ČUDOVITI DOGODEK
Pavel VI. in koncilski očetje so zaključili delo 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra lanskega leta. Trajal je štiri leta. Cerkveni zbor je bil velik vesoljni dogodek, ves svet je gledal v njem nekaj nenavadnega, verni svet pa je veroval v delo Svetega Duha v sodobnem življenju Cerkve po koncilu.
„Čudoviti dogodek“ je naslov apostolski konstituciji, s katero je sv. oče razglasil malo sveto leto. Ta jubilej bomo obhajali oziroma ga obhajamo od
1.	januarja t. 1. do binkošti, 29. maja. Glavni namen po besedah sv. očeta je: »Da bi bolj čutili s Cerkvijo“.
Čudoviti dogodek (koncil), ki je sedaj zaključen in kateremu so vsi narodi ‘n verstva sledili z vedno večjo pozornostjo, terja od nas nekaj tako velikega, kot je bil cerkveni zbor sam: ni dovolj, da bi koncilska razpravljanja ostala le na papirju in v razumu, svoja srca in svoje okolje moramo tako razpoložiti, da bomo pripravljeni koncilske odloke sprejeti in čim popolneje izvesti.
S tem namenom je papež razglasil malo sveto leto. Tako, pravi sv. oče, bomo dosegli dvoje: v mesecih jubileja bomo dajali javno zahvalo Bogu za vse dobrote, ki jih je delil Cerkvi in po njej'svetu v letih koncila; in drugič bomo Prosili Boga za obilno pomoč, da bi današnji človek znal in hotel izčrpati iz koncilskega zaklada čim več duhovne koristi.
Kje in kako obhajajmo pokoncilski jubilej ?
Središče tega svetega leta so, po zamisli sv. očeta, krajevne stolnice pod vodstvom krajevnih škofov. Stolnice naj bodo podoba rimske bazilike sv. Petra ’n razlaga koncilskih odlokov v pridigah nam mora pomeniti koncil v malem, oddaljevanje vesoljnega koncila v krajevnih cerkvenih občinah.
Pridružimo sc vesoljnemu pokoncilskemu jubileju. Dodajmo svoj delež molitev, pokore in sodelovanja k prizadevanju Pavla VI. in vse Cerkve, da bo tudi jubilej, tako kot je bil cerkveni zbor: v slavo božjo, v veselje Cerkve in v posvečenje sveta.	J- ^e-
Koncilski
nauk
o
Cerkvi
Avguštin de Buzzaccarin: Vatikanski koncil. Razstava v Padovi
leta i!)G3
Drugi vatikanski cerkveni zbor jo po štirih zasedanjih, trajajočih vsako leto po tri mesece, na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, i-'. decembra 1965, zaključil svoja razpravljanja. Lepo število odlokov, ki so sad njegovega dolgotrajnega in napornega dela, čaka zdaj na proučevanje in uresničenje. V tem pogledu bo čas po koncilu odločilne važnosti za vse življenje in delovanje Cerkve, za uspeh njenega apostolskega poslanstva v nemirnem modernem svetu. Na vsakega katoličana odpade del odgovornosti za uresničenje koncilskih konstitucij in dekretov.
Po izjavah papeža in koncilskih udeležencev je najvažnejši sad tega edinstvenega cerkvenega zbora dogmatična
konstitucija o Cerkvi. Od vsega počet-ka je bilo to vprašanje na koncilu jasno postavljeno: Prvi in glavni namen drugega vatikanskega cerkvenega zbora je zbrati, utemeljiti in v umljivi obliki podati verski nauk o Cerkvi. Povedati vsem vernikom in vsemu svetu, kaj je Cerkev in kakšno je njeno poslanstvo v svetu.
O tem je razpravljal že prvi vatikanski cerkveni zbor, leta 1869—70.
I am jo bilo utemeljeno in proglašeno papeško prvenstvo in njegova nezmotljivost v najvišji učeniški službi. Ostalo pa je tedaj še mnogo važnih vprašanj o bistvu in poslanstvu Cerkve, ki zaradi prekinitve cerkvenega zbora vsled francosko-nemške vojne niso mo-
8la biti proučena in definirana. To Prekinjcno in nedovršeno delo je mo-ra' zadnji koncil zaključiti. Storil je to z objavo dogmatične konstitucije o Cerkvi, slovesno proglašeno po papežu k’avlu VI. ob zaključku 3. koncilskega Nasedanja, na praznik Marijinega darovanja, 21. novembra 1964. V tej kon-stituciji je obsežen v jasni, izbrani in zgoščeni obliki ves nauk o Cerkvi, kakor so ga v dobi po prvem vatikanskem 2boru proglasili, razsvetlili in obogatili PaPeži, škofje in katoliški teologi. Je to dogmatična konstitucija, utemeljena na nezmotni božji besedi in potrjena z najvišjo avtoriteto vesoljnega cerkve-Pega zbora, vodilni in temeljni nauk, ’z katerega izhajajo in na katerega se Nanašajo vse druge koncilske določbe ip pastoralna navodila. V latinščini se konstitucija začenja z značilnimi besedami: Lumen gentium, kar pomeni Luč Parodov.
Gotovo je naša sveta dolžnost, da 86 s tem dogmatičnim naukom o Cerkvi 8eznanimo in ga po želji in volji sve-te8a zbora postavimo za vodilno smer-Pico vsemu svojemu življenju. V lahko Ptnljivi delni prestavi in primerni raz-|agi bomo skušali to leto to dolžnost polniti.
Cerkev je skrivnost
V dosedanjem verskem pouku se je v nauku o Cerkvi preveč poudarjala le Pjena zunanja organizacija. Naši stari katekizmi so nam cerkev označevali kot versko družbo, ki jo je ustanovil d®zus Kristus, katere člani verujejo late nauke in prejemajo iste zakramen-
te in imajo rimskega papeža za svojega vidnega poglavarja. Vse to je seveda resnično, a nikakor ni zadostno. Tudi v pogedu zunanje cerkvene organizacije manjka v tej definiciji poleg papeškega prvenstva važna omemba škofovske službe in njihove soudeležbe pri vodstvu Cerkve, še bolj pa se pogreša omemba skrivnostnega, nadnaravnega elementa, ki je Kristusovi Cerkvi v prvi vrsti lasten in bistven.
Cerkev je po svoji naravi božja in človeška ustanova. Kakor Kristus v sebi združuje božjo in človeško naravo v drugi božji osebi, ki živi in se udejstvuje na svetu na viden človeški način, tako združuje tudi Cerkev v sebi dvojni element, nadnaravni in človeški. Na svetu se Cerkev kaže in udejstvuje kot vidna organizirana verska družba, v svojem notranjem bistvu pa je verska skrivnost, vidno in podelilno znamenje nevidnih milosti, nadnaravno sredstvo skrivnostnega združenja s Kristusom in Bogom. Ta nadnaravni, božji element je v Cerkvi prvenstven in večen, človeški, vidni element pa je v njej zvezan s človeško in svetovno zgodovino. Oba elementa sta v Cerkvi važna in bistveno potrebna 'za njeno življenje in delovanje sredi svet;!, a nadnaravnemu elementu gre vedno prvenstvo in le po njem prihaja po Cerkvi zveličanje človeškemu rodu. Cerkev sama iz sebe, z vso svojo organizacijo in z vsem svojim prizadevanjem za zveličanje sveta ne zmore ničesar, ves uspeh njenih naporov prihaja od KHstusa, skrivnostnega početka in vira vseh božjih milosti. Do tega združenja s Kristusom mora Cerkev voditi svoje vernike in
klicati ves svet, kar vrši s svojo učeni-ško, duhovniško in pastirsko službo.
O vsem tem koncilska konstitucija v svojem uvodu takole govori: „Ker je Kristus luč narodov, ta sveti zbor, združen po nav.dihnjenju Svetega Duha, silno želi razsvetliti vse narode z njegovo svetlobo, ki odseva nad obličjem Cerkve oznanjujoče evangelij vsemu stvarstvu. In ker je Cerkev v Kristusu kakor zakrament ali znamenje in sredstvo tesnega združenja z Bogom in edinosti vsega človeškega rodu, hoče sledeč zgledu prejšnjih koncilov z vso jasnostjo objaviti svojim vernikom in vsemu svetu svojo naravo in svoje vesoljno poslanstvo. Razmere sedanjih časov dodajajo tej dolžnosti Cerkve še večjo nujnost, da bi vsi ljudje, danes tesneje združeni po vseh vrstah socialnih, tehničnih in kulturnih zvez, dosegli tudi polno zedinjenje v Kristusu".
Cerkev in sveta Trojica
Poglabljajoč ta skrivnostni, zakramentalni značaj Cerkve opiše sveti zbor njeno delovanje v luči svete Trojice, kakor se nam kaže v dolgi dobi zveličavne človeške zgodovine. Takole uči: „Večni Oče je ustvaril vesoljni svet po popolnoma svobodnem in skrivnostnem sklepu svoje modrosti in dobrote; odločil je dvigniti ljudi k udeležbi pri svojem božjem življenju in, ko so padli po Adamovem grehu, jih ni zapustil, ampak jim je vedno dajal svojo ipomoč z ozirom na Kristusa Odrešenika, ,,'ki je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva" (Kol 1, 15). Vse izvoljene „je Oče na-
prej poznal in jih tudi naprej določil' da naj bodo podobni njegovemu Sinil' da bi bil on prvorojenec med mnogim' brati" (Rim 8, 29). Sklenil je sklicati vse, ki verujejo v Kristusa, v svoj0 sveto Cerkev, ki je bila napovedana od začetka sveta, čudežno pripravljena v zgodovini izraelskega ljudstva, v p°' slednjih časih razodeta po razlitju Duha in se bo slavno spopolnila ob konca časov. Tedaj se bodo, kakor se bere v svetih očetih, vsi pravični Adamovi [potomci, od pravičnegra Abela do zadnjega izvoljenca, zbrali pred Očetom v ve' soljni Cerkvi."
„Prišel je tedaj Sin, poslan po Očetu, ,,'ki nas je v njem izvolil pred stvarjenjem sveta in nas naprej določil z» posinovljenje" (Ef 1, 4—5). Izpolnjujoč to božjo voljo je Kristus o tvoril n« zemlji nebeško kraljestvo, nam razodel njegovo skrivnost in je uresničil naše odrešenje s svojo pokorščino. Cerkev ali Kristusovo kraljestvo, že pričujoča v skrivnosti, v svetu po božji moči vidno raste. Njen začetek in njeno razširjenje imata svojo skrivnostno napoved v krvi in vodi, ki pritečeta iz odprte strani križanega Kristusa in v Kristusovih besedah, s katerimi namiguje na svojo smrt na križu: „In jaz, ko bom [povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi" (Jan 12, 32). Kolikorkrat se na oltarju obnavlja daritev križa, na katerem je bil darovan Kristus, naše velikonočno jagnje, se uresničuje delo našega odrešenja. Istočasno se v zakramentu evharističnega kruha predstavlja in obnavlja edinost vernikov, ki tvorijo eno samo telo v Kristusu (1 Kor 10, 17). Vsi ljudje so poklicani k
*eniu združenju s Kristusom, ki je luč Sveta, od katerega izhajamo, po kate-retn živimo in h kateremu gremo."
»Ko je bilo tedaj dopolnjeno delo, k* b'a je Oče zaupal Sinu na zemlji, je kd poslan Sveti Duh na binkoštni praz-da bi Cerkev popolnoma posvetil ’n bi se vsi, ki v Kristusa verujejo, m°J?li v istem Duhu približati Očetu.
je Duh življenja, je studenec vode, tekoče v večno življenje, po katerem ®že oživlja vse, ki so mrtvi po grehu, dokler ne bo obudil v Kristusu njihovih utnrljivih teles. Sveti Duh biva v Cer-,Vl tn v srcih vernikov kakor v sveti-”eu, v njih moli in pričuje, da so božji otroci. On vodi Cerkev in jo bogati s Svojimi različnimi darovi, jo usmerja k v®ej resnici, jo ohranja v edinosti obče-S*'Va *n službe. On jo pomlaja, jo neprestano obnavlja in jo pelje k popol-Pemu združenju z njenim ženinom. Za-aj Duh in nevesta kličeta Gospodu Je-*USU: Pridi! (Raz 22, 17).“
i ako se vsa Cerkev javlja kot ve-1 a množica, združena po edinosti Oče-ta ’n Sina in Svetega Duha.
Kraljestvo božje
in po navzočnosti Kristusovi. Božja beseda se primerja žitnemu semenu, vrženemu v zemljo. Tisti, ki jo sprejmejo z vernostjo in se pridružijo mali Kristusovi čredi, so sprejeli kraljestvo; seme po svoji notranji moči počasi kali in raste do časa žetve, čudeži po svoji strani dokazujejo, da je božje kraljestvo že prišlo na zemljo. Predvsem pa se to kraljestvo javlja v osebi samega Kristusa, Sina človekovega, ki je prišel, „da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mr 10, 45).
