Leto II V Trstu dne 8. junija 1909. St. 24. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. H, nad. = Telefon, št. 1570 = V— Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. --—. Posamezna številka - 6 vin. == Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. ---- V Socialno-demokrat. delavska stranka Občinske volitve 1909 . Volilci IV. mestnega volilnega razreda! t * (Zelene glasovnice). Socialno-demokratična delavska stranka predlaga da glasujete za •f *dede kandidate: I. volilni okraj (Sv. Vid) Silvij Spazzal, tiskar, t II. volilni okraj (Staro Mesto) Ezio Chiussi, mehanik. Arhangel DofFSotta, učitelj. III. volilni okraj (Novo Mesto). Avgust Novak, pok. Ivana uslužbenec pri glavnih skladiščih. Viktor Perez, uradnik. IV. volilni okraj (Barriera nova in Škorklja). Ferdinand Colobig, tesar. Peter Gerin pok. Petra pisač. Vinko Kermolj, privatni uradnik. V. volilni okraj (Barriera veecliia in Kjadin). Franc Blasizza, kotlar. Ivan Calligaris pok. Ivana, kovač. Dr. Gilbert Senigaglia, zdravnik. Anton Simonetta, mesar. VI. volilni okraj (Sv. Jakob in zgornja Kjarbola). Rudolf Cerniutz, uradnik. v Stefan Paulich, mehanik. Valentin Pittoni, uradnik. Dr. Edmund Puecher, odvetnik. Volilci II. okoličanskega volilnega razreda! Vam predlaga socialno-demokratična delavska stranka sledeče kandidate. I. volilni okraj. (Skedenj. Sv. Mari ja Magdalena zgorn ja in spodnja). Ferdinand Končnik, železničar. II. vol. okraj. (Rocol, Lonjer, Verdela, Kolon ja in Konkonel). France IVIilost, pekovski delavec. III. vol. okraj. (Barkovlje, Rojan, Greta, Opčine, Bazovica, Bane, Padrič. Trebče, Gropada, Kontovelj, Prosek, Sv. Križ). Josip Kopač, časnikar. Valentin Pittoni, uradnik. Volilci! Ti so možje, ki v dolgi dobi svojega delovanja v delavskih strokovnih organizacijah, v stranki in v vseh delavskih vstanovah, so dosledno vršili posledice svoje ljubezni, ki so jo vedno gojili do delavstva in v prid delavstva dali na razpolago svoje ne male zmožnosti. V te može smete popolnoma zaupati. Delo, ki ga bodo vršili v občin¬ skem svetu, bo delo v korist zanemarjenemu delavnemu ljudstvu in v splošno korist občine. Njihovo delo, bo socialistično delo. Volilci IV. mestnega in II. okoličanskega volilnega razreda! Več nego deset let se je bojevala naša delavska stranka, da je izvojevala delavstvu tisto volilno pravico, ki jo bodete vršili prvič dne 13. junija t. 1. Na Vas je sedaj ležeče, da pošljete v občinski svet brezobzirne in ponosne zastopnike Vaših koristi in Vaših pravic. Delavci! Dne 13. junija morate vsi narediti svojo dolžnost s tem, da glasujete za Vaše socialistične kandidate. Dan 13. junija naj bo dan zmage in veselja tržaškega mestnega in okoličanskega delavstva. Živela mednarodna socialna demokracija! 1' Trstu, dne (i. junija 1909. Volilni odbor. socialno demokratične delavske stranke. Naši volilni shodi Shod v Rojanu. Vršil se je v nedeljo HO. maja na vrtu gostilne «pri Kroni». Sklican je bil na 10. uro zjutraj. Naši sodrugi so se ga udeležili seveda v velikem številu. Tudi narodnja- karjev je bilo prav lepo število. Prišli so na shod baje s zelo čednimi nameni. — Žvižgali in rjoveli so neprenehoma tako kakor bi bili pravkar prišli iz zverinjaka. Predno je sodr. Kopač otvoril shod, je skušal opraviti to delo neki Skal&k, ki misli imponirati v Trstu s svojim češkim rodoljubjem. Sodrugi so mu takoj pokazali, da je zgrešil. Moral je zapustiti prostor ter se vrnil med svoje tovariše. Narodnja- karji so rjoveli in žvižgali