V Trstu, v soboto 5. decembra 1885. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako iridi in aabtu o noludne Oan* ta v«« C „I.) _„ «» „1A -m. lat. ■ Pd 1____fi _ . •T •Alooati i« M«.I . -----— ------ — " • •• «■»>■ u i>umuna. \j6na za vse leto je « gid., la polu leta 3 gld za čfetrt leta 1 prid. KO kr. _ Posamezne Stoike „e ( frankiran. Rokopisi o-e/ ooseone vroduosti dobivajo on opravmJtvu in v trafikah v Tr.t« po H^kr., v a.Mol m v AjdovMiei Po \ nila in poslanih) .e zaraSunijo do pogod « kr. - baroAnnt. reklamacije in inierate prejema Opravo iitvo, vi« Terreit«, >N.ya titkarm. «rkftmi ;e pia(*a,; rH bi.edn% k- (tnvist te pošiljajo Uredniji*« • vlrf Tarr« ite« »Nuovh Tipografia;. v«Hk mora bttt trankiran. Rokopisi o-e7 poseone vroduosti «f ne vraćijo. - Imtnrti irazne vrst« nazna- ogodidV- * V prav omiu; pri kratkih oglasih z drobnimi Nabergoj-Raskovič. PrelvSerajgnjem je bila zopet prav burna seja mestnega zbora, o katerej poročamo na drugem mestu. Najvažnejša v tej seji je bila raocija g. Nabergoja, naj bi tržuSki magistrat za to skrbel, da bi se pri javnih mestnih delih rabili le domači dalavci in ne toliko tujcev, kakor se jih rabi dosedaj; podpiral je to močijo s tem, da je zdai vse polno domačih delavcev brez kruha in da mej domačimi delavci vlada najvoče uboštvo, pa tudi največa nezadovoljnost, ker stradajo, pa ob enem vidijo, kako jim tujci kruh jemljejo prav iz ust. Župan je na to hotel ravnanje magistratovo s tem opravičiti, da je rekel, da se mestna gosposka sicer ozira tu i i na domačine; toda v slučajih, kder domače moči niso tako zmožne, kakor tuje, Jo v takih slučajih pač ni zameriti, ako se magi-etratovi organi poslužujejo tudi tujih moči. Pri vsem tem pa je župan vendar le dal besedo, da tej zadevi svojo posebno skrb nakloni. To bi bilo torej vse dobro in rokodelci tržaSki in okoliški so imeli zopet enkrat priliko opazovati, kedo je njihov pravi zagovornik, kedo skrbi za to, da bi v Trstu vendar enkrat uže zavladala pravica in potem tudi prava sloga mej narodi in stanovi. Ali treba jo vedeti, da se gosp. Nabergoj ni upiral proti domačim delavcem, proti takim rokodelcem, ki so uže davno sem priSli v Trst iz notranjih avstrijskih dežel in si tukaj ustanovili svoj drugi dom; ampak njegove opazke so veljale onim mnogim došlim iz kraljestva onkraj morja, kateri tukaj uživajo vse le mogoče protekcije; proti onim, ki se tukaj Šopirijo bolj nego na lastnem domu in Sirijo po Trstu italijanski duh ter javno govore o tem, da je Trst italijanska zemlja. Ali uprav ti so Raskoviču in PODLISTEK. Rušen. Zgodovinska n ivela Sac|ier-Masoch-a. Pievel V. H (Dalj*). Mustafa se jej drugi dao ne pokaže, a tretji dan ni imel prej miru, da jo vidi. Hrepenel je po njej, in tresoč se je bližal durim, za kojimi je bila zaprta njegova Sreća. Pa kuj je bilo to? Zbledel je sultan, skočil dva kor: ka nazaj 1 Pred durmi je zapazil p;tr sandalov, ki so bili zlatimi -cveticami okra&eni. V jutrovib deželah imajo v znamenjih veliko pomenov. Tudi "andalih j* z »pazil sultan znamenje: , i « m duri»n! Bil je polen vn-ž. ostal jej Gospodar miljonom snžnjih Be je čutil zdaj sa m sulnjega — zbežal je. A mali, zlesti sluga, ki je stal pred durmi in vse to natihomu opazoval; smehljal se je svojemu eojpodu, ko je ta šel po stopnicah na vrt; tam ga ni nihče videl in motil, nihče ni smel tudi k njemu. Golobica se je spremenila v neusm!-Ijeno tigrovko, ;» sandali so stili Sevamo pred vratrni lepe Zemire: en, dva tedna nI prišel sultan v dvorano svoje soproge. vserp^ mestnim očetom, kateri sede na levici, na srcć prirastli, mej tem ko už<» okoličanov ne morejo videti, kaj še le Kranjcev, Goričanov itd. — ker ti vsi so Slovenci in kot taki dobri Avstrijci. Uprav tem čutom je dal ltasko-vič otdJŠka, ko je za Naber^ojem poprijel besedo in. satirično tudi on prosil župana, naj se ozira na pritožbe Na-bergoja, ali naj v tem obziru ne pozabi tudi drugih zavodov, Lakor je carinski urad (dogana) in železniška postaja, kdor dela mno<*o Kranjcev, Ogrov, Nemcev itd., tudi tam naj se nastavijo sami rojeni