„Ko pa je Jezus vstal, potem ko je umrl za ljudi na križu, se je pokazal postavljen za vselej kot Gospod, kot Kristus in kot Duhovnik in je izlil na svoje učence Svetega Duha, obljubljenega po Očetu. Zato Cerkev, obogatena z darovi svojega Ustanovitelja, zvesto spolnjujoč njegove zapovedi ljubezni, ponižnosti in odpovedi, iprejme poslanstvo, da oznanja kraljestvo Kristusovo in božje, ga ustanavlja med vsemi narodi in predstavlja na zemlji kal in začetek tega kraljestva. Medtem ko počasi raste, hrepeni po dopolnjenem kraljestvu, upa z vsemi svojimi močmi in goreče hrepeni združiti se s svojim Kraljem v večni slavi."
i,Skrivnost svete Cerkve se odkriva njeni ustanovitvi. Naš Gospod Jezus ° n°mreč svojo Cerkev ustanovil z °Znanjevanjem evangelija, to se pravi, Ustanovil je kraljestvo božje, obljublje-_° <*°*Ra stoletja preje v svetem pismu.
ovoril je: „čas se je dopolnil in božje To^jestvo SG je Približalo" (Mr 1, 15). G kraljestvo se začne razodevati kot > ki sveti ljudem po besedi, po delih
+
To so čudovito lepe in globoke misli, ki jih razvija sveti zbor v prvem poglavju svoje znamenite dogmatične konstitucije. Iz vzvišenega in prepričljivega nauka zares odseva navdihnjc-nje Svetega Duha.
Sveta Cerkev vstaja tako pred našimi očmi v svoji vidni in duhovni po-
dobi, v svojem postanku in zgodovinskem razvoju in v svojem večnostnem hrepenenju in romanju.
Je podoba same svete Trojice v njeni nerazdružljivi edinosti, kakor je že v 2. stoletju zapisal cerkveni pisatelj Tertulijan: ,jKjer so trije, to je Oče, Sin in Sveti Duh, tam je Cerkev, ki je telo treh." Kakor je telo oživljano po duši, tako živi Cerkev po sveti Trojici. Edinost treh božjih oseb mora biti Cerkvi vzor vsega njenega prizadevanja, kakor je to Kristus pri zadnji večerji v svoji velikoduhovniški molitvi izrazil: „Naj bodo vsi eno, Oče, kakor ti v meni in jaz v tebi“ (Jan 17, 21). Kakor sta Oče in Sin eno v Svetem Duhu, tako je edinost vere, upanja in ljubezni za Cerkev na zemlji njeno spoznavno znamenje. Za dosego te edinosti naj se Cerkev neprestano trudi in zanjo moli, kar je bilo na koncilu slovesno na novo potrjeno.
Cerkev, božje kraljestvo na zemlji, bo dosegla svoje končno dopolnjenje na sodni dan, ko se bodo vsi verni ljudje zbrali ob Kristusu in Se po njem združili s troedinim Bogom ter se za večno utopili v njegovo skrivnostno, blaženo življenje.
Tako je sveta Cerkev na zemlji v resnici velika, sveta skrivnost, božji zakrament, pravir vseh zakramentov, kakor jo nazivajo teologi. Je pa vidna, po ljudeh vladana in za ljudi živeča verska družba, ki kot taka posreduje vernim ljudem vse odrešilne milosti.
Zahvaljujmo se Bogu vsak dan, da nas je v to svojo Cerkev poklical. Ostanimo ji zvesti do smrti. Delajmo in žrtvujmo se za njeno rast in mo,č. Molimo za zedinjenje vseh kristjanov, z» spreobrnenje grešnikov, za zveličanje vsega sveta.
Alojzij Košmerlj
Katoličan tudi pri jedi!
Cesar Napoleon je bil v dneh svoje sreče katoličan bolj po imenu; v pregnanstvu so se mu oči odpile 'in je živel kot pošten katoličan. Nekoč — v dneh slave — je povabil nai obed nekega državnega uradnika. Bil je pa ravno cerkven postni dan. Uradnik se je zaradi tega za povabilo toplo zahvalil s pripombo, da se mu ne more odzvati, ker je vedel, da bodo na jedilni vrsti mesne jedi.
Cesar se je vznevoljil. Rekel je osorno: „E kaj! Tu nismo v cerkvi, ampak pri obedu." — „Veličanstvo," pravi uradnik, „jaz sem katoličani tudi pri jedi!" —
Pokaži, da si katoličan, ko pride čas velikonočne spovedi, ko oznani sv. Cerkev, da se je približal dan pritrgovanja (enkratnega nasičenja) v jedi, ali ko je brezmesen dan. Pokaži, da si katoličan, ko je treba naročiti časopis, iti v družbo ali društvo, ko je treba iti na volišče idr.
Pastirsko
pismo
o
treh
problemih
ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik In mariborski nadpastir v Rimu v času vatikanskega cerkvenega zbora — soavtorja Pričujočega pisma
Pričenjamo z objavo skupnega pa-stirskcga pisma jugoslovanskih škofov, k* ni aktualno samo za vernike v Ju-goslaviji, temveč je polno dragocenih naPotkov tudi za nas, ki živimo v zamejstvu. Pismo ima tri dele. Zadnji del, o svobodi kristjanov, je vzbudil pri sedanjih komunističnih oblastnikih vc-Hko nevolje. Znamenje, da je zadel v živ°- Ker so skoro vsi škofje odšli v Kim na koncil, so morali težo komuni-etične reakcije nositi zlasti generalni vikarji, ki so bili klicani na zagovor
ter mnogi, kot npr. ljubljanski, sprejeti in odpravljeni v surovem in grozečem tonu.
Kristus, učitelj in pastir duš, nam je zaupal sveto in odgovorno dolžnost: „Pojdite in učite vse narode...“ (Mt 28, 19). Sv. Pavel se je zavedal te velike dolžnosti in odgovornosti in vzdihnil: „Gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal!“ (1 Kor 9, 16). Globoko čuteč apostolsko zavest piše svojemu učencu Timoteju: „Rotim te pri Bogu in Jezusu Kristusu, ki bo sodil žive in mrtve,
pri njegovem prihodu in njegovem kraljestvu: oznanja besedo. Vztrajaj, bodi prilično ali neprilično: prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem“ (Tim 4, 1—2).
Mi, vaši škofje, smo nasledniki apostolskih pravic in dolžnosti. Kristusova beseda: „Učite vse narode...“ nas obvezuje in sili, da vam razlagamo evangeljski nauk in po njem uravnavamo vaše življenje k zemeljskemu blagoslovu in blaženi večnosti. Zato vam moramo z vso resnostjo spregovoriti o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih krščanskega življenja, in sicer:
1.	o verski vzgoji naših otrok in mladine;
2.	o varstvu človeškega življenja v družini;
3.	o svobodi kristjanov.
1.	VERSK1A VZGOJA OTROK IN MLADINE
Našo pastirsko dušo prevzema skrb za verski pouk in vzgojo otrok in mladine. To je temeljno vprašanje, ker gre za katoliško usmerjenost in pouk naše mladine, ki je nosivec naše prihodnosti. To so srca in duše, ki se same od sebe ne bodo nikoli popolnoma znašle in opredelile, če jim skupaj ne pomagamo. Težko je najti pravo pot v taki množini nasprotnih si nazorov in sistemov, ki si prizadevajo, da mladini ustvarijo življenjski nazor.
Naša mladina se je znašla na usodnem razpotju, brez potrebnega znanja
in življenjske skušnje. Kaj vse se Ü ponuja kot rešitev življenjskih vprašanj in za pot k sreči! žal se mlada srca, željna resnice in sreče, oprimejo največkrat tega, ikar ne more zadovoljiti njihovih plemenitih nagnjenj in mladostnih vzorov.
Zato smo vsi skupaj, škofje in duhovniki in vi, starši, poklicani, da složno in o pravem času priskočimo in odkritosrčno in z ljubeznijo spregovorimo.
Važno srečanje
Krščanski starši! Preden otrok doživi svoje prvo zavestno srečanje s Cerkvijo, ga doživlja z vami. Prišel je na svet po vašem sodelovanju z Bogom, ki mu je vdahnil nesmrtno dušo. Dobro vedite, da je vaš otrok prav zaradi Božjega sodelovanja pri njegovem nastanku že po naravi določen, da bo večen. Kakor ste vi prvi in neposredni sodelavci pri njegovem rojstvu, tako morate biti tudi prvi sodelavci njegovega posvečenja, ker je otroka Bog ustvaril zase.
Naravna zveza staršev z otroki vam nudi najlepšo možnost, da približate Boga duši in življenju svojih otrok, in sicer že v prvi, najzgodnejši dobi. Nikar se ne varajte, češ da je otrok v predšolski dobi še premlad za verski pouk in vzgojo. Prav ta doba in čas zgodnjega doraščanja (puberteta) pomeni najvažnejši in najusodnejši čas za oblikovanje človekove osebnosti.
Otrok je v vsem navezan na vas. Vsaka vaša beseda in dejanje mu odkriva nepoznan svet. Vse okoli sebe bo
fcledal tako, kakor to gledate vi, in sodil, kakor sodite vi. Vi ste po božji •n naravni postavi prva oblast za otroka in prva zveza z življenjem.
Velika odgovornost
Ali razumete, kako velika odgovor-bost leži na vas? Ta odgovornost je toliko večja, ker otrok ni rojen samo Za ta svet, marveč tudi za posmitnega. Kavno po vas mora otrok doživeli svo-ie prvo srečanje z Bogom in s Cerkvijo. Na vaših kolenih se mora naučiti sklepati roke k molitvi, vi ste prvi učitelji krščanskega nauka svojemu otroku. Prvi oznanjevalci evangelija, veselega oznanila o božjem kraljestvu in milo-sti» ki po krstu prebiva v otrokovi duši. ^d vas mora otrok zvedeti za veselo resnico, da ga Bog ljubi, in za prijetno dolžnost, da mora tudi on svojemu Stvarniku vračati ljubezen. V vaše ro-ke je položena otrokova večnost. Cerkev vam nudi nasvete in navodila, kako bi mogli to svojo dolžnost izvrše-vati. Daje vam v roke molitvenik, katekizem in verski tisk. 'Nobena hiša ne ^ smela biti brez teh vzgojnih pripomočkov!
Kadar pa vaš otrok doraste za šolo 'P ga zaupate učiteljem, da razširijo nJegovo znanje, ga ne pozabite, ljubi °eetje in matere, takoj pripeljati tudi k duhovniku, da bo on kot vaš pomoč-n’k in sodelavec nadaljeval versko vzgoja vašega otroka. Vi ste z ljubeznijo staršev to sveto opravilo začeli, duhov-n'k bo pa ikot duhovni oče in prijatelj to bagoslovljeno delo nadaljeval in dopolnil.
Če starši to svojo največjo dolžnost zanemarijo, hudo greše in nosijo za to opustitev usodno odgovornost pred Bogom in svojimi otroki. Ostanite v stalni zvezi z duhovnikom in pazljivo spremljajte razvoj svojega otroka. Vsaka žrtev v tem pogledu se vam stotero izplača, ker vas bo blagoslavljal Bog iz duš vaših otrok.
Ni dovolj!
Ne sme vas zavajati misel, da ste naredili svojo dolžnost, če se potrudite, da otrok prejme prvo sv. obhajilo in birmo, pa še to po kratkem in površnem pouku. Dobro vedite, da so to od Boga postavljeni zakramenti, od katerih mora živeti duša vaših otrok, zato jih ne smemo imeti samo za lepe običaje, od katerih pozneje ostane le lep spomin. Nasprotno! Dobro pripravljen prejem teh zakramentov mora biti začetek pravega verskega življenja pri otroku, ki mora zmeraj živahneje rasti v znanju, milosti in kreposti.
Zato z največjo resnostjo obsojamo žalostno navado, da mnogi starši po prvem svetem obhajilu in birmi ne pošiljajo več svojih otrok k verouku. Dobro se zavedajte, da vaši otroci obiskujejo verski pouk prav do končanega šolanja. Kakor se namreč širi otrokovo splošno znanje, tako se mora poglabljati tudi njihova verska izobrazba. Odraslemu človeku ne more zadostovati tisto versko znanje, ki si ga je pridobil ikot otrok, ker se tedaj sreča z vprašanji, kakršna more reševati samo s trdno in zrelo versko razgledanostjo.
Vemo, da se na žalost tudi še Sedaj
dogaja, da kdo kljub vsem zakonskim predpisom in ustavnim zagotovilom poskuša na vse načine omejevati in preprečevati poučevanje verouka. Izjavljamo, da pomenijo ti poskusi kršenje vaših roditeljskih ipravic. Kadar bi se v 'kakršni koli obliki kaj podobnega zgodilo, se za vsak primer posebej obrnite na nas, pa bomo mi —' po svoji pastirski dolžnosti — zavarovali vaše svete pravice, ker so te pravice zagotovljene s 'pozitivnimi državnimi postavami.