do pol ene ure. Med tem časom se je nabralo naših so- drugov toliko, da so končno potisnili na- rodnjakarje v kot. Tako je začel ob pol eni govoiiti sodrug Kopač. Za njim je pa govoril v italijanskem jeziku sodr. Tuntar. Oba sta v poljudnih besedah raztolmačila naš program ter pozvala delavstvo, naj pri prihodnjih volitvah glasuje za delavske so¬ cialistične kandidate. Po končanih govorih so naši sodrugi odšli pevajoč delavske pesmi. Narodnjakarji so pa ostali z dolgimi nosovi in jezico so kuhali v svojih čednih di šicah. Na nekem shodu se je Mandič lagal ter se tolažil, da so sicer oni govo¬ rili na shodu ne mi. Toda imel je pač slabe informacije in mu je treba zato od¬ pustiti. Shod v Sv. Križu Vršil se je pretečeno nedeljo ob pol peti pri popoldne v veliki dvorani gostilne Ma- ganja, ki je bila natlačena volilcev. Shod je otvoril sodr. Sosič. Pozdravil navzoče ter se jim zahvalil za mnogoštevilno ude¬ ležbo. Prvi je poročal sodr. Regent. Po¬ vedal je, da za Križ sicer ni bilo treba prirediti shoda. Delavci vedo prav dobro kaj je njihova dolžnost. Ampak dr. Rybar ni smel ostati brez odgovora. Povabili ste na shod tudi njega (klici: ga ni!) Ljudstvu je treba raztolmačiti kaj je in kaj ni res¬ nica to kar pripovedujejo po shodih ti dični narodni trgovci. Na današnjem shodu bomo proglasili tudi naša dva kandidata, katera sta sodruga Josip Kopač in Va¬ lentin Pittoni. (Dolgotrajen aplavz in klici: živjo Kopač, živjo Pittoni!) Dva znana sodruga sta, ki delujeta za delavstvo v socialistični stranki že iza prve dobe socialističnega gibanja. Prvi je slovenskega, drugi italijanskega rodu. V mestu kandi¬ dira naša stranka dva slovenska, v okolici pa enega italijanskega sodruga. S tem ho¬ čemo pokazati, da je delavstvo združeno v naši stranki res socialistično in mednaro lno. Izvajati hočemo posledice našega medna¬ rodnega programa. In ponosni smo na to in nič se ne bojimo očitanj naših narodno meščanskih nasprotnikov. Na Vas je sedaj ležeče, da napravite svojo dolžnost da bode dan 13. junija 1909 dan zmage in veselja tudi za okoličansko delavstvo. Za njim govori sodr. Kopač burno po¬ zdravljen. V krasnih besedah je naslikal nalogo, ki jo bodo morali vršiti v mestnem svetu zastopniki delavstva. Težavna je ta naloga. Proti sebi bodo imeli večino me¬ ščanskih, protidelavskih zastopnikov. Am¬ pak kdor ve, da je zastopnik velikega, revnega, bogatstvo vstvarjajočega sloja; kdor ve, da ima zunaj na trgu za seboj ogromno večino prebivalstva, ta mora pač z veseljem vršiti dolžnosti svojega poslan¬ stva. Veliko bo treba narediti v mestnem svetu za revne sloje. Tisti, ki so dosedaj sedeli tam, niso naredili za ljudstvo niče¬ sar. Niso mogli narediti ničesar, ker so morali delati za interese svojega meščan¬ skega sloja. Tudi okolica potrebuje veliko. Dolgo časa vas že zastopajo narodni go¬ spodje v mestnem svetu. Kaj so naredili? (klici: Ničesar!) Dolgo časa ima narodna gospoda okolico v svojih rokah. Kaj je naredila zanjo. Zopet ničesar. Nato je v krasnem govoru raztolmačil, kako mora de¬ lavstvo poseči po vsakem orožju, ki ga danes rabijo meščanske stranke proti njemu. Živo je slikal razmere delavstva in malega kmeta ter naloge naših poslancev v vseh zastopih specielno v mestnem svetu tržaš¬ kem. Končal je s pozivom, naj napravi delavstvo v okolici svojo dolžnost ter pošlje v mestni svet socialne demokrate. Nato je govoril sodr. clr. Solar. Naslikal je imenitno ter dokazal kako hočejo slo¬ venski narodnjakarji izrabljati delavstvo