Tržačani. Ko je Riskovič to izgovoril, začeli so mu nekateri rudečkarji na galeriji klicati «Evviva RaskovidU Ali od druge strani pa se je začelo sikanje in sliSali so se klici: - J« predlagal J nko. da bi se dostavile besede: «9 deželnih je\icik*. Ta g namreč iloločnj-*, da se lov^k-} dopustnice izdajajo po:4||*>ru, piilož»*n?mii zakonu. A uzor je samo italijanski. Predlagatelj je poudarjal, da po $ 2. imajo dopustnice izdajati ces. kr. okr. glavarstva, a navajeni smo, pravi, da okr. glavarstva in c. k. uradi sploh popolnem prezirajo slovanska deželna jezika celo takrat, ko njih rabo postava jasno predpisuj**. Uprav v predlog bi jim prišel Udaj ta g, ako se sprejme po predloženej stiki — zacijl. Tembolj je potrebno tako določilo, ker ne samo, da c. k. ura ii prezirajo deželne jezike, nego nnm uprav vsiljujejo nemščino, koja vsaj v Istri ni deželni jezile. Zamlič je podpiral Jenkov pre ilog in italijanski gospodi nekako tolmačili pred-govornikove slovenske b^sel«1. Navzlic teinu izjavil je referent dr. Fraglacomo, da se ne more ozirati na Jenkov »nemotivirani« (tj predlog. Ko sta še govorila dež. glavar dr. Vidulirb i Laginja, prvi nn-glasujoč, da je vladina dolžnost prestavljati postave v deželne jezike i v njih uradovati(ad -I. odbira, koje nu predseduje, ne?«* opazka stave i), čutil j* potrebo govoriti glasoviti (kr. glavar GUuscheg. koji si je, vsaj ves'e kako, na otocih priglava-ril mandat. Večno slavo si j-1 p idobil s tem, da je proglasil nemški jezik uz italijanski i hrvatski kot deželni Istrski. Re-pliciral je Laginja in omenjal tudi legitimacij, koje 8"* dajejo poslancem samo v nemŠketn in italijanskem jeziku. Glasba, petje mu je pa zelo priljubljeno Hočem mu poda.iti.Ru^en. gotovo se taz vesel', upam, da g* ona zooet razvedri ]u Učen k Saadula molči. Nemo, presu n Ijivo pogleda Rušen, svojo učenko, ki je bila bledi in polna solz v očeh. Globoko se je priklonil pred princesinjo in odšel domu. Srce mu je bilo nemirno — bolelo ga ie — sam nI vedel, kaj se mu je zgodilo) Ljubil je Ru5. n z vsem ognjjm svoje ljubezni, z vso z estob) nepokvarjenega srca — ona ga je pa tudi ljubila, kakor nobene stvari na svetu ne. In zdaj bode ona drugemu podložna, igrača, da ga bode piruric, par dni kratkočasil i in zabavala?! Mislil je, ali naj bi se umoril, ali naj bi sultanu zabodel meč v prsi; toda m se mouel odločiti. Brez miru je d i r i a 1 vkor očaran, tudi ko so uže umolknoli pesni zadnji glasovi. Nekaj časa se zopet nislišilo druzega, nego Šumenje morja in škakljanje vodometov. potem pi se ie pevka oglasila z nova. In zopet za nekaj čniziianje se ne sme nasproti stopiti. Rismark je dalje rekel, da potrebo izganjanja v deželnem zboru dokaže; to se godi le iz narodnostnega p'D&anj t, čas poljskih sanjarij je- mbtol: Poljski poslanec KoBzieUki je protestiral zoper trditev, da so Poljaki državi sovražniki ter obsojal prusko politiko na Poz-nanskem. Pri volitvah v anglelki driavni tbor utegno zmagati liberalci, doslej imajo oni 234, konservativci pa 196 poslancev, Par-nelitov je izvoljenih 46. Madrida se poroča, da je nova vlada sklenola dovoliti vse pravice, ki se atrinajo z javnim redom, temu nasproti pa vsak nered z vso odločnostjo zoreti. Vlada predloži držtvnemu zboru zakonsko osnovo zastran varstva zasobne svobode ter bode z vsemi vlaiami, posebno po s francosko in portugalsko, v prijateljskih razmerah. Karlisti so uže začeli strašiti, našli so na oglih pribite njihove proglase, a raztrgali "h. — Kralji pokopljejo Še le 10. t. m., da morejo priti k pogrebu zunanji zastopniki, — Kraljica si js lase odstrigia ter jih položila k alju v rakev. ona je neki nosna, porod se pričakuje meseea aprila. Ako porodi moško d-te, potem se po Spanjskem dednem pravu mora proklicati to za kralja,, sedanja kraljici bi tedaj bila le začasna kraljica. AngZeike btrmasnke vojne je konec. Angleži so glavno mesto Mandalaj brez boja zasedli. V Mejiki, in sicer v dež-li Nuevo Leonr vstal je upor, uže so bili boji in bati seje, da se vstaja razširi. Uporniki hočejo sedanjega ministra notranjih