Čas neviht in kriz
Posebno vam, krščanski starši, polagamo na srce, da pazite na svoje otroke v letih razvoja. To je čas poln neviht in kriz, čas, ki povzroča mnogo skrbi vašim otrokom, vam staršem, vašim duhovnikom in vašim škofom. Zato tedaj ne smete prepustiti svojih otrok času in razmeram. Pošljite jih k duhovniku, ki jim je učitelj verouka, spovednik in duhovni oče. Vaš otrok bo zaupal cerkvenemu služabniku, če mu boste zaupali tudi vi sami.
V tem času mladina pogosto doživlja duhovne krize, se zave sama sebe, sc otrese občutka podrejenosti in išče izvirnosti, da bi izrazila naraščanje pomladne življenjske moči. Tedaj je prav posebej potrebno, da vaši otroci z razumom in voljo sprejmejo tisto, česar so se v otroški dobi oklepali predvsem čustveno. Ne pozabite, da je mlademu bitju, ki zavestno stopa v življenje, po-
treben jasen in zanesljiv kažipot. Ta kažipot mu boste dali vi ob sodelovanju Cerkve.
Toplo ognjišče
Dragi krščanski starši! Vaš družinski dom mora biti toplo ognjišče in svet kraj. To pa bo, če boste starši zgledno živeli. V družini mora vladati ozračje ljubezni, poštenja in miru, da se morejo otroci pravilno razvijati v spoštovanju nravnih vrednot. Biti mora daleč od vsake razbrzdanosti, prepira, kletvine in zmerjanja, ker bo sicer ugasnil ogenj družinske sreče,
Da se v družini lahko razvija pravilna krščanska vzgoja otrok, mora biti njen dom dom molitve, ker se po molitvi združujemo z Bogom, ki je vir vse dobrote, sreče in miru. Najtopleje vam priporočamo, da vpeljete tudi skupno družinsko molitev; ta bo prav posebno znamenje medsebojne povezanosti in vdanosti Bogu.
Iz vsega povedanega jasno sledi, kako vzvišena, odgovorna in sveta je za vas, krščanski starši, dolžnost verske vzgoje vaših otrok. Sprejmite pomoč, ki vam jo nudi Cerkev, ker boste samo tako naredili iz svojih otrok popolno ljudi, izvršili dolžnost krščanske zavesti in dosegli v item življenju zadovoljnost, v večnem pa plačilo.
(Prihodnjič: O varstvu 'človeškega življenja v družini.)
Spolna
vzgoja
mladine
^Užnopas tinske
smernico
QPiskopiata*
bolgarska mladina proslav-HOO-let nico prihoda 8ve -**h bratov Cirila In Metoda
Vivod
V. Človek — telo in duša — je neka celota; ta celota je pa tudi oseba in kot takšna božja podoba.
2.	Zaradi te zveze med telesom in dušo se odraža spolnost (moška ali ženska) v vsem človekovem bitju, v nje-^°Vem moralnem dozorevanju in ostvar-jpnju božje podobe v njem.
2.	Dozorevanja osebnosti, moške ali ^®Hske, ni brez čovekovega sodelovanja.
eni strani se mora namreč človek Saitl Prizadevati, da zavestno privzame dano mu spolnost v svojo osebnost in ■i0 tako vključi v svoje življenje; po drugi strani pa zlasti v mladih letih
Prevod iz La Documentation Ca-°lique 21. marca 1965, štev. 1444.
potrebuje vzgoje, skrbi in discipline tudi od drugih. Ta doprinos bližnjih je še mnogo bolj potreben v današnjem spolno tako razdražljivem okolju, potreben pa tudi vedno tedaj, ikadar je telesno dozorevanje hitrejše od dozorevanja cfcebnosti.
4.	Zato je v pastoralnem delu z mladino danes bolj kot nekdaj treba skrbeti za nje spolno vzgojo s tem, da se ji nudi vsa pomoč, ki jo potrebuje pri do-zoritvenem procesu in normalizaciji svojega spolnega življenja. Pri tem pa se je treba do'bro zavedati, da mora človek k Bogu na način, ki je vsakemu posamezniku lasten, torej kot moški ali pa kot ženska.
5.	Vzgoja k zdravemu razmerju do spolnosti mora biti vedno vključena v celotno vzgojo, katere cilj je zdrava človeška in krščanska osebnost. Ta
vzgoja mora torej stremeti za tem, da vključi spolnost kot integralen del v človekovo življenje.
6.	Kdor se posveča tej vzgoji, mora imeti najprej sam pravi pogled na človekovo spolno življenje.
7.	Za vzgojo pravilnega razmerja do spolnosti, si je treba ustvariti o njej predvsem pravilno sliko, nato pa jo tudi prav usmerjati in se varovati pri tem napačnih poti.
Pravilno gledanje na spolnost
1.	Bog je ustvaril človeka, moža in ženo, da bi sicer na različne načine, a obenem tudi skupno razodevala božjo veličino. Moški in ženska sta ustvarjena, da se medsebojno dopolnjujeta in živita ,v skupnosti ter tako premagujeta samoto. Po telesnem in duševnem združenju, temelječem na medsebojni ljubezni, sta poklicana, da doprineseta svoj delež k množenju človeškega rodu na zemlji, obenem pa brez prestanka poglabljata intimno medsebojno povezanost. Tako se razodeva spolnost kot dar božji, ki omogoča človeku posebno obliko, ljubezenskega odnosa. Zato je treba gledati nanjo v absolutno pozitivni luči. Po izvirnem grehu spolnost resda grozi človeka usužnjiti, zato ga pa milost Boga-Odrešenika usposablja, da v neprestanem boju premaguje sam sebe ter mu omogoča — moškemu in ženski — da pride med njima do zdravega srečanja.
2.	Vzor vsake skupnosti je presveta Trojica, združena v ljubezni. Po vzoru te skupnosti mora zakonska zveza ne le temeljiti na ljubezni, temveč tudi
voditi k vedno večji ljubezni, ki naj se v njej Bog poveličuje. Ker je človek ustvarjen po božji podobi, mora biti tudi vsak zakon zveza ljubezni.
3.	Krščanski zakon nosi na sebi pečat še posebnega dostojanstva. Je namreč simbol zveze med Kristusom in Cerkvijo. Je zakrament, to se pravi zveza, ki posvečuje in daje tudi moč, in ki naj v ljubezni druži moža in ženo ter starše z njih otroci.
Prostovoljni in neprostovoljni samski stan
4.	Poleg zakona, od Boga hotene lju* bezenske zveze, obstoji tudi samski stan „zaradi božjega kraljestva“ (Mt 19, 12). Tudi dcvištvo je neka ljubezenska zveza, pri kateri se človek iz ljubezni do Boga in do ljudi preda izključno Jezusu Kristusu, če ga seveda milost k tej predaji kliče; zakaj človek k tej izključujoči predaji Bogu v Jezusu Kristusu ni poklican že samo zato, ker je ustvarjen in odrešen. Znak te izključujoče predaje pa je prav zakon.
Za tistega, ki je poklican, je samski stan „zaradi božjega kraljestva“ velikodušen odgovor, ki ga Bog od njega pričakuje — odgovor na ljubezen Boga do, človeka. Je to poseben način hoje za Kristusom in simbol predaje Cerkve svojemu Gospodu. Hkrati pa je ta odpoved veliko pričevanje vere v vstajenje na poslednji dan, ko se ne bodo več ženili in ne rnožile (prim. Mt 22, 30), ker „bo Bog vse v vsem" (1 Kor 14, 28).
5.	A spolnost je važna za človekovo dozorevanje tudi v primeru, ko mora
kdo, moški ali ženska, po sili razmer °stati samski. Tudi takšen samski na njemu lasten na,čin zoreva na svoji poti k Bogu. Po drugi strani pa človek samski stan, ki v začetku morda ni bil zaželen, lahko pozneje ne le vdano sprejme, temveč ga lahko spozna celo kot svoj poseben božji klic in ga kot takšnega velikodušno zaživi.
Bpolna vzgoja v različnih starostnih
dobah
6.	Ko se skuša mladim ljudem posredovati pravilen pogled na človeško spolnost, je treba pri tem upoštevati umsko dovzetnost vsakega posameznika. V vsakem primeru pa jim je treba pokazati, da je spolnost božji dar, ker jo j6 Pač Rog ustvaril, da vodi k ljubezni in da je važna na človekovi poti k Bo-£U. Važno je tudi, da mora biti ta vzgoja k pravilnemu gledanju na spol-nost nekaj več kot enostavna razlaga spolnega ustroja.
7.	Seveda pa mora to postopno usmerjanje človeka k pravilnemu gleda-nju na njegovo spolnost vključevati tudi zadostno mero bioloških, fizioloških in psiholoških podatkov. Ta pouk ltl01"a biti stvaren, jasen, obenem pa ^6Veda podajan z vso spoštljivostjo.
°uk, ki bi se bavil le z naravnim viškom tega problema, bi bil zato po-•nankljiv, enaiko kot če bi bil presplošen *n bi zato ne odgovarjal konkretnim
Problemom mladih ljudi.
8- Za zelo neodgovorne bi se izkazali t>sti starši in vzgojitelji, ki bi pripu-8tili, da njih otroke cesta pouči o spol-nih rečeh. Dušni pastirji morajo zato
opominjati starše na njihovo težko dolžnost, da poskrbe za primeren pouk svojih otrok in jim morajo pri tem tudi pomagati. Poleg tega naj skrbe tudi za to, da bodo usposobljeni vzgojitelji in vzgojiteljice v sporazumu s starši dečkom in d Oklicani posredovali potrebno znanje o teh rečeh, če pa tega ni mogoče dioseči, morajo to delo sami opraviti.
9.	Majhen otrok mora že od svoje matere prejeti, seveda na skrajno previden način, resnici ustrezajoče odgovore na svoja vprašanja o tej zadevi. Od nje bo zvedel, da so po božji uredbi otroci sad ljubezni med očetom in materjo in da so tudi oni sami deležni te ljubezni. Ni jim pa seveda treba razlagati podrobnosti, ki ne bi bile primerne za majhne otroke. V vsakem primeru pa naj se varujejo napačnih razlag.
10.	Predno prestopi otrok šolski prag, mora od staršev prejeti tisto mero spolnega pouka, ki bo otroka obvaroval nevarnosti, da bi istega prejel že v prvem šolskem letu na neprimeren način, kot se to redno dogaja.
11.	Dečkom in deklicam med devetim in dvanajstim letom, je treba dati takšen pogled na problem dx’ospolnosti, kot je to v skladu z njihovim zrelostnim stanjem in s problemi, ki nanje naletijo. Ta pravica in dolžnost gre na prvem mestu staršem. Vloga duhovnikov in drugih vzgojiteljev je v tej točki samo nadomestna. Če gre za cel razred ali celo skupino, naj se te naloge ne lotijo brez pristanka staršev in naj je ne izvršijo na skupno preživetem dnevu.
12.	Med trinajstim irt šestnajstim le-
tom se mora spolni pouk poglobiti. V tej starosti, Jko je težko biti gospodar nad nagonskimi željami, obstaja nevarnost, da v tej dobi pride navadno do „prijateljstev" med fanti in dekleti. Zato jim je treba jasno govoriti o dvojnosti spolov in njihovi vlogi za rast človekove osebnosti, za blagor človeške družbe in za zdravo srečanje moškega in ženske v ljubezni. Tako bodo postali mladi ljudje veseli daru spolnosti in obenem se bo v njih zbudilo tisto pravo razpoloženje, ki jim bo omogočilo najti pravi odnos do nje.
šola sama ne more dati takšnega globokega pogleda na spolnost, lahko pa nudi pri tem nemajhno pomoč.
13.	V teh letih je treba fantom in dekletom pomagati, da najdejo pot do pravega tovarištva. A ne sme se jim zamolčati, da je v teh letih vsako prijateljstvo, ki bi hotelo biti več kot tovarištvo, prezgodnje, ker prijateljstvo zahteva večjo zrelost in bolj izrazito moškost oz. ženskost.
Izbira med zakonom in dcvištvom
14.	Z dobo dozorevanja nastopi za fanta in dekle tudi čas, ko se morata resne vprašati, katero pot si hočeta izbrati: zakonski ali samski stan. Kdor jim pri tej izbiri stoji ob strani, jim mora poleg zakona pokazati še drugo pot, namreč devištvo.
Odločilno za spoznanje, da je kdo, res poklican v deviški stan, je volja in zmožnost odpovedati se iskanju usovr-šenja v zakonu z namenom iz ljubezni do Boga in do ljudi slediti edinole Kristusu in s tem dati pogumno pričeva-
nje za vero. Mladi ljudje, ki hočejo iZ" brati samski stan „zaradi božjega kraljestva", morajo vedeti, čemu se odpovedo in morajo svoj poklic tudi preizkusiti.