potom svoje N. D. O. v svoje namene. Sodr. Regent je na to odgovarjal na ne¬ deljske napade dr. Rybara. Dokazal je, da je dr. Rybar vedoma lagal. Saj je to sam povedal z besedi, ki jih je dr. Rybar spre¬ govoril na shodu proti nekemu delavcu rekoč, da on govori to kar on sam hoče in kar je njemu prav. V mestu in v okolici pojdejo vsi proti nam. Mi pa delavci sprej¬ memo rokavico. Vsi proti nam. Mi proti vsem za revno ljudstvo. Za njim je govoril Lovko. Pokazal je narodnjake res v pravi luči. Slep je, kdor ne vidi še, da narodnjaki izkoriščajo ljud¬ stvo in narodnost v svoje protiljudske, protidelavske namene. Ko je spregovoril še sodrug Kopač, je sodr. Sosič zaključil ta lepo vspeli shod. Križki delavci so pa zapeli delavski po¬ zdrav. V petek 11. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši shod na Greti v društveni gostilni (Ai soci) na vogalu ulice Cisternone. Nihče naj ne manjka. Xi dovolj. „Edinost“ je torej — v imenu in z do¬ voljenjem vse veliko narodne gospode — priznala, da mora biti delavstvo v gospo¬ darskem oziru, mednarodno organizirano. To priznanje je na vsak način lepo, ako je odkritosrčno, kakor upamo. Ako je pa hotela „Edinost napraviti s tem samo kompliment mednarodno organiziranemu delavstvu, je seveda zgrešila. Ako je „Ed.“ in vsa njena gospoda prepričana, da je res potrebno, da je delavstvo med seboj med¬ narodno organizirano, potem mora — ako je poštena — takoj izvajati posledice 'tega svojega prepričanja. Vplivati bi namreč morala na to, da se razpusti N. D. O. kor je danes znano vsem poštenim delavcem, da se N. D. O. protivi mednarodnemu združenju delavstva tudi v gospodarskih ozirih in je zato delavstvu škodljiva. Samo nekoliko poguma je treba, gospodje pri „Ed.“ in stvar pojde. Potem pa pravi „Edinost“: mi smo samo proti temu, da se hoče mednarodne strokovne organizacije izrabljati v politične in strankarske svrhe. Gospodarske organi¬ zacije naj bodo nepolitične. Nepolitične bi morale biti seveda samo mednarodne stro¬ kovne ali gospodarske organizacije. Narodne delavske organizacije so seveda lahko tudi politične in smejo in morajo celo služiti političnemu stremljenju narodno meščanskih strank. Tako misli ,,Edinost in to nam potrjajo dejstva. Mi vemo kaj bi rada „Ed. Saj ta želja ni zrastla na njenem gnoju. Meščanske stranke drugih narodov zahtevajo že od nekdaj, da bi morale biti naše organizacije nepolitične. Ta želja je zelo razumljiva, ampak ne pojde. Pa je prišla „Edinost“ prekasno. Delavstvo da¬ nes že ve, da ne zadošča, da je organizi¬ rano v strokovnih organizacijah, da si za- more potom teh izvojevati od delodajalcev boljše plače, manj ur dela, pravičnejše postopanje z njim itd. Delavci vedo da se v državnem zboru delajo zakoni in da ako oni niso zraven, se delajo ti zakoni proti njim. Oni vedo, da se v državnem in de¬ želnih zborih in občinskih zastopih nalaga ljudstvu nove davke. Vedo, da ako njih ni zraven se naloži največ davkov delav¬ cem in se jim na tak način zopet odvzame kar so si potom strokovnih organizacij priborili zboljšanja. Vidite tedaj gospodje pri „Edinosti‘ da ni dovolj, da je delavstvo mednarodno strokovno organizirano ampak da mora biti mednarodno tudi politično organizirano. Interesi delavstva so povsod nasprotni interesom meščanstva. Meščan- 2 DELAVSKI LIST stvo bi seveda rado, da bi se delavstvo ne zanimalo za politiko in politične zastope. Ampak tako neumni niso delavci, da bi pošiljali v javne zastope take zastopnike, ki ne bi delali paralelno