držav, po imenu Rubio, posaditi na prestol državnega načelnika. DOPISI. Iz tržaške okolice, 3. dtcembra. Lepo je sprehajališče na jugu mesta Trsta pri sv. Andreju. Narava ga je uže sama okrasila s zeleno livado ter mu podelila veličanstven razgled na odprto morje, prijazne istrske griče i nehotične, snegom fiokHte gore na severnem zapadu. Tudi človeška toka je opasala ta kraj Z vencem bujno rastočih dreves in zelenih ograj. Živo mrgolerije je tam, a Se živeje postane potem, ko se napravi tukaj kolodvor hr-peljske železnice. O tej železnici se je govorilo uŽe nekaj let; zdaj je beseda postala meso, železnica se je pričela graditi. Teško smo tega dela pričakovali, k^r nadejali smo se, da si v t >ko hudih časih z delom v.-aj toliko prislužimo, da svoje stanje vsaj nekoliko zboljšamo. Ali upanje nam jd uže to zelo potrlo, ko smo zvedeli, da podjetja ni dobil domač človek, ampak Furlau Bianchi. Ko je prišel v Hrp^lje ta mož z svojimi inženirji, stopili so naši zastopniki in župani pred to gospodo s klobuki v rokah, proseč dela na dele. kakor ie to bila navada pri grajenju isterske železnice, ali dobili so odgovor: Spete, spetel (Čakajte, čakajtelj. Malo dni pozneje pa so prišli tujci, njihovi ljudje in d»lo dobili pri prvej besedi in zdaj nam ti ljudje govore: Ako hočete delati po naših ukazih in za plačo, kttero mi določimo, delajte, ako ne, donorno svoje ljudi. Tako oni obirajo mes6, nam pa mečejo gole kosti. Oni poliljajo zasluženi denar v Italijo, nas pa tare nadloga, ker je nam letos vzela toča vse poljske predelke. — Država zahteva od nas davke, davkarjl nam prodajajo živino, ker ne moremo plačevati; oni ne prašio: imaš, nemaS? oni zahtevajo: daj! Berič pride z rudeČo kapo na glavi in papirjem v rokah in iz hleva gre zadnji rep. Ko so zadnj č naši kmetje prijemali nek denar za odškodnino gmajne, iskalo se je v Kopru in Trstu po vseh zapisnikih in knjigah, če ima k io kaj zastalega dolga, da se mu odbije. In da bi si zdaj na našej zemlji, od katere plačujemo davke, mogli kaj prislužiti, na to se pa tako malo glesp. Nabergoj, Živo slik*l žalostne razmere domačih naših delavcev, katerih toliko ne more dobili dela in se tedaj mora čuditi, da je pri mestnih stavban mnogo delavcev, ki ne spadajo pod tržaško občino. Govornik prosi župana, uaj pri mestnem stavbenem uradu pozve števuo teh delavcev in stori potrebne korake,jia se nauomeste z domačimi de lav c . Zupan j* odgovoril, da se tržaškim delavcem naravno vedno daje prednost, vendar pa se morajo tudi zmožnosti v poštev jemati. On se je tu.ii pri grajenju Hrpeljske železnici potfgnol za to, da pri tem tržaški delavci delo dobodo, iu bo to zadevo vedno pred rčmi imel. Občinski svetovalec E ig. Rascovich o lo bruje gosp. Nabergoja besede, meni pa, da bi se tega načela morale držati ludi druge uprave, tako pri flnanci in pii južuej železnici, kder je mnogo delavcev s Kranjskega, Ogerskega itd. nastavljenih (Ne tuii il Italije?) — Na to je galerija začela silno ploskati i nastal je tak hrup, uii je župan posvaril poslušalce ter pretil, da jih odpravi. — Druge razprave niso imele nobene posebne važnosti. Volilo* sboda za I. in IV. okraj bosta v nedeljo popoludne ob 4. uri prvo omenjeni v Skednju v gostilni g. Sancin. Nemca, drugo omenjeni pa na Greti v gostilni g. Ferluge. Nadej ati se je, da se udeleži mnogo volilcev enega in druzega shoda. Poduk ude del. podpornega društva se začne prihodnji teden, in sicer se najprej odpreta I. in II. tečaj. Oglasilo se j * dosedaj okolo 45 ukaželjnih za I. iu II. tečaj. Ako še kedo želi, udeležiti Be poduka, naj se oglasi v uradniji društva do nedelje. Predavanje v Čitalnici v soboto zvečer o indijskej dramatiki g. dr. prof. Karola Glaserja obeča biti jako zanimivo za vse omikane kroge; zatorej opozarjamo našo intelegencijo na to predavanje in izražamo nado, da se predavanja prav dosti naše domače intelegen-cije udeleži. Zadeva podružnlkov (kon-sorlov) se uleče v našem javnem žive-n|i dalje kakor rudeča nit. Kakor znano, nt mestno starešinstvo vpisalo več, nego samo 35 konsortov v volilne