Zaroka
Tistim, ki izberejo zakonski stan, J6 treba pokazati vse bogastvo zakona. Pr' izbiri sozakonca naj vprašajo za svet srce, um in vest. Prijateljstvo med fantom in dekletom, ki naj bo več kot tovarištvo, je dovoljeno samo kot preizkušnja in priprava na zakon. Izraz’ nežnosti v takšnem prijateljstvu morajo biti vselej resničen izraz, globoke i” pristne ljubezni, v kateri se fant in dekle čutita globoko povezana. Vendar pa morata hkrati tudi drug drugega varovati. Telesno in duševno združenje» kot ga zahteva spolno združenje, j® uresničenje in izraz medsebojne ljubezenske predaje moža in žene. Ta predaja mora biti nujno nepreklicna i° izključujoča. Zato mora biti to zadnje združenje prihranjeno za zakon, enako kot tudi vsi tisti izrazi nežnosti, ki v to združenje naravno vodijo.
15.	Zaročencem je treba pri njih pouku zaikon pokazati kot zvezo ljubezni, ki zakonca posvečuje. Naj se n® omeji ta pouk le na vprašanja, kaj j® v zakonu dovoljeno in kaj ne. Tudi naj bi se ne dajal ta pouk takorekoč mimogrede, temveč na temeljitih predzakonskih tečajih, sestankih ipd., kjer naj bi usposobljeni strokovnjaki obravnavali različne zakonske probleme.
Bo sledil®
Prevedel — p. dr. Alojzij Kukoviča
Se
o
ljudskih
običajih
Muzej na prostem:
1'Ofikt muzej — Škofja Loka
Z letnico 1965 je izšel pri Mohorjevi družbi v Celju prvi del obširnega spisa „Praznično leto Slovencev", ki °Pisuje starosvetne šege Slovencev, Avtor te zanimive knjige je dr. Niko Kuret. Ker je pa predgovor ali „beseda
pot“ v tem prvem delu datiran že 0 trjacih 1960, smemo sklepati, da so tudi že ostali deli v glavnem gotovi in da bodo v kratkem izšli. V tej besedi na pot piše Kuret, da „so idilični stari rasi dokončno mimo in čimdalje manj b° kotičkov, kjer bi utripalo življenje še v načinu naših staršev, starih star-®ev, pradedov. Toda kulturen narod izročila prednikov zato ne bo puščal v nemar. Skušal bo biti pravičen vredno-tarn, ki so jih (stari) ustvarili in ki uiso prav vse za v staro šaro. To ni čustvena zanesenost, to je spoštovanje izročila, ki ga zase kdo lahko odklanja, k* pa vseeno ostane del narodove kulturne dediščine".
Kmečki stan pa „vzbuja skrb, da
se naš kmečki živelj razkraja, še preden je delavstvo utegnilo v narodni skupnosti kulturnotvorno polnovredno zavzeti njegovo mesto". Porajata se misli, „da je bilo življenje našega ljudstva v prejšnjih dobah kulturno bogato, bogatejše" in „da je naše neprimerno siromašnejše". „Zato srečanja s starosvetnim praznovanjem niso zaman, ker nam pomagajo do pravih spoznanj o nujnem ritmu dela in praznovanja ter o bistvu praznovanja samega".
Pred tremi leti (1963) sem pod raznimi naslovi, največkrat pod „Držimo se izročila" in podobnimi že poskušal podati v „Duhovnem življenju" slovenske običaje od božiča do konca adventa. A kakor sledi iz Kuretove knjige, ni nevarnost za opuščanje šeg in navad samo pri nas v izseljenstvu, ampak je zaradi rastoče industrializacije, spričo novega racionalizma ir, načelnega nasprotovanja vsakemu mitu in vsaki mistiki nevarnost ginevanja starih šeg in
navad doma še vse večja. Uredništvo „Duhovnega življenja“ je zato želelo, naj bi o stvari še pisal, kar storim tem rajši, ker obnavlja dr. Kuret v omenjeni knjigi še več običajev, ki so mi
I.	1963 ob pičlejši literaturi izpadli, pa sem bil zdaj nanje ali direktno opozorjen ali sam po analogiji nanje pripravljen. Ne bi se rad ponavljal. Zato skušam napisati predvsem to, kar je pred tremi leti izpadlo. Izmed „novega“ bo tudi pri nas v zamejstvu marsikaj težko obnoviti, a vendar znova kličem: Držimo se izročila! Kjer se ga ne moremo držati, si ga vsaj pokličimo v spomin in se ob njem zamislimo!
Medtem smo dobili na novem odru Slovenske hiše Drabosnjakov ljudski igrokaz „Izgubljeni sin“, ki so ga pod vodstvom N. Jeločnika odigrali fantje iz Adrogueja. V eni prihodnjih številk bom opisal, kakšne so bile stare slovanske pasijonske igre pred 300 in 200 leti. A tudi druge ljudske starine bom skušal obnoviti. To ne pomeni, da odklanjamo nov način življenja, nove „običaje“, nove cerkvene predpise. Toda kakor ima v visokem kulturnem življenju novota pravo vrednost le, če je zrastla iz kulturne tradicije, tako tudi v vsakdanjem življenju, v verski praksi nova oblika nekaj več pomeni le, če je oprta tudi na vrednote preteklosti. V narodnem življenju je pa spomin na tradicijo še posebno dragocen.
Če bo članek zbudil zanimanje za to, kar so stari delali in če bodo ljudje izročilo držali vsaj tam, kjer se držati more, bo njegov namen dosežen. Dosežen bo poleg verskega tudi narodnostni
namen, da vsaj mi izseljenci živimo s starim izročilom, če se mu že domovina odmika.
Predpust
Začenjamo letos s predpustom. Po-božične praznike bomo obravnavali, če bo potrebno, obenem z božičem na koncu tega spisa. Izgleda, da je za gine-vanje predpustnih običajev v domovini še najmanj nevarnosti. Oblasti ne vidijo v njih kakršenkoli odnos do verskega življenja in njih obnovitev celo podpirajo. Nekatere take „običaje“ so ljudje doma celo na novo vpeljali, tako karneval v Litiji. Vendar je tudi v predpustnih šegah in navadah marsikaj starosvetnega. Mi smo 1. 1963 opisali predvsem ženitovanjske običaje, poudarili, kaj je na njih občesloven-skega in kaj so regionalne posebnosti. Od norčij v pustnih dneh smo omenili le pustno oranje v okolici Ptuja, pojav Kurenta, Pehtro babo, živalske maske in pokopavanje Pusta.
O Kurentu ali korantu ni kaj novega reči. V nekaterih krajih se je Kurentu ohranilo njegovo staro ime, drugod mu pravijo Pust ali kako drugače. Kurent je pač tista maškara, ki druge vodi ali ima med njimi najvažnejšo vlogo. Zato pa je iz dr. Kuretove knjige dobro razvidno, da je bilo maskiranje pri nas od nekdaj le moški in fantovski običaj. Propadanje starosvetne šege je, če sc kje pojavijo kot maškare otroci, zlasti pa, če se mešajo mednje deklet» ali celo poročene žene. To velja za vso Slovenijo, Edino v Reziji v beneški Sloveniji so se že v prejšnjih časih maski-
rala tudi dekleta, deloma tudi v gorivih Brdih, kar pa je svojevrsten izje-mer> pojav. Drugod je to šele spodr-aljaj novejše dobe; morda ga je pripisi vplivu ostalega sveta izven Slovenije.
Predpustni direndaj je vsekakor časovni pojav ob začetku delavnega leta, na pragu pomladi. Ni bilo torej prvotno norenje „tjavdan“, ampak je bilo nekakšno obredje ob koncu zime. če jo z vsega začetka imelo svojo smerno obliko ali jo je povzelo od sosednjega fašenka in karnevala, je težko reČi. Vsekakor se je v tem norenju izživel slovenski smisel za humor, za šalo. V marsikaterem kraju je bilo v navadi, ds so maškare persiflirale pač krajevne dogodke preteklega leta, drugod so se držale starih obredij. Že 1. 1963 sem °nienil kot morda najznačilnejši pustni običaj oranje na Ptujskem polju. Značilne sestavitve te šege so oranje, to da on j e Kurent in da orje za debelo repe Ni pa bil običaj pustnega oranja ome-jen le na Ptujsko polje. Najbolj podobno Ptujskemu je bilo oranje v Slovenskih goricah. Tudi v žusemski okolici 80 nekoč poznali orače. Na vzhodnem štajerskem je segal običaj oranja vse do Studenic. Pa tudi na Kranjskem so bili ohranjeni vsaj ostanki oranja, tako v Kostanjevici, v okolišu Jurčičeve do-hiače vasi med Stično in Krko, le da niso sejali repe, ampak oves. Orači so bili tudi v Dobrepoljah, potem pa v ^°rnjem Jeizeru in v Grahovem na No-bnanjskem. 'Podobna oranju je pustna košnja v savsko sotelskem kotu. Na
°kah na Notranjskem so pa za deni® repo v pustnih dneh 'smučali.
Kje povsod izven Ptujskega polja je bil orač baš Kurent, ne bo mogoče jasno določiti, a gotovo je, da je bil povsod orač poglavitna maškara. Prav pod tem imenom je pa Kurent nastopal postavim v Železnikih, v Dobrniču in še marsikje. Ponekod na Dolenjskem je Kurent izrazit debeluh.
Še bolj kot ostanek oranja se je po vsem Slovenskem ohranila vraža, da je pustno norenje baš za repo koristno, ponekod poleg repe tudi za korenje. Že na Ptujskem polju tudi picek in koko-tič (petelin) govorita, da bosta posejala repno seme. V žusemski okolici, kjer so sicer poznali tudi orače, je vsaka stara mamica s šemami rada zaplesala, ker sicer v jeseni ni bilo debele repe. Zanimivo je, da povsod delajo pustni burkeži baš za repo, ki se sicer dosti pozneje seje, zrela za izkop pa je šele v pozni jeseni. Na Murskem polju ga debelo repo tudi bobnajo. V Velki, v Dolu pri Hrastniku, v češnjicah pri Frankolovem in okoli Poljčan za debelo repo plešejo z maskami. Tudi na Gorenjskem prinašajo maškare boljšo rast repe. Ples za debelo repo je znan v mnogih krajih na Dolenjskem, pa tudi v Beli Krajini, kjer se pa za isti pridelek tudi gugajo na posebej za to napravljeni gugalnici. Na Notranjskem je bil ples za debelejšo repo znan npr. na Uncu, v Jelšanah, v Sežani in Senožečah. V Cerkljah na Goriškem je veljal repi le zadnji ples, znan je bil tudi v Kojskem v Brdih. Na Kobariškem je pa že sam obisk pustov zagotavljal debelejšo repo.
Zelo razširjen po vsej Sloveniji je
bil našemljen svatovski sprevod, svatba, gostovanje. V tem pogledu je bilo znamenito posebno Prekihurje z
borovim gostovanjem.
V katoliških vaseh je bilo redkejše kot v evangeljskih, ker je v katoliških vaseh več mladine kot v evangeljskih, kajti borovo gostovanje je bilo nadomestek za pravo gostovanje, če ga tisti predpust v fari nobenega ni bilo. Ker ima pri 'borovih gostovanjih prvo besedo „pop“, ki je šaljivo posnemal cerkvene obrede, je katoliška duhovščina ta običaj odklanjala in mu nasprotovala. Borovo gostovanje je nekakšen nadomestek tudi za ploh, ki je skoraj povsod drugod na Slovenskem znan. Zastopnik fantov se oženi z borom, ki ga v gozdu slovesno posekajo in nato v sprevodu odvlečejo v vas. Vse obrede opravi omenjeni pop. Vendar moramo že tu poudariti, da ljudstvo v popovih šalah ne čuti nobene nedostojnosti ali celo norčevanje iz svetih stvari. Pri borovih gostovanjih je sodelovalo tudi nad 100 ljudi, gledalcev se je zbralo pa včasih tudi po več tisoč. Že več dni ali tednov so hodili pozvačini vabit. Obenem so pobirali moko, meso in jajca. Nekaj so porabili, drugo pa prodali in izročili izkupiček v kakšne koristne namene, Na pustno nedeljo je šel sprevod s popom na čelu v gozd. V sprevodu so bili ženin in nevesta (ta je le zastopala pravo nevesto: bor), svatje, cigani, brusač, krošnjar, jajčar, tolovaj, žandarji, zdravniki, fiškališ (odvetnik) in še drugi. Na čelu so iskali geometri pot v gozd. Pred gozdom je zahteval logar sečno dovoljenje. Med svati sta bila
tudi borov oče in borova mati. Po popovem nagovoru so posekali bor, ki so ga prej skrbno zakrivali pred tatovi iz sosednjih vasi. Potem so ga naložili na voz in med raznimi šalami odpeljali v vas, kjer se je vršila gostija. V prejšnjih časih je bilo vedno vsega ob enajstih konec; dandanes, če še kje takšno gostovanje priredijo, pa traja bolj pozno v noč.
