III. občni zbor ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". |ne 27. m. m. se je vršil ob mnogobrojni udeležbi III. obcni zbor tega za slovensko učiteljstvo velevažnega društva. Predsednikov namestnik g. Fr. Gabršek pozdravi prisotne s prijaznimi besedami, naglasujoč važnost društva. Za njim so poročali posamezni funkcijonarji, kakor prijavljamo v nastopnem. 1. Tajnikovo poročilo. (Poročevalec J. Režek.) Sla vn i zbor! Ob koncu III. društvenega leta smo — in dolžnost odborova je, da vam poroča sedaj o delovanju svojera v ravnokar minulem letu. Ob zadnjem občnera zboru — lani obsorej — ste bili vso društveno skrb in njega poslovanje naložili zopet na ramena staremu odboru, ki si je te posle razdelil tudi po starem: Predsednik Andr. Žumer, I. podpredsednik Fr. Gabršek, II. podpredsednik Jožef Cepuder, tajnik Juraj Režek, blagajnik Jakob Dimnik, in odborniki Fr. Crnagoj, Jakob Furlan, Engelbert Gangl in J. Likar. Odbor se je lotil najpreje predlogov, sprejetih na zadnjem občnera zboru ter jih skušal čira preje izvršiti, ker je bil prepričan, da bi storili v dosego svojega namena velik korak naprej, ako bi nam bila pri teh naših korakih sreča le kolickaj mila. Po vsestranskem razgovoru v seji dne 23. prosinca t. 1. je odbor sklenil: I. storiti korake glede zgradbe same, in II. glede pomnožitve zgradbenega kapitala. Ad I. V ta namen smo se obrnili najprej v deputaciji do mestnega župana, preblagorodnega g. Iv. Hribarja in pozneje do slavnega občinskega zastopa deželnega stolnega raesta Ljubljane s prošnjo za brezplačni prostor, oziroma za znižano ceno. Na to smo dobili odgovor, ,,da bode občinski zastop glede na blagi društveni namen ob času, ko bode raoc pričeti z grajenjera učiteljskega konvikta, in kadar si bo društvo preskrbelo v ta namen potrebna sredstva, drage volje podpiral podjetje bodisi s prepustitvijo stavbnega prostora, bodisi z denarnim prispevkom." Obrnili smo se dalje zaradi stavbnega načrta in troškovnika do c. kr. nadinženerja g. Fr. Žužka, ki nam je tudi drage volje obljubil, izdelati tak načrt s troškovnikora vred. Ker se je pa izjavil, da za 60.000 gld. ne bode mogoče zgraditi trinadstropnega poslopja, smo rau dali poleg izročenega mu stavbenega wprograrna" na prosto voljo, da izdela za dvonadstropno poslopje načrt tako, kakor bi bilo za društvo najugodneje in bi nam stranski prostori donašali čimveč letnih dohodkov. Zal, da ta načrt do danes še ni izdelan, da bi si ga gospoda lahko ogledali; raorebiti pa že gotovo ob prihodnjem zborovanju. Obrnili smo se tudi osebno do slavnega vodstva kranjske hranilnice za posojilo in podporo in dobili mnogo upanja, da se naši prošnji morebiti že v bližnjera času, ob 501etnici cesarjevega vladanja, povoljno ugodi. Ad II. V pomnožitev zgradbenega kapitala pa smo bili sklenili: 1. Vložiti prošnjo do visokega deželnega zbora kranjskega za kako večjo denarno podporo, na katero prošnjo smo dobili sledeči odgovor: ,,Deželni zbor priznava važnost in korist učiteljskega konvikta v Ljubljani ter je pripravljen ob svojem času v to svrho dovoliti primeren denarni prispevek, kadar bo zgradba konvikta zagotovljena". — 2. Vpeljati krajcarske knjižice z markami po jeden in pet krajcarjev. Knjižic z markami po 1 kr. smo razposlali tovarišem, tovarišicam in prijateljem svojim 355, ki iznašajo svoto 4.260 gld., in knjižic z markami po 5 kr. pa 140, ki reprezentujejo svoto 8.400 gld., skupaj za 12.660 gld. Te knjižice se kaj pridno razpečavajo, in ako se v jednem ali v dveh letih razprodado, borao imeli lep dobiček od njih. In to je prav lahko, samo ako stori vsakdo svojo dolžnost do društva! Te knjižice nam morajo biti pravi pravcati »vademecum", povsod jih moramo imeti s sabo, in nihče nam ne bode zameril, ako v veseli družbi potrkarao za jeden — ,,groš". In predno bode leto pri kraju, nam bode knjižica prazna. Zato, gospoda le pridno in s pogumom na razprodajo in — konec bode venčal delo! (Dalje prih.)