listine. Zdaj pa je zopet prišel od namestniStva ukaz, da inora starešinstvo prrcej vpisati š drugih 345. Kaj zdaj stareSinstvo učini, to vedo bogovi. — Le toliko je gotovo, da se vse čudi vladnej potrpežljivosti v tej zadevi in da slabi jeziki jako čulne pravijo ob uzrokth te potrpežljivosti. umeiljsko predavanje. Gosp. prof. Kramar bode predaval o kmetijstvu 13. t. m, popoludne po božj*j službi v Katinan in 20. t. m. tudi popoludne v Trebčab. Nadejati se je, da se koristnih predavanj udeleži mnogo posestnikov. Demonstracije. V Četrtek zvečer ste se najprej merili obe tržaški stranki, palnjotična iu lahonskana galerijah mestne zbornice; ko je pa moralo občinstvo zapustiti galerije vsled ukaza županovega, ponavljale so se demonstracije na velikem trgu iu v bi žnjih ulicah; par sto pristašev vsake stranke se je prepiralo in suvalo po ulicah; načelnik Lahonov je bil nek »Žiži ^čavo«, krčmar, rodoma iz Rifenberga, mož, ki dela demonstracije uže iz na v ide. — Pravega tepeža ni bilo, pri vsem tem pa je policija aretirala 3 nemirneže, mej njimi 191etnega paglavca po imenu Polonio, sina ravnatelja mestnega užitninskega urada. Omenjeni Polonio je nekda hud Lahon, kar kaže, kam men vsa klika nekaterih mestnih uradnikov in njih družin. Ker so strank* zdaj močno razjarjene, nadejati se je še mnogo euakih izgredov. Kako no stvari napete, razvidi se iz tega. da je odvetnik Bolaffi). odpu-til svojega pisarji le zato, ker je znana Salobarda ovaj tla ga, da se je tudi on ud< ležil demonstracij v p.»t-i-jotičnem /mislil. Tržastae novosti t Šalobarda v klelČah. L'st. kateremu mi pravimo Salobarda, j* te dni udrihal po nekemt mladeniču po Imenu Škabar in mu vse prerekel- — Mati, tega poštenega in patriji-tično mislečega mladeniča je Šla včeraj v redakcijo Salobarde in tam našla znanega doktorja Lu iro ter ga je najprej dobro ozmerjala, mizo prevrgU in Šulc-bardinega junaka tako ugnala v kožji rog, da je pošteno ženo p osil odpuščanja ter jej obljubil, da ne bo nikoli več v Šalo-tiardi napidal njenega sina. — Junaku so se torej pred slabotno žensko hlač c-t esle. lepi so ti Lihoni I Zgubljena otroka.2. t. m. je našel nek mizar na openskej cesti 2 fantička od 3 iu 4 let, katera sta tam jokala, ker nista znala ne naprej ne naza|. M zar ju je spraševal, čegava da sta; ali otroka mu nista znala nič povedati, v-led česar je usmiljeni mizar oba fant čka se seboj peljal na svoj dom, oh enem pa sluč j naznanil policiji Odbor gospinskega patrijotičnega dr ultra rudeČega križa je te dni pod p: edsedništvom Nje ekscelence baronice Preti* sklenol, da pošlje 800 fr. kakor pomoč za ranjence v Srbiji. Samomor. VČernj ob 7 in pol uit zjutraj ao našli ribiči poleg Bikovelj v morju i truplo lOletnega F.Ongaro, sina tuk. trgovca. Ta mladenič je bil hud Lahon in še nedavno zaprt zarad političnih stvari. Imel je tudi neko gostilno, pa je pri njej vse zapravil in b Š finančne zadrege so ga gnale v naročje jadranskega morja. Policijsko. 15!etnega peka Jakopa Skočirja roj. v Tolminu, dejali so v luknjo zarad ukradpmh 5 gid. — Prosto stanovanje v ulici T g >r ie dobi! tudi nek Emil Kofol iz Kanali., ker je Vilatu v Gorici ukradel dražega psa, pa ga v Trstu prodal za 30 gld. — 11 ki m fantič*k Hudolf G. je v družbi še mlajšega otroka včeraj zjutraj na ulici ruučega mosta ubil 8 fr. vredno šipo okna neke prodajalnice z namenom, da bode kradel. Ali policija je bila precej pri lokah in je nadepolna otroka eskoi tirala na dom k starišrm, češ da ju kaznujejo. Pač strašne razmere. — Enako je p ijicija zaprla včeraj 12 in 14letna dečka, ker sta ukradla v nekej pekarijt kruha za par gld. — 241etnega fakina so zaprli, ker je doma neusmiljeno pretepal stare stirišj. V zapor so odvedli avstiijsko-oger-skega poštnega oskrbnika g. Kodret*, k' je prišel s zadnjim carigrajskim parnikom v Trst. To se je zgodilo na zahtevanje avstrijskega konzulata v Carigradu. O čem se je pregrešil, to nam ni prav zuano, nekateri trde, da denarne zadeve niso v redu, drugi pa hočejo vedeti, da so se izgubila neka diplomatični pisma. Nam je ta naš rojak