s strokov¬ nimi organizacijami za strokovne organi¬ zacije in za delavstvo. Delavstvo se mora , osamosvojiti od meščanskega vpliva v vseli ozirih. Vidite tedaj gospa „Edinost“ da ni dovolj da je delavstvo samo strokovno mednarodno organizirano marveč da mora biti tudi politično. In naša dolžnost ni samo, da oviramo meščanskemu narodnja- karstvu, da bi izkoriščali delavstvo v go¬ spodarskem oziru ampak ovirati moramo tudi da bi ga meščanstvo izkoriščalo du¬ ševno in politično. Sicer pa naj „Edinost pomete najprej pred svojim pragom. Saj vedo sedaj že vsi pametni ljudje, da je N. D. O. usužnjena gospodi edinostarjev. Torej! Kaj klepetate, ko nimate pravice! Odgovorite! Gospodje v Narodnem domu ne morejo trditi, da se niso od nas ničesar naučili. On nas? Ne! Dejstva so jim pokazala, da smo imeli in da imamo še vedno prav. Bili so prisiljeni to priznati. Niso priznali še vsega; ampak pokazali so dobro voljo. In to je pametno. Sčasoma se bodo naučili še kaj od nas. Mandič je bil prisiljen povedati svojim narodnim delavcem v arzenalu, da sami ne bodo dosegli nikdar ničesar in da se mo¬ rajo — ako hočejo kaj doseči — združiti s vsemi drugimi delavci v arzenalu. Zato je vabil na shod delavce s slovenskimi in italijanskimi letaki. Na letakih je bilo re¬ čeno, da morajo biti delavci med seboj mednarodno složni, ker so vsi enako izko¬ riščani. Zakaj ni povedal Mandič tega predno je naredil med delavci razdor? — Kedaj je lagal Mandič, ali takrat kadar je trdil, da morajo biti delavci organizirani narodno, ali sedaj ko pravi, da morajo biti mednarodno združeni ? Odgovorite! Potem je prišla „Edinost“. V neki notici proti nam je pretečeni četrtek povedala, da oni niso proti temu, da bi bilo delav¬ stvo strokovno mednarodno organizirano. Torej so za! Ampak zakaj je „Edinost bila do še pred kratkim proti temu, da bi bilo delavstvo strokovno mednarodno or¬ ganizirano? Ako je to sedaj pametno, po¬ tem je bilo pametno tudi takrat kadar je bila „Edinost“ proti temu! Dalje: Ako so gospodje v Narodnem domu odkritosrčni in pošteni, potem morajo izvesti vse posle¬ dice svojega priznanja. Ako so tedaj priznali, da mora biti delavstvo strokovno medna¬ rodno organizirano, potem je njihova dol¬ žnost, da delajo tudi v tem smislu. Ako bodo delali drugače, so nepošteni. Ako so pa pošteni potem morajo na mah uničiti svojo N. D. O. ker so s svojim prizna¬ njem o potrebi mednarodne združitve po¬ kazali, da je njihova N. D. O. goli švindelj. Iz dejstva, da so narodnjakarji priznali sedaj, da je potrebno da je delavstvo med seboj mednarodno organizirano smo pri¬ siljeni sklepati sledeče: 1. da narodnjakarji, kadar so ustanovili svojo N. D. O. tega še niso vedeli, ali so pa vedeli in so iz sovraštva do delavskih organizacij ustanovili svojo N. I). O. Ali so jo ustanovili iz nevednosti, ali pa iz hudobije. Ako so jo ustanovili iz neved¬ nosti, potem je ravno toliko rečeno, da nimajo nobene pravice organizirati delav¬ stva, ker ne vedo kako bi mu pomagali. Ako so jo pa ustanovili iz hudobije, iz sovraštva, do delavskih organizacij, potem so hudobneži, katerih se mora delavstvo izogibati! Odgovorite! Vsi proti nam! Kakor je bilo pričakovati. — „Piccolo“ neoficielno glasilo italijanskih nacionalcev je pozval vse poštene (?) volilce naj brez obzira na strankarsko in politično prepri¬ čanje, glasujejo proti nam socialnim de¬ mokratom. Tako je. Socializem postaja za narodno gospodo vseh narodov vsak dan bolj nevaren. Posebno nevaren postane ta¬ krat, kadar preti nevarnost, da pošlje de¬ lavstvo svoje socialistične zastopnike tja, kjer je dosedaj sedela samo narodna go¬ spoda. In sedaj preti gotova nevarnost, da bo v prihodnjem mestnem svetu sedelo vsaj 16 socialističnih zastopnikov, ki bodo pazili gospodi na prste, ki bodo skušali s vsemi silami preprečiti, da bi narodna go¬ spoda izkoriščala občino v svoje egoistične svrhe in proti delavstvu. In tudi slovenski narodnjaki, klerikalci in zizibambularji so se združili vsi proti nam socialnim demo¬ kratom. Ako bo nevarnost socializma še večja nego si dosedaj mislijo, potem se bodo združili proti nam v močno skupino slovenski in italijanski nacionalci. Saj je rekel dr. Rybar na shodu v Škorklji, da ni izključno, da ne bi slov. narodnjaki za kako koncesijo glasovali pri slučajnih ožjih volitvah proti nam s kamoro. Tem bolj je tedaj. potrebno, da se zdru¬ žijo delavci vsi in skupno odvrnejo napad meščanskih strank. Proti socialistom so vsi zaradi tega, ker branijo koristi delavstva. Proti socialistični stranki so vsi zaradi tega, ker je delavska stranka. Dobro tedaj. Vsi proti nam. In mi proli vsem izko¬ riščevalcem revnega ljudstva. Klin s klinom. Domače stvari. Volilei pozor! Vsi vpisani volilci, ki do 24 ur pred volitvijo ne bi do¬ bili izkaznice in glasovnice, naj pridejo po nje osebno v namestništveno palačo na velikem trgu, pritličje, vrata št. 8. Urad je odprt od 8. ure zjutraj do 2. pop. ter od 5. do 7. ure zvečer. Ako kdo izkaznico zgubi, dobi ravno v tem uradu lahko duplikat. Na dan volitve se bo dobilo glasovnice pri volilnih komisijah. Sodruge v mestu in okolici poživ¬ ljamo, da pazijo na narodno volilno slepa¬ rijo. Narodni preganjači silijo z vsemi moč.r.i in z vsemi sredstvi delavstvo, da bi glasovalo za narodnjakarske kandidate. Sodrugi in pošteni delavci naj takim pri¬ ganjačem pokažejo vedno vrata. Volilei, pozor! Volitev je obvezna. Kdor dobi volilni listek, mora tudi glaso¬ vati. Kdor ne pride voliti in ne more tega zadostno opravičiti, je lahko kaznovan od ene na več kron globe. Glasujte tedaj vsi in gbsujte za socialno-demokratične kan¬ didate. Pozor! Povedalo se nam jc, da nosijo nekateri pismonoši poleg volilnih izkaznic tudi imena slovenskih narodnih kandidatov. Sodrugi in pošteni delavci že vedo, kaj je njihova dolžnost v takem slučaju. Poživljamo pa pismonoše naj oni vrše samo svoje delo pa naj puste volilce pri miru. V Kolonji pri Matevžu je sklical shod dr. Rybar v nedeljo. Poleg 22 oseb, ki je pripeljal dr. Rybar iz Trsta, poleg 6 naših sodrugov, sta bila na shodu cela dva na¬ rodnjaka iz Kolonije. Tema dvema je govo¬ ril dr. Rybar cele tri ure. Ne neprenehoma seveda. Ampak nastala je polemika med dr. Rybarem in našim sodrugom Stokom, j Rybar je skušal seveda po stari navadi zavijati. Pa ni šlo. Mož se je prepričal, da j socialistični delavci so povsem drugačni kakor narodni. Dr. Rybaf je moral pri¬ znati, da ni naredil za okolico ničesar. Rekel je da je tudi on mednaroden ker se v njegovi pisarni govori lahko v vseh jezikih. Sodr. Stok, mu je povedal, dd mu to tudi nese in da so sploh vsi narodnja¬ karji mednarodni, kadar to donaša dobičke. Neki Križmančič je govoril o plačah, ki ' jih imajo sodrugi Puecher in Chiussi v bolniški blagajni. Štok je povedal da ima župan Hribar 60.000 kron na leto dohod¬ kov, pa ne njemu ne nobenemu narodnemu odvetniku ne prihajajo delavci delat raču¬ nov. Dr. Rybar ima trikrat toliko dohod¬ kov na leto kakor sodr. dr. Puecher. Neki drugi doktor, ki tudi