Razni svatovski sprevodi so bili na Štajerskem v Dobju pri Planini, v Št. Rupertu nad Laškim, v Šmartnem v Rožni dolini, v Žetalah, kjer so risali svatje s palicami, kolikšna bo repa (!)» okrog šoštajna, v Vojniku, v Konjicah; na Koroškem v Prevaljah; na Kranjskem v Radovljici, Lučnah v Poljanski dolini, Hrastju, Selu pri Kamniku, Moravčah, v Ortneku, Škocijanu, Litiji. V Beli krajini je en tak sprevod nekoč razgnal tedanji kaplan Baraga. Bili so tudi v Preserju, v Rakitni, v Loški dolini; na Goriškem v Dobrovem, v Brdih in drugod.
Ploh, kolikor ni to samo rečenica, prislonijo k hiši, kjer je obtičalo dekle» ki je bilo godno za ženitev. Ploh je zelo različen, ali celo klada ali star perivnik ali kaj podobnega. V Slovenskih goricah se vanj vprežejo v dekleta oblečeni fantje, neöddana dekleta se pa morajo reš sama vanj vpreči v Dulah v Ziljski dolini: tista, ki bi se izmaknila, nobeden fantov ne bi več za ples vprašal-(Tudi beseda ploh sama ima v raznih krajih drugačen pomen; nekje pomeni deblo, drugod debelejšo desko).
Druge več ali manj po vsem Slovenskem razširjene norčije so babji
•Plin, ločitev maškar v „ta lepe“ in „ta ßrde“, „vrtenje lajne", „ta star“ in „ta stara“ zlasti v svatovskih sprevodih. V Brkinih so znameniti škoromati, tamkajšnje maškare. Pokopavanje (največkrat sežiganje, streljanje ali obešanje) Pusta, bodisi na pustni torek ali na pepelnično sredo, skoraj povsod vodi v ruaškaro oblečen „duhovnik“,, Vendar Vsaj v prejšnjih časih ljudje v tem duhovniku niso videli kakšnega norčevanja iz svetih obredov, kakor tudi v Prekmurskem popu ne. Duhovščina v splošnem pustnim običajem ni bila naklonjena, zlasti ne novim domislicam, ki največkrat s starosvetnostjo niso Imele nobenega opravka. Sicer so pn 'Pust.ne norčije preganjale tudi posvet-ne oblasti.
Če smo jih vendar omenili v naši verski reviji, smo to storili ne zato, da bi jih priporočali v posnemanje na tujem, ampak da hi opozorili na njihov
starinski etnografski značaj. Z dnevnimi domislicami se seveda nismo pečali, tudi nismo omenjali raznih izgredov, ki so jih dostikrat maškare povzročale. Pri vseh šalah in razvesljevanju so imele pustne norčije v Sloveniji tudi marsikaj dobrega na sebi. Tako, da so trajale izmed tristopetinšestdesetih samo borne tri dni v letu, da se niso smela semiti dekleta, nadalje, da so se morale končati največkrat eno uro pred nastopom pepelnice in končno tudi to, da se razen morda v redkih primerih pojav ,jpopa“, vodje pogreba nikoli ni izkoriščal v smešenje verskih obredov. Da je bil tudi duhovski stan vključen v pustovanje, se nam danes, gledano iz krajevne in tudi časovne daljave, vidi le dokaz za to, kako tesno je bil duhovski stan zraščen s slovenskim ljudstvom.
(Bo še) Marijan Marolt
Sreča v zakonu
Slavni učenjak Benjamin Franklin, naravoslovec, ki je napeljal prvi strelovod (1753), borec za svobodo severoam-eriSkih držav, je opazoval iz svojega stanovanja zidarje in delavce na bližnji stavbi. Med njimi je videl živahnega, zabavnega in veselega moža, ki ni bil nikdar čemeren, žalosten uti pust, četudi je bilo delo še tako naporno. Nekoč sreča Franklin sam tega vioža, pa ga prosi, naj mu razloži, kakšno skrivnost ima, da more biti vselcdar tako dobre volje. Mož mu odgovori: „Ta skrivnost je moja žena, najboljša soproga, Id, si jo morete misliti. Če grem zjutraj na delo, se Prijazno poslovi od mene: ‘Bog te ohrani. Nikar se preveč ne ženi z delom, ua ne zboliš.’ Ko pridem zvečer domov, me pa že čaka z otročiči na n^'utih, se mti prijazno nasmeji in vpraša, če sem zelo utnejen. V sobi me čaka jed na snažni mizi. Vse stanovanje je čedno urejeno in snažno, ripravljena jed je okusna. Nikjer na svetu ni tako prijetno kot doma v 7,1(1 ji hiši. Vidite, gospod, v tem je skrivnost, ki me dela vsekdar srečnega-"
Tu in tam naletimo v časopisju na besede „desni in levi katolicizem“ ali „desni in levi katoličani“. Te besede posebno radi uporabljajo komunisti in njihovi sopotniki- in to z očitnim namenom, da bi v katoliške vrste, posebno med katoliško študirajočo mladino zanesli zmedo, dvome, malodušje in strah. Tudi v nekaterih slovenskih časopisih (npr. v tržaškem „Mostu“ in „Novem listu“) smo našli pohvalne članke o levem katolicizmu in napade na desni katolicizem.
Mnenje komunistov
Po mnenju komunistov in njihovih sopotnikov je levi katolicizem tisti katolicizem, ki daje komunistom v vsem
Desni
in
levi
katolicizem
prav, ki sodeluje s komunizmom na ta način, da se mu popolnoma podreja v vseh, tudi verskih in cerkvenih zadevah, ki se z eno besedo v celoti postavlja v službo komunizma in ki sprejema marksistične—leninistične nauke glede vsega človeškega, posebej pa še socialnega življenja. Desni katolicizem pa je po mnenju leteh nekaj prav nasprotnega temu: je katolicizem, ki nasprotuje komunizmu, ki se v verskih in cerkvenih zadevah noče podrediti komunističnim oblastem, ki odklanja komunistične nauke o socialnem življenju, ki zahteva za svoje vernike in sploh za vse državljane svobodo vesti, prepričanja, verskega in drugačnega življenja, združevanja, pravico za zasebne lastnine itd.
Dvojni katolicizem?
Po mnenju komunistov je levi katolicizem napreden, „progresiven“, hoče Cerkev modernizirati; desni pa je nazadnjaški, še ves v fevdalnih sponah,; zagovarja in ščiti bogatine^ se noče prilagoditi današnji stvarnosti, ovira modernizacijo Cerkve, se upira kontroli rojstev in podobno.
Ali res obstoja dvojni katolicizem
in ali res obstojajo tudi dvojni katoličani? Na to vprašanje moramo jasno in odločno odgovoriti, da je katolicizem samo eden, samo ena katoliška vera in prav tako je samo ena katoliška Cerkev z enim samim vodstvom in z enotnimi verskimi resnicami (dogmami za vse. Katolicizma ni mogoče deliti na razne dele, na levega, na desnega, na srednjega, na zgornjega, na spodnjega. Je vedno samo eden, nerazdeljiv, enas. Vsako primerjanje s profanimi (posvetnimi) ustanovami je odvečno in nemogoče. Katolicizem ni politična stranka, ki ima lahko desno in levo krilo, ni Parlament, kjer imamo levico in desnico» ni filozofska ali sociološka šola z raznimi stališči.
Katolicizem je vera, ki jo je Bog razodel ter jo nam po katoliški Cerkvi zapoveduje verovati. Katolicizem je božja stavba in božja ustanova, ne pa delo človeških rok. Zato človek tudi nima pravice, da na tej ustanovi spreminja to, kar je božjega, večnega, nadčasovnega in zato nedotakljivega. Nihče nima pravice spreminjati bistvenih resnic katoliške vere. In prav levi katolicizem je tisti, ki bi jih rad spremenil, „moderniziral", ki bi jim rad dal bistveno drugo vsebino kot so jih imele te resnice doslej. Toda Bog ne bi bil Bog, ako bi bilo mogoče resnice, ki jih je On razodel, tako izpreminjati ali razlagati, da bi imele v eni dobi tako, v drugi pa bistveno drugačno podibi. ^akon je npr. nerazdružljiv, če,prav imamo danes poplavo razporek in bi mnogi radi videli, da bi se Cerkev prilagodila tej „današnji stvarnosti“.
Različna mnenja
Ni pa s tem rečeno, da bi katoličani ne mogli izraziti svojega lastnega mnenja. Prav vatikanski koncil sam je dokaz, da so različna mnenja mogoča, toda da je tudi mogočen dokaz, da je katolicizem samo eden, da je samo ena katoliška vera s svojimi verskimi resnicami, o katerih ne more biti debate, in da je samo ena katoliška Cerkev s svojim vodstvom (hierarhijo). V tem okviru in na tem temelju pa so možne razprave in najrazličnejša mnenja o vseh vprašanjih.
Kakor ni levega ne desnega katolicizma, tako tudi ni levih ne desnih katoličanov. Kajti samo eno je mogoče: ali smo ali pa nismo katoličani. Kdor sprejme vero in po njej živi, je katoličan — bodisi dober ali slab. Kdor pa vere ne sprejme ali jo zavrne, ni katoličan. Delitev katoličane na leve in desne je komunistična iznajdba in nima nobenega smisla in nobene veljave. Katoličan, ki npr. ne daje delavcu pravične plače, ni desni katoličan, ampak je slab katoličan in smrtno greši zoper božje in cerkvene zapovedi.
Skrb vseh katoličanov naj bi bila, da bi spadali med dobre katoličane, to je med tiste, ki izpolnjujejo božje in cerkvene zapovedi, ki izpolnjujejo papeške enciklike, tudi takozvane socialne enciklike (npr. encikliki „Mati in učiteljica", „Mir na zemlji"), pa ne bo imel nihče povoda govoriti o levem in desnem katolicimzu in o levih in desnih katoličanih.
Rudolf Smersu
Iz
dnevnika
Janeza
XXIII.»
Grob Janeza XXIII. vab! številne romarje k molitvi

Sreda, 31. avgusta (1898); mesečna duhovna obnova
Priprave na slovesnosti, devetdnev-nica, izredne slovesnosti v čast sv. Aleksandru mi niso dopustile, da bi izvršil vse dolžnosti glede verskih vaj, oziroma so me — da se bolje izrazim — popolnoma zmedle v glavi. Sedaj po vrnitvi s praznikov, se bom umiril in opravil mesečno duhovno obnovo.
Ne bom zgubljal časa, da bi znova pripovedoval, kako slabo sem preživel ta mesec; tistih nekaj opombic, ki sem jih doslej zapisal, zadošča.
To, kar me bolj straši, je moja nestanovitnost v božji službi. Tisočkrat pravim s sv. Avguštinom, da hočem
vstati, toda nasprotno kakor sv. Avguštin, vedno znova padem.
Ta je lepa, da se zadnje čase nekoliko zaradi nemarnosti, nekoliko pa zaradi drugih razlogov mnogo dni nisem spovedal. Treba je pomisliti, da se je sv. Karel (Boromejski) spovedoval dvakrat na dan.
Dosti! Pravim pa, da ne morem vsega popisati, kako ubog sem, ker mi napuh zakriva razum. Ker me pa Gospod znova sprejema in mi dovoljuje v svoje naročje, vstanimo znova! Poleg vsega drugega bo poseben sad te mesečne duhovne obnove naslednji:
1. Vedno obiskati presveto Rešnje telo, preden bom šel k župniku, to je proti tretji uri.
2.	Nikdar, prav nikdar se ne spuščati v vprašanje dnevnega časopisja, škofov, dogodkov, braniti pa tisto, kar Napadejo preveč krivično in kar se mi zdi, da je primerno braniti; toda kadar 86 bom spustil v to, bom vse storil, da b° izid prav, in vedno bom povsod pokazal ljubezen.
3.	Zdihljaji, prav posebno k Mariji, b kateri sem včeraj začel devetdncv-nico,
Sreda, 31. avgusta (1898)
Malo zdihljajev; obisk presv. Reš-nJega telesa in rožni venec moram z večjo gorečnostjo opravljati. Danes sem komaj tako povrhu opravil svoje stva-r*> čeprav nisem zašel v tiste pregreš-ke, glede laterih sem naredil drugi posebni sklep pri mesečni duhovni obnovi.
Pozornost torej in previdnost, ker je hudobni duh bolj zvit kot jaz.
O moj dobri Jezus!
Četrtek, 1. septembra (1898)
Ni sicer mnogo hudega, pa tudi ni Vse popolnoma dobro; rajši sem nekako brezbrižen; in dalje obisk presv. Po.šnjega telesa in rožni venec zahtc-vata večjo gorečnost, zlasti še, ker sem 'Ned devetdnevnico k naši Gospe.
d uboga Gospa, kako malo jo lju-brž pozabim nanjo popolnoma, h^obro, za jutri obnovim stotič kot po-klon Mariji, da bom točen in zelo go-veČ glede obiska presv. Rešnjega tele-sa in rožnega venca, če bom to spol-"jeval, bo morda prišlo tudi drugo.
Npajmo in zaupajmo. O Mater meal
O Mati moja!