uže davno osobno dobro znan, bil je vedno poštenjak; zato menimo, da je tu kaka pomota, ali pa prevara. V Rojaau nedavno ukradenega fantička so menda našli v Cirknici, a sliši se. da je oseba, katera je dečka odnesla, uže poznana »Švindlarica«, nekdanja učiteljica ali v SenoŽeČib, ali pa kde drugod na Notranjskem. Prva Vrdelska družba pokopališče je imela dne 21. nov svoj 17. občni zbor in tudi volitve, pri katerih so bili izvoljeni g. Andrej Godina predsednik in Ivan Godina podpredsednik, Anton Godina tajnik in denarnlčar. Franjo Godina podtajnik. Andrej Gropajc knjigovodja. OJborniki: Ivan Mijot, Valentin Feriuga, Anton Sancin. Anton Gropajc, Henrik Svab, Jožef Višnjavec in Alojzij Livrenčič. To društvo obstoji na starej Vrdeli už-! 17. leto In Ima svojega premoženja v denarju 2.399 g'. 35 n. eno obligacijo 100 gld., pohi&tvo 100 gld. Kdor boče v to dobro In pošteno društvo stopiti, naj Be oglasi pri predsedniku ali pa tajniku društva, da se mu pravila pokažejo. — Andrej Goiina, predsednik. Anton Godina, tajnik in denarničar. Železnica če« Ture planine. Solnograška trgovinski zbornica je poslala vsem avstrijskim deželnim zborom prošnjo, v katerej priporoči, naj se za zgradbo Že leznice čez Ture uŽ-^ v tem zasedanji živo potegno Ona bi bila životno prašanje za našo notranjo in inostransko trgovino in za arlberško železnico največje prometno političuo delo Avstrije. Ona ne bode le Trstu, temuč vsej Avstrijo v srečo in blagostanje, ker ima p men svetovne železnice. Zbornica priporoča, naj se železnica zgradi mej Nemčijo in severnim zapadom Avstrije na enej in mej Tistom na drugoj str.Ohčna zgodovin;,« XI. snopič spisal J. Sta?6, ki bode nadaljevala dogodivščine v novem veku. Trebalo bi, da se ta knjiga kmalu konča in svetovati bi bilo odboru, da jo vsaj v dveh letih vso na svet spravi. 4. »Slovenski Pravnik«, ki bode letošnjega nadaljeval. 5. »Slovenske Večernice«, ki bodo morda obsegale mej drugim gradivom tudi Pavline Pajkove povest: »NajgotovejŠa dota« in 0. Koledar za leto 1887 z imenikom udov in raznimi drugimi sestavki zabavnega in podučnega obsega. Upali smo, da nam si. odbor vsaj za prihodnje leto nameni Erjavčevo knjigo o naših strupenih rastlinah, ali tudi k letu je ne bode. Slednjič razpisuje odbor več daril pisateljem v spodbujo in podporo in želi, da hi jo bolje z dobiiini spisi za-loževali nego dosedaj. Vsakdo, ki se zavednega Slovenca čuti, naj postane, ako ni Še, ud družbe sv. Mohora 1 Levin. in se cene /opet pomikajo više. Prodalo se je te dnt o> vreč sladkorja v kosih po f 23.50 do 25.50. Sadje. — Zadnji teden ni bilo posebne kupčije. PomeranČe, limoni f. 3 do 5 50, mandarini f. 1.50 do 3.50 datlji f.40, fiie v vencih fr. 12 do 13, rožiči fr. 5 do 6.5<», opaži f.23 do 2'4, cveba navadne f. 16 do 23, Eleme f. 26 do 34, lultanina f. 25 do for. 38. Olje — neznatna kupčija, cene nespremenjene, jedilno olje stane denes fr. 30 do 45. Petrolje — tendenca jako trdna, cena pa Še vedno na f. 19*/4. Domači pridelki. — FiŽol rudeči for. 9.75 uo 1.10, bohinec f. 10.50 do 11, koks f. 115(1. mešani f. 7.50 do 8. Maslo stane dene* f. 85 do 93. Žito in Les — popolnoma zanemarjena kupčja. cene slabe. Seno — še precej obrajtano, denes stane dobro konjsko seno f. 1.30 do 1.55, volovsko pa do f. 1.75. Borsno poročilo. Kurzi papirjev trdni, tendenca dobra pri vsem tem, da je malo posla. Kurzi valut so postali slabši. Dunajska Borsa dne 4 dicembra Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 • 08 • Zlata renta......10S • • 5*/, avst. r.... 90 » 90 • Lklnice narodne banke. . 874 > — » Kreditne de""ce . . . . 285 . 80 » London 10 lir sterlin . . 125 » — » Napoleon....... 0 » 6"» * G. kr. cekini...... 5 » Oi1/, • Kr. državnih mark ... 61 • 97 • Listnica upravaišiva! G. A. Kavčič. Pregr.— D;\, bila je le mala pomota; tedaj plačano do 1 Jan. pr. i. — Ć. g. Zabukošek v T.; pregledali in popravili. Zdravi! — A. Suša S. — pregledali in se prepričali mul« pomot-; sudaj je vse obavljeno.