sobarico drobna Mantonova glava. "Prosim, ne zamerite, da vas motim ob tej pozni uri,T je dejal Manton in se je sklonil nad ponujeno roko, "toda premislite, gospa Edna, nenadejano sem dobil dopust, pravi pravcati tritedenski dopust. Profesor Wilson se je odpravil za tri tedne na znanstveno potovanje v Oslo — in zato bo naše preskuševališče tudi tri tedne zaprto. Prost sem, jutri pojdem na potovanje in vi morate z liienoj." Edna ae je zamolklo nasmehni-la. "Izključeno; moj filmaki režiser ne pojde na znanstveno potovanje." "Edna, Če le hočete, se mi lahko pridružite. Kar oglejte se v o-gledalu, bledi sU, živčni, nemirno spite . . . Malo oddiha vam bo..." "Skoda besed, doktor, ne morem. Pogodba me veže. "Ali vam je mar pogodba važ-, nejša od mene? Tak odgovorite mi vendar! Dobro veste, da obožujem umetnico v vas, a vse bolj spoštujem Človeka. Vas, da, samo vas, Edna!" Vlovil jo je za roko . . . "Predobro veste tudi to, da sem vaš najodkritosrčnejši prijatelj; vaš poklic vas bo ugonobil — in lepega dne < . ." "No prav," je menila zamolklo, "jutri zjutraj ob sedmih bom pripravljena za odhodi" Točno po prvem oglušujočem trobi jen ju se je prikazala Edna pred citronasto rumenim avtomobilom. Oblečena Je bila v svetal plašč, na slatorumenih kodrih jI je čepela preprosts baret-ka, in nič, a Še prav nič ni spominjalo več na znamenito in slavno zvezdo. Prisrčno, čedno dekle je bilo, ki te je vipelo k Mantonu v vos. —-- S smejočo, srečno., neskrbno, mlado deklico preživlja Manton svoj dopust. Dekle je očarljivo naivno, prekipevajoče mikavnih domialekev. Presrečna živiU visoko na gori v paatirakl koči. E-dna mu je dobra mala tovarišica, pomaga mu loviti poetrvi, akup-no pospratIJaU borno kočico, ru-jeU ae ko dva mlada kužka za zrele robidnice. Samo o ljubezni ne mara Edna slišati ničeaar. KoJ zaauče pogovor. če začne Manton o srčnih zadevah. Spodnjo ustnico našobi. malo trmasto jo našobi—in prav U šobica je Mantonu všeč ko le kaj. , * n e Dva dni pred vrnitvijo. Dežuje. Na mostovžu sediU. Edna vključi fadio, iz zvočnika zagrmi koračnica, Že hoče Edna preskočiti drugam, tedaj se oglasi napovedovalec: Dame in gospodje! Začnemo prenašati slavnostno krstno pred-stavo najnovejšega filma iz Glo-riapalaisa: "Orient 306 se ne u-> stavi'. Gospa Edna Veranonova glavna junakinja filma, bo spre govorila nekaj besed." In Ukrat prisluhnejo tisoči Sirom po svetu lepemu Edninemu glasu. "Kaj naj to pomeni?" Manton je planil pokonci. Zdaj stoji za lepo oblikovanim hrbtom svoje oboževanke: "Ali so ujeli tvoj govor na plošče ... ali ?" "Moja dvojnica govori", de Edna. "Saj menda veš, da imam zastopnico, včasih pri premie-rah, včasih v nepomembnih prizorih ..." Kar prehiteva se, toliko govori ; samo da bi skrila svoje razburjenje. Nikoli ne sme Manton izvedeti, da ga naxiopust ni spremila prava Edna Veranonova. Na vse je bila Veranonova mislila, samo na to ne, da« bi se u-tegnila ona — njena dvojnica— zaljubiti. -Prav redkobesedna sta tisti večer. Drugo jutro pride lažna Edna vaa bleda k zajtrku — in tudi Manton se zdi neprespan. "Kar domov se vrniva," de Manton, "dežja itak ne bo konec."^ Molče se vozita po mračni pokrajini. Cez dve uri bosta v Parizu. Potlej bo vse pri kraju. Njena vloga bo doigrana — happy end, srečni konec, pa ostane prihranjen njej, pravi Edni Vera-nonovi. Počaai ji spolzi solza po licu. Da je le ne bi opazil. A on jo vendar opazi, zakaj že vea čas jo gleda v ogledalu. "Dekle!" že je zavrl voz, zgrabi Jo za rame. "Ali me imaš rada?" Ona aamo nemo prikima. "Zakaj mi potlej ne poveš resnice?" Ona še zmerom molči. "Prav! Torej nočeš spregovoriti? No, bom pa jaz! Rad te i-mam, aamo tebe, in vaeeno mi je, ali si Edna Veranonova ali ai pa kdor koli . . Ogenj Dreta