Petek, 2. septembra (1898)
Nekaj napredka seveda je; toda treba je še večje skrbnosti in pozornosti glede molitve malih dnevnic blažen« Device Marije in na splošno vselej, kadar sem v cerkvi. Sicer pa naj zelo pogosto ponavljam zdihljaje, ker morejo narediti mnogo dobrega. Jezus naj živi!
Sobota, 3. septembra (1898)
Preveč mirnosti je, ne bi rad, da bi jo jemal kot preveliko tolažbo. Rožni venec in večernice imajo še svoje želje. Koliko žrtev je potrebnih za tako majčkeno stvar. Vse je sad moje... svetosti. O, dragi moj, potrebna nam je ponižnost, ponižnost in še ponižnost.
O Marija, sredi časti, ki ti jih v teh dneh izkazuje Turin z marijanskim kongresom, ne pozabi na moje ubogo srce, ki se kot zadnje združuje s srci tolikerih tvojih častivcev, ter izprosi milosti Cerkvi in grešnikom!
Nedelja, 4. septembra (1898)
Glej, tehle stvari potrebujem: večje zbranosti v cerkvi, kadar se vrše javne pobožnosti; bolj pogostega spominjanja Marije; da ne odneham nikdar glede dobrih obiskov presv. Rešnjega telesa; zlasti pa potrebujem zdihljajev, posebno tistih, s katerimi morem hkrati obuditi dejanje ponižnosti.
O, Marija!
Ponedeljek, 5. septembra (1898)
Treba mi je večjega poguma, da premagam spanec, ki se me loteva včasih preveč, zlasti zjutraj, celo tedaj,
ko grem k sv, obhajilu. Sicer sem pa še raztresen pri rožnem vencu, čas je, da temu naredim konec. Kdaj hočem zares zadovoljiti našo Gospo? V teh dneh radosti in zmagoslavja zanjo, se hočem tudi jaz združiti, čeprav sem tako ubog, s čustvi tolikerih cerkvenih dostojanstvenikov in tolikerih katoličanov, ki v Turinu proslavljajo vzvišeno nebeško Kraljico; in pridružim se jim z zdihljaji in posebno z najlepšim poklonom, to je z rožnim vencem. O, Marija!
Pripomnimo, da se je v Turinu tisti čas vršil tretji narodni marijanski kongres.
Torek, 6. septembra (1898)
Zdi se nekaj nemogočega: kolikor več trdnih sklepov naredim, toliko več jih ne spolnjujem. Glej, kakšne stvari sem sposoben delati. Besedičiti, obetati gore. In potem? Nič! Da bi bil vsaj sposoben ponižati se!
Včasih kar preveč modrujem z gospodom župnikom; in zato se bo morda uresničil tisti rek: ,,In multiloquio non deerit peccatum — Pri mnogem govorjenju ni brez greha“ (Preg 10, 19). In dalje me zelo veseli zadovoljevati požrešnost s sadjem. Gorje, gorje! Paž-nja nase, zbranost in mrtvičenje, prav posebno glede jedi, kolikor jo želi požrešnost. Glej najlepše zdravilo za dušo in najlepši dar Mariji v teh zadnjih dneh devetdnevnice pred njenim rojstvom !
Marija, Marija!
Sreda, 7. septembra (1898)
Še mi je treba zdihljajev, zlasti med učenjem; da, ti me bodo razsvetlili v
težavah, na katere zaradi svojih revnih možganov pogosto naletim, in mi bodo dali večjo vztrajnost, še več, opomniti moram, kako se po večerji preveč zadržujem v kuhinji, ko se pogovarjam z domačimi; to pa še toliko bolj, ker je vedno govor o nadlogah; in ker mi povzročajo v srcu obupanost, se zato ni čuditi če bi včasih pozabil na veliko postavo ljubezni. Zato bom po končanem rožnem vencu rekel nekoliko besed in se umaknil.
To so nadlege in koliko jih je! Toda moje so popolnoma druge vrste kot mojih staršev; njihove zadevajo telesa, to, kar je snovnega, moje pa zadevajo duše; to me najbolj teži; misel namreč, da stiske mojih dragih služijo hudemu, namesto da bi služile dobremu.
Moj Bog, ki preskušaš srce, povej mu ti (glej špansko besedilo!)
O Marija, daj mojim domačim resnično ljubezen, s katero naj z vsem srcem odpuste ter vdano prenašajo tiste križe, ki prihajajo od tistih, o katerih mislijo, da so njihovi sovražniki.
Dovolj, molimo!
Četrtek, 8. septembra (1898)
Kako lep in grd dan! Lep zaradi spomina na deklico Marijo; grd, ker ga nisem posvečeval tako, kot bi ga moral. Vedno je tako! Kadar mi je boij treba delati dobro, delam slabše, kakor npr. prav danes: slabo posebno iz* - praševanje vesti, zdihljaji, obisk presv-Rešnjega telesa, vse:	vedno raztrese-
nost.
Pomirimo se torej; zbranost >n zdihljaji. Domine, miserere mihi, ma-
*too peccatori! — Gospod, bodi milost-Jlv meni, največjemu grešniku!
^etek, 9. septembra (1898)
Danes je šlo bolj tako tako; brez vonia bi moglo iti bolje. Dalje morem re^>. da obiska presv. Rešnjega telesa 11*Seni opravil, premišljevanje sem 0Pravil prepozno in ne bogvekaj dobro, uöenja malo, zdihljajev ne preveč; si-Cer setI» pa ustregel požrešnosti, kar ej*> najbolj mogel. Torej ni mnogo s^vari, ki bi me tolažile.
•Jutri bom v čast Mariji storil, kar ,° topoče, da bom rastel ( kreposti) ,n ZadoščevaI, ko bom tudi kako teles-
uirtvičenje izvršil, npr. da ne bom pokusil sadja.
O Marija, daj, da bom dospel do tega.
Pobota, 10. septembra (1898)
Danes sem se spovedal, pa sem se
6 Prct?rešil proti sklepom, ki sem jih
uaredil;
D Pazljivost pri rožnem vencu.
Ne izgubljati časa z nekoristnim g0v°ričenjem.
D Parno, da bo jutrišnje obhajilo vse l)ralo in mi pomagalo živeti resnično
. Jenje Jezusa Kristusa, kakor gore-cc želi.
Domine, sana animam meam — 0alPod, ozdravi mojo dušo (Ps 40, 5)!
mu reče, da ga je pljunil iz svojih ust, ker ni bil ne vroč ne mrzel (pr. Raz 3, 15—16). In to bi bilo zelo obžalovanja vredno stanje. Ali sem tudi jaz v takem stanju? Toda nič se ne bi bilo treba čuditi. Delam trdne sklepe, pa sem vedno v istih pregreških. Ali me bo torej Jezus moral vreči iz svojih ust, iz svojega srca ? Ali morem misliti na to in se ne tresti ? Ali morem misliti na to in ne čutiti spodbude, da bi se dvignil iz tega stanja?
O Bog, ti stori, da se bom res dvignil! O Marija!
Ponedeljek, 12. septembra (1898)
Danes sem šel v San Gervasio, da bi tam dobil svojega tovariša; zato ni bilo premišljevanja in maše; druge stvari sem opravil, toda tako, kot jih navadno v podobnih okoliščinah opravim.
Marija pa trpi in morda so meči njenih bolečin zaradi mene preveč ostri. O moj Bog, kakšno osramočen je! •
Neko stvar sem danes najbolj opazil, to je, da sem v nekaterih okoliščinah razvezal jeziček in morda govoril malo preveč; ne da bi opazil, postanem pridigar. Tudi glede tega se bo treba mrtvičiti; pozornost in zmernost v govorjenju.
Torek, 13. septembra (1898)
^cdelja) septembra (1898)
Dojim se, da ne bi bil v takšnem anJu kot tisti ubogi škof, glede kate-6Ra ie Gospod sv. Janezu ukazal, naj
Nekoliko sem se proti vsemu pregrešil; u,čil se nisem nič, pa to naj gre mimo, transeat; opustil sem posebno izpraševanje vesti; duhovnega branja sem malo opravil. Sploh je z menoj
vedno tako: če gledajo name površno, se more reči, da niti ni slabo; toda če se oziram na to, kar bi moral storiti, in na milosti, Uri mi jih je Gospod dal za to, me je sram samega sebe in moram priznati, da sem velik grešnik.
In treba je pomisliti, da vsak večer o tem razmišljam in vsak večer sem prav tam! In to je moj veliki greh. Sem tudi med sedemdnevnico v past žalostni Materi božji, toda mrtvičenj in zdihljajev je zelo malo.
O, Marija, potopljena v bolečine, oh, jokaj tudi zame, pa ne zato, ker sem nehvaležen, marveč da tvoje solze omehčajo moje srce, ki je tako trdo in
Pristnost duha
tako kruto do Jezusa. Fiat, fiat ■* Zgodi se, zgodi se!
Sreda, 14. septembra (1898)
Ne morem drugega kot ponovit'1 kar sem rekel včeraj zvečer. Velik' vzrok, zakaj ni videti v meni nobeneg" izboljšanja, je zlasti v majhni koristi' ki jo imam od posebnega izpraševanj11 vesti.
Jutri torej si bom v čast žalostni Materi božji prizadeval, da bom spol' nil tista navodila, ki jih imam napisan" glede posebnega izpraševanja vest'-Bog pa naj mi pomaga.
Dr. Filip Žakelj
Prava beseda o pravem Času je včasih kakor drihnica, ki prepreči nul1" sikaj hudega in doseže marsikaj dobrega. — Znani francoski filozof Vol' taire (Volter) se je večkrat norčeval iz svetih reči. Kako je pa v obup* umiral, že poznamo.
Nekoč je bil med povabljenci na obedu pri kralju Frideriku Velike#■ Kjer so zbrani versko mlačni ali delo brezverni posvetnjaki, semkaj rado zgod1’ da se zasučejo pogovori tudi na versko področje, jga tako, da s smešenjen' vzbujajo zabavo. Je čudno to, da brezverec tako rad govori o veri in verski stvareh. To je znamenje, da nima mirne vesti in hoče na ta način same9° sebe lajšati. V tej družbi je bil Voltaire tisti mož, ki je kazal svojo modro^ na neumesten način. Spozabil se je tako, da je med drugim izbleknil: „ti0" jaz prodam svoj prostor v nebesih prav rad za en tolar." Toda to pot j6 slabo naletel.
Med gosti je bil mož, ki je bil zastran Voltairovega bogokletnega 9°' vorjenja že dalj časa razkačen. Obrne se k njemu in pravi sicer mimo, o> s poudarkom: „Gospod, rad bi vas opozonl na tole: Pri nas je taka navad0' da nihče ne more ničesar prodati, če poprej ne dokaže lastninske pravir*' Morda ste tako ljubeznivi, da nam dokažete, če imate res pravico do sedel0 v nebesih. Če to dokažete, vam izplačam kakršno |koli vsoto, ki jo poter1 zahtevate!"
Navzoči so s kraljem Friderikom vred bušnili v smeh. Le eden se 7,1 smejal: mož, ki ga je ta opazka živo zadela.
SADOVI II. VATIKANSKEGA ZBORA
>
S
■&
s
c
cd
O
o
c
:s
-S
'c
> y
lil
<8 O.
S
I N !
»m ;
« «	^
to to	CO
2 2
-O 43
s s
<u oj o o
'S 'S

2
43
S
>
o
c
»H
OJ
H«
to
2
2
rQ
S
0>
O
O
rH*
(M
H«
tO
2
2
43
S
r-1
<N
lO
to
2
2
rg
00
CM
‘O	io	LO
to	co	to
2	2	2
<d	oi	d
£	*h	h
43	X)	43
O	o	O
S	S	S
od oo	oo
OJ CM	CM
m
to
2
2
-O
od
(M
m to
2
2
43
S
o
o C
od od
2
43
S
m
to
2
2
rP
S
O
OJ
T3
m
to
2
2
43
S
O
OJ
no
in in to to
O) OJ rH rH
cd cd
S-. Sh
43	43
g E
0) OJ
o o
OJ OJ T3 'TJ
rH OJ
th cn
to ^
c
o>
E
3
44
O
T3
OJ
E
o	O	OJ	fr-	o	o
cm	to	m	eo	rH	»-h
rH	O)	rH	rH	rH	C0
CM	rH	OJ	OJ	CM	OJ
r-4	CO	ti>
OJ	rH	OJ
CO	CO	OJ
Ol	OJ	OJ
s 5 g §	a s §
8 8 8 8	S 8 S
a
cd
9
II
|s I 9
O 43
Q
rH
cd 'S
*3 r^
>g
>V1 OJ
43 o
rS
Ž
-5
OJ
V)
A
5
3
1
1
cd
.1
E S
OO 44
P P

>
5
0
>c/a
In
2
1
cd Pr
O	O
OJ	OJ
H	Sh
44	44
P	P
in	to
45
>
-g
P
u
43
'E
'g
N
>
cd
bO
jiJ
>yj
‘S
>
'ta
OJ
m
rP
44 C > O
45 3 'O
O*
bo
N
■H OJ -M
h rr* S
44 .s 44
O) >N
P Q
0
bo
N
1
9
cd
S
cd
>
cd
OJ
C
0 T3
1
E
v
»N
43
cd
9
S
•'S ^
§ ®
c > ~
»E g a
° s -Ms >:1 sl P |=
5
rS
O
Pr
cd
i
•p
8
v	a
o	'oj
'O
•Ä	g
U	y	g
.5	S	«
-*->	>	G
s	-	■
44 E OJ
S §
2 g
S E
M >
PL,
■S
I
S
° o,
S.Š
Ji.k
oj O
P
I
>
a
p
I
>
43
9
'9
o Lo
>N
£•3
'S
O
43
O
M
•S c	a
o) .5	r?
t-
od o" ö
cd cd
POTA SODOBNEGA FILMA
Antoniom — in borba za zlom v filmu
Devetnajsto stoletje sc je v umetnosti, zlasti v književnosti zaključevalo z obračunom med pozitivizmom, to je šolo naturalizma in nastajajočim simbolizmom. Glavna teoretika v tolmačenju umetnosti sta bila Auguste Comtes in Hiipolit Taine; oba sta u,čila, da je človek, torej tudi umetnik plod am-bienta — okolice. Industrializacija je prodirala na vsa polja, življenje je postajalo gola borba za gospodarski napredek in denarno blagostanje*1 povsod se je oznanjalo, da je tehnika ustvarila raj na zemlji. Vse to bi držalo, če bi pozitivizem že ne rodil otroka, ki ga ho pokopal: doba kapitalizma brez ovir in omejitev je rodila nasprotnika in že sredi stoletja je Marx izdal svoj komunistični manifest, ki je s sredstvi naturalizma napovedal smrt novemu redu buržuazije.