— G. g. Fr. HepiČ B. — Vdobili in zabilježili. — B'. g. Fr. Int. St. ako hočete, Vam pošljemo vse od 1. Nov. do sedaj izišle šte 1 prvo nadstr piipo»oča se *|tiv. občiii«tvu. Obleka pi n 'jMovejS-rn kroju, Importacija najflne šega avstrijskega in inovira- -8ke<>a bi a u a (!— najnižje cene. Poziv častitemu občinstvu! f hia volna. IO.OOO komadov Mikna za gospode za j. sen in zimo. Najceneji komad 475 for. najdražji (i-75 for. za popolno obleko. Sukno je r.ulično barvno: sivo. temno-sivo, rujavo itd. takova cena vzbuja začudenje Ni torej čuda, da se j« že prodalo, odkar obstoji moj t prodajalnii'u, neizmerno veliko blaga in da sem v prijetnem položaji po tako nizkej ceni prodajati blago in ves svet iznenaditi. ___ Kompletna obleka stane najceneja for. 4 75 in najdražja for. G 75. Sukno je iz čiste volne in še enkrat toliko vredno. Sukno zadošča za suknjo, hlače in telovnik tudi največjemu in nujmoćnejemu možu, močno je tako, da je nosi lehko vsak kavalir. PojnMnilot Radi pomanjkanja časa razpošiljuvati se ne morejo uzorci. Izrečemo pa javno, da vrnemo vsakemu denar, komur blago ne ugaja. Adressa: Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, OberdObling, Marieneasse 31 0—12_v lastnej hiši. Slušajte in strmite! 1 S.500 komadov čezramnih rut, popolnoma dovršenih, tudi za tinjveče dame, ▼ v-eh le mogočih undnih barvah, sivih, rnjavih, črnih, rudečiii, modrih, belili, škotskih. turških 11 <1. s«! proda zarad preselitve po fur. 1. komad po i oš m m povzetju od poSilja 9-12 Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, Oberdčbling, Mariengasse 31. Le solidno blajjo se samo preporoča! Radi z /etirnino ugodne mzi rodnj ; v partijah tkanega sukna mi ju možno isto narejene. dokler je še kuj zaloge, prodajati za mnogo manjšo ceno nego sa navadno podi. Jedna zimska suknja široka, velika in močna kot dilja, v vsakovrstnih barvah z švicarskim vezenjem in nučipkana g Id. l*r»0. ledna obleka za 1-43 letne dtdke iz iste robe in barve, lepo odičena ali načipkana ,gld. 1. Ako se jih več vkupi daje se >abat! Pošilja se proti dopošiijatvi denarja ali pu z povzetjem. Nusliv: Ign. Herzog, Beč I- Se tenstattengasse I. NB Razun navedene, imam tudi veliko zalogo razne drugs obleke in parila za gospode in gospe. .'i- 5 Trgovina A. Mayer-ja z Pivom v steklenicah naprava i>» paro LJUBLJANA. Cesarsko, Exportno in Boek-pivo v z boj h z 05 m 5) stekl. 8—52 Žele se za logar ji v večjih krajeh. Najboljši papir za eigaretke 8—36 je pristni LE HOUBLON 1'nnc, fabrik it Ca\vleyev i« Hearjev v Parizu Scari se pred ponarejanjem. Pristen je ta papir za oigaretke le ako noii vsaki listek znamko HOUBLON" in dolnjo zavarovalno marko ter signaturo. % Fac-Simile de l'Etiquette rAMm/CANTM. IT Rdi R»r»r»r i PA RIB ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BftlO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi |ek proti želodčnim boleznim, puč ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake lekc Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva zmes. Edini Jeruzalonmkl balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne m či pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdru-vilami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bO£Ut nu delujočih »novih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarnd nje-n^gu upodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb i vijanja; zalo pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeŠčnosti. zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 11—4 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v lekar. i G, B Rovis, nu Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Kormiuu v lekarni A. Frati-zoni. v Tominn v lekarni E Paliscn. Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to ►p-icujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta Čaj ju sestavljen iz samih rasti n in čisti kri ima dober okus in velja en zavoj m § dni OO n. Omsnjena lekarna izdeluje tudi pile za prečenje života in proli nmdrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je v^lik. posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dij -lo. Enn »kalija velja 51© Mold 13-24 P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim o č e s o m in d e b e 1 e j koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa ?JO Noldov. — Ena skklenica tinkture 40 Mildnv. ledina xuloj;a v Trslu v lekarni It o v i m * v Gorici v lekarni Cristofolletti in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o. V toj Marni govori ss tudi slovenski. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnocih besedi. da se dokaže njihova čudovita moč. Će se lo rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjen® kri One ne preganjajo samo omenjenih bolez-ji, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 53—32 Prodajejo se v vseh glavnih lekarmcah n svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cris'ofoletli v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B Faraboschi in M Rarasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi o dobičku tu pa tam ljudstvo go- se zavolj želje po ljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. želodečna esenca lekarne Piccoll ja »pri angelu« naDnnajskej cesti v Ljubljani ozdrav.lja k;.kor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezm v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, mlpreme, hd in ju najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. PoŠi ja izdelovatelj po poŠti v škatljicah po 12 steklenicah za 1 pld. Š9 nove Steklenica 10 kr Kdor je vzame več, dobi primeren odpust Gosp Oabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani, Na a ihtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in zlati Žili Ljubljana, mesec januar 18R4. Dr Emil vitez pl. Stockl, c. k. vliidni Bvetovnlcc in d' Kclno-sanitnet poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piceoll-ja hitre in prečudne zdravilne moči, Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno npkoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko, Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pattilj« santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper pliste škatljica 10 kr. 100 koščekov G0 kr. 1000 koščekov 5 gld. Salicilne pastile d roti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), nlučnim', Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr. Zeliščni prsni slrop. Ta iz zdravil niti zelišč izd'dani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, bripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odroičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličie. Steklenica 36 kr. Tu navedena. Kakor vsa druga zdravila m smiraj friŠna dobe v lekarni O. F^ioooli-ja. «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo ae o prvo pošto proti povzetju zneska. Zaloge skoro v vsih lekarnah Trsta, Primorskega, Istre in Dalmacije. 11—50 Zdravilni plašter Apotheke Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spr menile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomaga v ooleči ah materinskih i. t. H zadnje lino, kajti ni skoraj bolezni, ni iiinillllt v kojej tfi kr tlsoCkrat ne p kn/nlf Avojejrn ftudotvornetra uspehu. V HHjhiijalh bolezalli v kojili hu jn iniioifo dru/.ih zant.il rabilo, so ju po trli kro£ijk°al' ueSiuvilokrut in v /el6 k ntkcia Sašu popolno ozdravljei je z.dobilo. Jedna fikatljien z 15 kri gljiciiml simio kr. jedin zavitek r. 6 aki.tlji-eanil 1 ul«l. 5 kr. pri nefranklranc joflljatvi jio povzetji 1 for 10 kr. (Manj kot jeden zavil' k se ne ]K>čilj!i). Dofilo nam nefltuvilo pisiin v kojili tie kn|iCevulcl ili rabllci teli kro.lie zalivuljojnjo za ozdravljene iz vhikovrsinlh nevarnih bolezni. Vsakdo, ki jo le enk at poski.fi..I se s temi krogljlcniui zd avlti jib priporoča i oroglin. W Maj nIocM* ttak.aj iu>kRtera toli xnlivalnlli piwemi PUMCllIlOKl c. k. priv. in odlikovane tovarn« ROMANA VLAllOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro I B Prijeten, krepčaleu liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Ltncu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junineras eo-munis in dišrčlh željilč na-pravljcni liker je prijetnega okusa. Jako pospcS'ije pnbav-ljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na iirb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalmcah likerjev in sladćičarijah. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom in • po malem ovitku z autografavano lirmo Romano Vlahov. 22-48-10 l^>n an|f, 15 maju 1K83. H agrrodnl ^onpod ! Vafie krouljiee delajo kur Cnda, | ono neso e n like (ViiRlm bvallsanlm poinoPkom, teni-veft v rtMiil l pridobe zdravje v cm, ki jih rabijo. Ono kroeljic« ki »cm jih o vellkonoCi naroči), getu skor.ij v e razd 1 mojim znancem in prijateljem in vsein so pomagile, eelfi gtnre, bolano In hirajoče osebe so po iijlli navaj zdravje zadobile, ali isaj se jo njih bolehnost na bolJH< olirn la. Jaz Vas prolili zato, di ml Jih Se pet zavitkov poBljete. Zahvaljujem »n Vam »rčno jaz In z menoj vsi dragi, kl tlo rabivBl Val t krocljiee otd'iivell. Martin Deutlngcr. nega Szt, Oyiiiiiii vrata, t po«. 40 kr, sveSogt povrnila, da moro sedej pri svojih opravkih biti. Prosim da to mojo zahvalo ratgludlie, du io spoznajo vsi bolni ter da mi poSlJetu Se dva zuvitka kro^ljie in dva kosca kltnjskcua mil«. Z odličnim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. VaSe bi (fo odje! dolov, da morajo vse Vala le-čilu biti cnakiiif.i dobrega vspeha k ukor v.iS znani ledeni diilzam kuj) Jo v tnojej druž ni mnogim starim ozcbiuiita konec storil, čep-av nič Itaj rad na zuupam onlin tako imenovanim universuln in poinočk' m, vendar sem se odloČit si VaSih kri čistilnih krogljie vkuplti, da z njimi pmrenem dol g' letno liemorojdaii o bolezen, ili rus izpovo la i morem, da mije VaSe sredstvo pi Stirir dnem uživanju mojo staro liolezon oJvielo ter da ga se.laj mojim znancem gorko priporočam. Dopiififaiii Vam, du te moje vrsti e o'javite, ali brez mojega polnefft pt Innga podpisa udani 0. T. V Ueča, 80. februarja 18 I. Eroll protinn lo ilru im reumatlčniia boleatl'n v rhieneni mozgu, migreni, nervoznim /.obo olim, glavobollm trganju v uPesib itd. itd. 1 gld. 20 kr. Pserhoferjeva tannoklninska pomada uže mnog let od zdravnikov pri poznana k >t naj-b' lJSe sredstvo za rastje las. Lepo op uvijena Skat-IJica 'i gnld. Universalni plašter i,rof^- stoudeia pr..u vsakovrstnim ranam, gnjasniin uletoni, celo proti starim ulesoin na nogah. ki se ziiiij |ia zdsj zinvič odpirajo, proti črvu na prstu (Klugenvurm/ Itd. 1 pos. 50 kr. K Vtf Rulrirhnva unlversalna čhii nu sol. S^^il^iiiii Izvrstni pum Ček proti vsem nastopk m slabu pribave kakor: g'av boln, vrtenju v glavi, Cel dečnl in krču, h«morojUulnlm bolo.pm, Bapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se še drucre farmaceutične specijalitete' ki so bile po vsili avst ijsltih časopisih oznanjene: Živinska esenca [i,r,l,1?k0 ^'p'JM proti m imiii ......... KclodcU, gluhi prebavi, vsakovrstnem Irtenju v dolenjem telosu, izborno ilomače vračilo 1 fla^on i'0 Icr. Trnolčflv sok ol,i<,n znano izvrstno /d'avilo proti kat ru Itrlpavos i, rčneina kafilju iti." 1 steklenica 5G kr. Amerikansko ma7ilo r° miJb»lJSi ]ioiuočck Liker iz alpinskih trav W. O B rubard-ov 1 sklenica !J gM. 60 kr pol stekl. 1 40 Ušesna espnea Cr. Romerhuus u 1 stek. 2 gld. 50 kr. pol stekl. 1 gld. 50 kr. Dr. Hufenlar.dov očesni tabak 1 šUatljica «0 kr. Kwizdov tekočina za trganje 1 stekl. 1 gl. Zdravilna tekočina za konje Istukl. gl 140. Kor euburskl prah za Živino 1 zavit 42 kr Francovo žganje 1 stekl (Hi kr. Stajer. sok iz tray 1 stekl 88 kr. Marija Celjske kapljice 1 sbkl 35 kr Schaumanova želodečna sol 1 Skatljka 75 kr Herbanvjev neuroxylln 1 st ki. 1 gld in 1 gld 21) Ur. Herbanvjev apneno-lekznl sirup 1 stekl 1 gld 25 k'. Oxford ke kapljice za zobe 1 stekl. 50 kr Krogljloe za pse 1 škatljlea -'<0 kr Tourlstnl plašter 1 zavitek 60 kr. Prth za znoj na nogah 1 škatljica r>0 k\ itd. itd. vse druge zdravila ki se v zalogi ne t uhajajo, pripravijo se točno in v oetio. Pf^ Po pošti za vsote pod 5 gl- ce le pošilja: ako se preden po poš'ni nakaznici denar dopošlje; pri večjih naročilih se i z poštnem povzetjem pošilja. 5—l'i I.MMimk ururtt v j .k'DINOSf« - n tf> »iii/ovorm ur hudi. VIKTOK DOLENC N..** ti^aarna V. DOLENC