kandidira v okolici, je namignil sodrugi Štoku s prstom, da ne sme odgovarjati Rybaru. No sodr. Štok mu je povedal in pokazal, da zanj povelje nar-odnega doktorja ni vredno piškavega oreha. Slabšega se na shodu ni zgodilo. — Navzoči domačini so samo godrnjali češ: Sedaj prihaja Rybar k nam, pa kadar je bila suša ga ni bilo. Konštatiramo. Po shodu v nedeljo 30. m. m. so križki sodrugi pozvali dr. Rybara, naj pride na naš shod v nedeljo 6. t. m. kjer mu bo dana možnost poslu¬ šati naš odgovor na njegove napade in potem odgovarjati. Dr. Rybaru so sodrugi zagotovili besedo. Dr. Rybar je izrecno obljubil, da pride in segel v roko sodru¬ gom v znamenje da pride gotovo. V nedeljo pa na shodu dr. Rybara ni bilo. Ni izpolnil svoje obljube. Bal se je priti. S tem je dr. Rybr pokazal, da hoče samo obrekovati in se zaradi tega boji po¬ lemike z nasprotnikom. To naj si delavci dobro zapomnijo! Sodrugom naznanjamo, da so došlc vse brošure in knjige, ki jih je dosedaj izdela Delavska tiskovna družba v Ljub¬ ljani. Sodrugi, ki bi te brošure in knjige radi kolportirali, naj se oglasijo v društvu «Ljudski oder», kjer je za to na razpolago poseben sodrug od S. do 10. ure vsak vecei. Na delo tedaj! V Skednju se vrši v četrtek K), t. m. ob 6. uri zvečer v gostilni Bakin od Lov¬ renc Godine (Skedenj št. lil) delavska ve¬ selica. ('isti dobiček je namenjen volilnemu skladu. — Svirala bo godba socialistične mladine. Za ,,Delavski List" so nabrali so¬ drugi v Nabrežini na shodu dne 23. m. m. kron 13'60. Sodrugi v Šempolaju so pa nabrali na veselici dne 16. m. m. kron 10. Sodrugom, ki se tako zanimajo za naš list srčna hvala. Priporočamo pa tem potom vsem našim sodrugom, da nabirajo prispev¬ ke za „Del. List“. Nikdar naj ne pozabijo, da je delavsko časopisje mogočno orožje v boju proti delavskim sovražnikom. ,,Omnibus"* glasilo dr. Laginje, ki je izhajal v Pulju, je mirno v deficitu zaspal. V nekem listu smo čitali, da je ta revna podoba istrskega narodnjakarstva prenehal izhajati zaradi tega, ker je dosegel svoj namen. Njegov namen da je bil, smo čitali, priboriti Hrvatom v Pulju zastopstvo v mestnem svetu. In ako se je to Hrvatom res posrečilo pri zadnjih občinskih volitvah, j kjer so zmagali z osmimi kandidati, se j pripoveduje, da je to zasluga puljskega Omnibusa*. Mi pa vemo, da je napravil «Omnibus» v 6. letih svojega obstanka 30.000 kron deficita in je zaradi tega I moral prenehati. Ako je bil torej namen ' «Omnibusa >> napraviti 30.000 kron deficita, potem je ta svoj namen seveda dosegel. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TIS K ARNA MODERNA M. Susmol A Co;np ulica della Zonta 8. ^anan dddd Dnaoo^ Knjigoveznica Ml 1101121 ul. Valdirivo št. 10. II. nad. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. % a a D a a a □ □ □ a a £ 'OODDO QDDD DBS oO<^ Anton sr sf f> Toplikar kovač v Gor. Vrtojbi je odprl lastno prodajalno in popravljalnico — dvokoles — v Gorenji Vrtojbi Kolesa prodaja po prav niških cenah! Gostilna ff Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Tazzaro in ni. S. Cuterina H Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Podpisano se tein potom zalivaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru- V ^ iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Smarji, Bihenberga, Kainiija in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem,' Primorskem, štajerskem, koroškem in drugod. Pošilja se od 5© litrov naprej pb jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. Si