Tako prelivanje iz ene dobe v drugo, se je najprej opazilo v umetnosti. Iz umetnosti je v vsaki dobi človek prejemal sredstva za odpor zlaganim načelom obstoječe družbe. Daši pa se novi red ni uveljavil potem po napose-dih, kakor so zvenele iz umetnostnih sporov in kriz, se je vendar človek ravno v stvaritvah duha znašel in se spoprijel z zlaganostjo obstoječega reda. Tako so sc človeku vedno rodila in vedno pomagala, da je odklonil nezdra-
vo in ponarejeno in krenil naprej, če je bil simbolizem usmerjen v odpor proti naturalizmu, je tudi njemu grozila ista usoda, ko je po prvi svetovni vojni nastopilo valovanje, ki je človeka postavilo v še hujše preplete kot p® sta jih rodila simbolizem in za njim modernizem. Človek se je moral od' makniti od vseh oblik in se reševati v abstraktnost; njegova duhovnost je bila razbita, kakor so razbite barve in misli na kaki Picassovi sliki.
Poslanstvo modernega filma
Pred trideset ali dvajset leti se je človek še mogel reševati pred zunanjim nasiljem v spoštovano nedotakljivost lastnega doma. Notranjost domoV je bila urejena tako, da je stanovalec v njem čutil harmonijo, knjige na polici in slike na steni ter pohištvo so bili polni v svoji zunanji dognanost’ — vse je bilo ubrano na stvarnost tedanjega človeka. V takem okolju človek ni bil sam, okoli njega je povsod dihalo ozračje, ki mu je odvzemalo občutje dolgočasja, nikjer ni bilo znakoV ncizgodnosti ali obupa.
Novi čas je v tekmi nasilja razni*/ oblik (nacizem, marksizem, totalitarizem) človeku porušil varnost v njcg° vem domu; dom ni bil več nedotakljiv
~~ Še več: ko je bilo potem ponekod na-cizma koner, se je kriza nadaljevala ker je človek moral v metež, kakor ga Je prinašala nova civilizacija. Peza tehnične kulture je mnogo večja kot pa so mislili in upali tisti, ki so računali na t°> da se bo v novih okoliščinah človek končno le osvobodil. Zgodilo se je narobe; atomska doba vdira še globlje v človekovo notranjost, ker osamljenost, zaprtost v dom ali celo obup niso več dovoljeni.
Film in z njim televizija skušata po svoje človeku zgraditi nove temelje svobode. Kakor nekoč, tako se je tudi tokrat rodila umetnost; prinesla je novo dobo in njena predstraža je ravno sodobni film. Glavni apostoli modernega filma pa so Federico Fellini, Anto-aioni in Ingmar Bergman. Zanimivo je, da so duhovno globino filma zajeli Predstavniki iz južne in severne Evrope in pustili ob strani francoske filmske režiserje. Vsebina francoskega fil-PJa je še danes najprej vsebina zgodbe
(obdelujejo jo v filmu celo čisto po literarnem načinu), pri Felliniju, Anto-nioniju in Bergmanu tpa je glavni igra-vec .človek v spopadu z elementi svoje duhovnosti v sponah novega sveta. Fellini je zaslovel s filmi Milagro de Milan, Strada, Notte di Cabria in Dolce vita, Antonioni pa z deli: Avventura, La Notte in poslednji film nosi naslov Bdeča puščava. Bergman je zašel v iskanje mistične askeze skozi kopreno greha, Fellini in Antonioni pa se še nista ustavila in iščeta nove elemente po poti, ki ji še ni videti konca. Ne gre jima za nič drugo, kakor da dokažeta, kako sc človek trudi otresti se znakov in posledic izvirnega greha — njuno stremljenje je podobno velikemu predhodniku sodobne evropske umetnosti Marcelu Proustu, ki je v delu Iskanje izgubljenega časa prvi zastavil problem že pred pol stoletja: iskal je v času in prostoru notranje, duhovne silnice za novo presojo človekove duše in njene svobode. Brezi predhodnikov v
pozitivizmu in modernizmu ne bi mogel priti do svojih zaključkov — vendar je vzporedno z filozofijo Henrija Bergso-na zažarela nova podoba človeka, ki išče, a ne zunanjih uspehov, ampak stremi za odrešenjem, očiščenjem notranjega sveta, kjer bi se začelo graditi stanje, ki bi bilo podobno onemu, ko Adam in Eva še nista grešila.
Lov za izgubljenim rajem
Antonionijev film skuša dokazati, da stari elementi umetnosti ne bodo izvedli reform, kakor se je podobno dogajalo z romantiko, realizmom, simbolizmom, ali pa celo ekspresionizmom. Slikarstvo, glasba, književnost so brez moči v odporu proti krutosti atomskega veka. Antonionijev film človeka rešuje podrejenosti zunanjemu svetu — vse zunanje služi samo igri, spoznanju in ugotavljanju v srcu — tam je poslej središče dogajanja, dasi se na zunaj vse sprejema, kar nudi nova civilizacija. In kaj bo nazadnje sad te civilizacije: verjetno tolikšna popolnost, da bodo človeku odmirali zunanji udi, ker bo vse nudil elektronski vek — toda ostalo bo življenje duše in ostale bodo zahteve srca.
Človek v Rdeči puščavi
Glavna igralka v njegovem filmu s tem imenom je Monika Vitti. Zunanji znaki blagostanja so na višku, s svojim otrokom živi v domu, ki diha ugodje in razkošnost. Vse je kakor v modernem raju, toda Monica (v filmu Giuliana) je z vso zunanjostjo v sporu. Ker je
še v raju, zasluti še huje svoj notranji spor prav s tem svetom — kje bi mogle biti silnice za gradnjo tistega, po čemer neutešeno hrepeni njeno srce. Njen mož Ugo je multimiljonar, nudi ji vse, kar more, toda v njenem srcu se rodi do njega odpor, z njim je v moralni razporpki predno more priti do izbruha krize. .. Toda spopad s krizo izzove še groznejše posledice, ker se je občutje osamljenosti, nepopolnosti in revščine še poglobilo. Možen bi bil samo beg v blaznost ali samomor. Toda tudi to je preskromno, da bi izsrkalo bogastvo trpljenja, ki je v njenem srcu. Na koncu se izoblikuje nova podoba o smislu življenja, ko ipravo stanje pred izvirnim grehom ter spozna, da je s tistim svetom možno živeti samo v globinah hrepenenja. V drugem del« je Antonioni približal bistvo problema v prizorih, kakor jih je malo v sodobni umetnosti: dekliško telo se igra v valovanju ažurnih morskih valov — ves svet je v zlatu sonca in modrini neba veličasten okvir za posodo hrepenenja, ki prihaja iz roba večnosti, ko se na obzorju prikaže bela jadrnica, ki počasi plove proti dekletu — jadra pridejo čisto blizu, toda tik pred pristankom se obrnejo in jadrnica odpluje novim obzorjem naproti, človeku ostane samo hrepenenje zgrajeno v samoti z najlepšimi sestavinami lepote — kakor jo more sodobni filmski umetnik.
Greh je glavna vsebina njegovih filmov in borba z njim je hkrati bistvo vsega krščanstva.
Ruda Jurčee
Za ML8DIN0
LUTER se je bal SATANA
Zgodovinarji pripove-da se je silno
dujejo
J1* hudega duha tudi artin Luter, oče prote-® antizma. Sam je zapili tole: „V Prusiji rnr-I satanov.“ Vsako zlo vse nesreče je pripi-v?Val hudiču. Vsa zgodo-’.1?a se po njegovem raz-njJa kot nekaka „sata-
»Satan se obeša na-Je j'akor na močne vr-(|a bi me potegnil v kpVnc’“ J6 tožil sam o
n je bival v Eisleb-n 'v.Ka je hudobni duh 1pUci! s tako silo, da se tj. pritoževal: „Zdi se mi, dri • zdaj pekel in ves Čev®'1 svet rešena hudimi 7' *er so menda zara-
slebno"? Zbrani tU V Ei'
vaiLutar je torej vero-huri l resnično bivanje dobnega duha.
Anketa
Namesto najmlajših so odgovorile mamice. Izpod Andov, od Atlantske obale, pa izmed sredozemskih gričev in planjav so prišli odgovori in se pridružili tem iz okolice Srebrne reke: 256 se je nabralo anketnih listov iz skupine „A“, ki zajema otroke do šestega leta.
Nekaj suhoparnih številk: oddani listi predstavljajo 121 dečkov in 135 deklic. Družina ima lastno hišo v 237 primerih (92.5%) ostali žive v najetih stanovanjih.
Slovensko govore doma v 232 primerih (90%), špansko v 20 primerih (8%), mešano pa v 4 primerih (2%).
Slovensko razume 226 otrok (88%), špansko razume 118 otrok (46%), druge jezike pa 5 otrok (2%); seveda je jasno, da so nekateri otročiči še premajhni, da bi razumeli kateri koli jezik, prav kakor je tudi res, da nekateri razumejo dva ali tri.
Anketa nam tudi pove, da obiskuje od vseh zastopanih otrok le 27 otroški vrtec, 42 osnovno šolo in 74 slovenski tečaj.
Večina otrok zna zapeti več kot štiri pesmice in moliti povprečno tri molitvice. Res pa je tudi, da so med njimi tudi celo slavčki, ki znajo zapeti že več kot 20 pesmic, za kar gre priznanje gotovo mamicam in očkom. Bog jih živi! Vprašanje petja z otroci v predšolski dobi je važnejše, kakor bi izglodalo na prvi
pogled. Kakor je zgodnja molitev potrebna za otrokovo versko rast, je slovenska pesem v nežni mladosti najbolj naravno vcepljanje slovenskega duha v mlada srca. Za nas Slovence petje ni le neka folklorna zanimivost, marveč predstavlja bistveni sestavni del naša narodne kulture. Upajmo, da bo sčasoma še bolj rasla med nami zavest, da je po družinah treba peti ne le mamici uspavanko uli najmlajšim ringaraja, temveč d« je potreba, da prepeva vsa družina, kakor je bila to navada nekoč, ko je bila televizija še nepoznana beseda.
Pa pustimo naše najmlajše in poglejmo, kaj pravi mladina med sedmim in dvanajstim letom. Ti znajo že pisati, vsaj za silo in so odgovorili sami.
Skupaj imamo 306 odgovorov pod to kategorijo, ki je na anketnih listih obnačena s črko „B“.
Dečkov je odgovorilo 162 in deklic 144. Razen šestih hodijo vsi v šolo. Od teh šestih izjem pa so: 4 vajenci, za 2 pa ne vemo, kaj počneta, ker nista povedala.
In v kakšne šole hodijo? Kljub temu, da niso vsi odgovorili na to vprašanje, moremo presoditi, da obiskuje velika vcčina(79%) katoliške šole, medtem ko hodi v državne 16% in v privatne šole 5% učencev.