je prišel v majhno mesto in prenočuje tam. Sredi najslajšega spanja pa ga zbudi mož, ki kriči na ulici: "Ogenj! Ogenj!" "Kako brezobzirni so ljudje!" vzklikne DreU in vrže skozi okno—škatlico užigalic. Velikodušna zapuščina Skot je umrl. "Vse, kar je imel, je zapustil domači sirotišnici." "Koliko je pa bilo?" "Osem otrok." Pri vedeževalki "Kako pravijo torej k« "V njih berem, da kmalu seznanili z bogati® s podom. Drug v drugega sU zaljubila in se porodi poročno potovanje pojdi Dalmacijo." "Ali karte nič^ae pov bo moj mož k temu rekel! Listen to the Yugoslav Radio] PALANDECH'S TRAVEL AND FOREIGN EM Station WWAE. Every Sunday | 686 S. Clark St., Chicago. - Ha NAROČITE SI DNEVNIK PR OSVElf Vaa preatrašena in zbegana o-bišče dvojnica Edno Veranonovo. Saj ji vendar ne more priznati! .. . Toda njen strah je jalov. Veranonova jo sprejme prijazno ko zmerom: "de lepši ate poatali," Ji ame-je se de. "... In tudi sicer—Manton je bil pred dobro uro pri meni . . in rekla bi, da bo tokrat tudi happy end vaš ..." AH ste naročeni m n Pndoirafte «ve* Ilot t SPITI TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO TRIMER* OF RITTER WIME Mnogohrat Pe sklepe 10. redne konvencije ae lahko naroči na Ust PrsswH prišteje eden, dvs, tri, štiri ali pet članov Is ea* droite« k eni mi nini. List Presveta staas sa vse oMko, sa êlaae ali aeélase (Ut eno letno naročnino. Ker pa ¿lani še plačajo pri ssesmeata tU tednik, se J la to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni moka, rdi Je list predrag sa člane S.N.PJ. Ust Prosveta Je vaia litUria gotovo Je v vsaki drnžinl nekdo, kl U rad čltal list vssk dsa. Ori lista Prosveta |o: Za Zdrnž. države ia Kaaado. 80.00 Za Cicero In Chicago i«. X tednik ia.............. 4.80 i tedijik Ia.. 2 tednika la............. 8.00 S tednika la.............I S tednike la............. 2.40 S tednike Ia.. 4 tednike la............. 1 JO 4 tedalke la.. 5 tednikov In............ nič K tednikov Ia. Za Evropo Je..............$9.00 ~M Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsote denarji aH NS| Order v pisma In si naročite Prosveta, Ust, ki Je vsis lastaha. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh členov preneha kiti V SNPJ, ali če ss preaeli proč od droiine Ia bo sahheval sam iwjl tednik, bode moral tisti član Is dotične družine, ki Je Uko dnf naročena na dnevnik Prosveto, to. takoj naznaniti apravniltn IS in obenem doplačati dotično vsoto Hp Prosveta. Ako tegs m m tedsj mors uprsvniitvo znižati datai za to vsoto naročnik«. 1) PROSVETA. SNPJ, 2057 So. Uwadale Ave* Chicaro, R Priloženo pošiljam naročnine sa list Proavete vsoto 8....... Ime....................................ČL droitva fc...< NasloT ......................................................- Ustavite tednik in ga ¿ripiiite k moji naročnini od slsdeHkM moje družine: 8)........................»..V.............ČL druitvs it.....« 8).........................................Čl. druitva it.....* 4 ).........................................ČL drnitrs It...... 5 ).........................................čl. druitvs iL...... Mesto .Država Nov naročnik..................Star aaročalk. TISKARNA S.N.P .i SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča*! , jt ,,;•" . m Tiaka vabila za veselice in shode, vizitnksj knjige, koledarje, IeUkc itd. v slovenskem. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezik«»* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA • S.N.I\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI CLši Vsa pojasnila daje vodstvo tisksms Cene smerne, na t Jako delo prvs vrst« Pilite po informacije na S.N.P.J. 2M7-5I SO. LAWNDALE AVF.VU* Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. ILL. Tam se Sobe na ieije ledi vaa as