Na vprašanje, ali ima družina lastno hišo, je od -govorilo pritrdilno 277 otrok, kar predstavlja 90%. Če primerjamo ta odstotek z onim, ki smo ga dobili na isto vprašanje pod kategorijo „A“, bi mogli sklepati, da živi res 90% rojakov v Argentini pod lastno streho; ker pa je precej starejših ljudi, samcev in zakoncev, ki jih ta anketa ne zajame, niti posredno, je pravilneje, če sodimo, da drži gornji podatek le za družine. Mogoče in verjetno pa je tudi, da je med dejstvom, da živi družina v lastni hiši in njeno slovensko zavednostjo, kaka vzročna zveza in da je zato več odgovorov prišlo od otrok prav iz teh domov. Anketa na to ne odgovori, pač pa nam da misliti o medsebojnem vplivu med gospodarsko samostojnostjo in narodno zavestjo, prav kakor nam pove še marsikaj drugega pod suhoparno mrežo številk. Kaj ? Razmišljaj o njih še sam, pa ti bodo pričeli govoriti.
Žarko
NAPOLEON O ANGELSKEM ZVONJENJU
Celo ljudje, ki niš” naše vere, kakor so bi'1 lord Byron, Lamartin6-Geibel in drugi so vzljubili to zvonjenje in P®' stili, da jih je sprem® njalo v boljše, v verne ljudi.
Najbolj pa je bilo hudo velikemu Napoleonu-ker v pregnanstvu 1,8 otoku sv. Helene teg® zvonjenja ni več sliš®. Sam pripoveduje: „Mcd vsemi stvarmi, ki jih tukaj pogrešam, je zvonjenje, posebno angelsk0-Nikdar nisem slišal teg8 zvona, da ne bi bil g®' njen v dno srca. Ob nje,j| sem se vselej spom®1 svoje mladosti. Večkr® sem ob takih prilik®' obmolknil. Moji sprei®' ljevalci so mislili, premišljujem o slavn>8 bitkah Umolknil sem z®' radi zvonjenja. Moj du8 se je spočil ob glasovi® zvona...“
LEPOTA MLADOSTI
Višek človeškega žaljenja ni v izražanju svojih misli, ampak v samožrtvovanju. •— R- ^ Benson.
J. K. CHESTERTON
Velika razlika je incj* prečim Človekom, ki irati (knjigo in i11® itrujenim, ki hoče knj" ), da bi jo bral.
MICHEL Quoist:
dnevnik
ANE MAKIJE
Imamo pravico vedeti
Ana Marija je deklida štirinajstih. let, dijakinja srednje šole. Njen oče je višji uradnik s precej dobrim Gospodarskim položajem. Mati gospodinji.
Sandi je starejši brat Ane Manje, dijak tehnične šole, star petnajst let. Peterček je njen mali bratec, ki ima tri leta in pol. Marija Rosa njena prijateljica, ki študira psihologijo v Ruan.
Sobota 3. januarja 1959
Ojoj, kako sem vesela, tako da zopet pišem dnevnik. Ampak sedaj ga ne bo bral nihče. Vedno ga bom nosila s sabo. Kadar se spomnim, da je mama brala moj dnevnik, postanem rdeča od sramu, in jeze. Če samo Pomislim, da so prebrali vse moje skrivnosti; in tako dobro sem ga skrila. Pa to je že mimo. Danes hočem bili venela.
Obiskala nas je stara mama. Pokazala sem ji svoje čevlje. Postala je slabe volje, se hudovala nad mamo,
Lesorez: Ivan Bukovec
da mi vse dovoli, da- zapravljamo denar in podobno. V tem je prišel očka iz službe. Potem, ko je pozdravil ostale, se je obrniti k menil. Poljubil me je na čelo in mi rekel: „Dober dan, moja kraljičica.“ Stara mama je nekaj zagodrnjala, češ da me razvajajo.
I!,. januarja, če me Aleksander zaničuje, me pač zato, ker sem da-
klica, in v resnici ga razumem*. Rada bi bila fant, tako bi lahko postala pilot, mornar ali raziskovalec. Ženska je pač „Nihče!”, sužnja. Če bi bila fant, bi lahko šla, kamor bi hotela, ne bi mi brilo treba slišati, da se to za deklico ne spodobi in podobno.
15.	januarja. Danes sem sama doma. Mama je odšla po nakupovanju. Imenitno, to se bom zabavala po načinu „gospa visoke družbe”. Počesala sem si lase po najnovejši modi, oblekla sem mamimo obleko, obida si svoje čevlje z visokimi petami, nataknila sem si’ mamino zapestnico in si pobarvala obraz. Potem sem se postavila pred ogledalo in, se pogovarjala, kakor se pogovarjajo gospe v salonih. Če bi me kdo videl v tem trenutku, bi pač mislil, da sem neumna.. Pa kaj mi mar, kaj mislijo drugi. Jaz sem se zabavala. Navsezadnje sem že odrasla in predstavljam, da sem starejša kakor v resnici; vsi mislijo, da sem stara 18 let.
Marija Rosa mi še ni odpisala. Seveda, „gospodična akademičarka“ imajo veliko študija in so pač pozabili, da imajo nekje prijateljico Ano Marijo. •
19. januarja. Danes je bila doma visoka napetost, „ker sem prišla iz šole pozno domov". Mama me je kregala, Aleksander se je norčeval iz mene, da sem se 'začela smejati, kot bi bila neumna, in jokati, kot Magda-
lena. Kako bi ne jokala, ko s.em tako nesrečna; nihče me ne razume.
25. januarja. Danes je nedelja in šli smo vsi skupaj na sprehod, ki spada v družim med „zdravo nedeljsko zabavo”. Srečali smo gospo Do-minguez.
„Dober dan gospa in gospod. Oh moja draga mala deklica, kako se imaš, kako ti gre v šoli, oh kako si zrasla, spominjam se te prav majhne, oh kako teko leta.” Besede so kar vrele iz nje. Potem me je poljubila in meni je bilo nerodno, nisem vedela, kaj naj bi storila. Pa gospa je že spremenila smer razgovora. ,0h joj, uboga gospa Araijos, zopet je noseča in kakor zgleda, tudi sedaj ne bo šlo gladko, to je pač nesreča.” Mami je postalo nerodno; jaz sem poslušala, da ne bi preslišala nobene besede, pa mama me je poslala, naj pazim na Petrčka prav sedaj, ko je razgovor postal zanimiv. Ni mi ostalo dmge-ga, kakor da sem tekala s Petrčkom po parku, medtem ko so se starejši pogovarjali. Rada bi slišala še kaj več, pa ni bilo mogoče.
Potem sem premišljevala o tem., kar je govorila gospa Dominguez in nisem razumela, zakaj bi bila nesreča, če bo gospa Araijos dobila otročička. Rada bi vprašala, mamo, pa si nisem upala, gotovo bi me kregala, da to niso pogovori Za otroke.
Priredila M. M.
komunistični
ZLOČIN: — KUBANSKI JANIČARJI
Leta 1961. je sovjefc-5^a ladja pripeljala na Kubo 300 ruskih študen-*ov in odplula nazaj s LOOO kmečkimi dečki, da bodo v brezbožni komunistični šoli prevzgojeni v graditelje komunistlč-nega družabnega reda
(nereda!). Janičarji 20. stoletja! — čutil bom s fnodano nedolžnostjo in bom hvaležen za dar svobode in vere!
T°MAž MERTON
® V samozadovoljstvu Je sreča le trenutna in napačna. Ta vodi vedno v žalost, ker se zožuje 'n ubija našega duha.
Ali prevladujejo čustva?
1.	Ali si zlahka ljubosumen?
2.	Misel, da bi užalil starše, te odvrača od tega, da bi počel neumnosti ali da bi bil brez dela?
3.	Ali skušaš na vse načine privabiti simpatijo oseb, bi jih srečuješ?
4.	Ali je mogoče dobiti od tebe karkoli, če te prosijo vljudno?
5.	Si ganjen ob bolniku, ranjencu ali revežu?
6‘. Shranjaš pisma. Iti jih dobivaš?
7. Trpiš zaradi odsotnosti oseb, ki jih imaš rad?
3. Ti mnogi zaupajo svoje \intimne zadeve?
9.	Misliš, da je mnogo bolj važno najti srečo v zasebnem življenju, kot uspeti v poklicu?
10.	Zbiraš fotografije?
11.	Delaš boljše v snoveh, ki jih ul e tebi posebno-simpatični profesorji?
12.	Jokaš v kinu, kadar je film žalosten ali močno sentimentalen?
13.	Misliš, da je velikodušnost najlepša lastnost?
14.	Ali Maš vtis, da bi storil karkoli (tudi proti svojim idejam) za koga, v katerega bi bil zaljubljen?
15.	Stvari so tli všeč bolj ali manj, odvisno o J tega, ali jih uživaš v družbi osebe, l:i jo imaš rad?
® Resnično srečo naj-dem° v nesebični ljube-Zn*> v ljubezni, ki postaja večja, čim bolj jo delimo z drugimi.
® Razdeljevanja ljubezni ni nikoli konec, ker taka ljubezen je brez n* e j a.
^kiipina deklet ln fantov 1 fio zaključili slovenske Judakošolske tečaje v Ve-**u<3nos Airesu v letu
16.	Ali je zate povsem nujno pri kaki odločitvi, da jo odobrijo tisti, ki te obdajajo?
17.	Se zaljubiš zlahka?	*
18.	Ali ti je neznosno misliti, da te kdo mrzi?
19.	Ob počitnicah pišeš več kot enkrat svojim prijateljem?
20.	Ali navede nate močan vtis prepiri v družini ali med prijatelji?
Razlaga
K uganki iz Januarske številke: V uganko se je vrinila bistvena pomota. Ječar je Imel pet kap: tri rdeče in dve beli. Uganjujte na osnovi tega popravka. Rešitev v prihodnji Številki.
Uganka
V dobi razsvetljave s svečami je imela neka gospa tri sinove: Henrika, Lojza in Karla. Ko so se spravljali spat, so porabljali po 5, 3 in 2 cm sveč, ki so merile po 12 cm. Ker ni hotela gospa ničesar pustiti v izgubo, je našla način, da so se vse sveče vedno do konca izrabile.
Nastanejo tri vprašanja:
Koliko sveč je uporabljala?
Kako jih je menjala?
Koliko časa so ji trajale ?
(Odgovor v prihodnji številki.)
Odgovor na test
Ce je na vprašanja precej vež „da" kot „ne“, prevladuje v tebi čustvo. Sklepaš a srcem in ravnaš v skladu s čustvi. Ta čustvenost moro biti čudovita lastnost. Zn a 5 ljubiti in predati se tistim, ki Jih imaš rad. A paziti moraš na dvoje:
1.	Pretirana čustvenost naredi nekoga skrajno ranljivega. če sc ne naučiš kontrolirati se, si v nevarnosti, da bol mnogo trpel.
2.	Kadar ima nekdo močno čustven značaj, postane zlahka ljubosumen, nasilen in povzroča trpljenje tistim, '<i livo z njim.
če jr na vprašanja malo „da" > primeri z drugimi rubrikami, Je to znamenje, da manjka čustev. To Je slabo. NI nujno da si sentimentalen, ln imaš vso pravico, da s-ne pustiš čustvom pohoditi. A biti brez čustev Je neodpustljiva napaka. Tu<li če v življenju popolnoma uspeš, bi bilo tvoje življenje polomija, če ga ne vodi predvsem ljubezen.
PAPINIJEVA
DUHOVNA POT
Giovani Paipini, itali' janski pisatelj, je bil vj različnih dobah svojega: življenja ateist, nihilist in anarhist. Poznal je vse različne svetovne nazore.
Zapisal je te besede’. „V letih 1917—18 sem študiral zgodovino vseh rodov na zemlji in sem prišel do prepričanja, d» je edina rešitev zla :nS| svetu v preoblikovanju človeških duš — česal’ ni mogoče brez vere..., in najbolj popolna in prikladna je ta vera, ki jo je učil Kristus.“
Leta 1930 je Giovani Papini stopil v katoliški Cerkev. Poleg ostalih njegovih svetovnih dol, je znana njegova knjiga „Življenje Kristus ivo".
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
•	Vljudni nismo ni' koli prezgodaj, ker na vemo, kdaj hn prepozno- ; ® Ne morem določati dolgosti svojega življenja, moram pa določati njega velikodušnost, globino in višino.
•	Svoj značaj spo' znam v težkih dnevih življenja.
ZA
DOBRO
VOLJO
Mož, ki ni bil vajen pisanja, izpolnjuje s trudom kartotečne liste za volilni imenik, pa mora pri tem rešiti več težav, ki mu jih povzročajo vprašanja. Pride do mesta o rojstnem datumu. Na formularju stoji: „Rojen...“ Mož napiše v odgovor: „Da.“
Stara gospa je zadovoljna s svojim Vozačem, a jo moti, da je neurejen, in Ra hoče poučiti. Pokliče ga in mož pride kot vedno, ne da bi se bil obril.
„Pogovoriva se zaupno, Tomaž. Na koliko dni, mislite, se je primerno briti ?“
„No. . . pri nekoliko redki bradi, kot je vaša, je vsak drugi dan več kot dovolj."
Sin se vrne od izpita. Oče ga vpraša:
„No? Kako ti je šlo?f<
„Mislim, da dobro. Profesor je simpatičen in sc mi je zdel zelo pobožen. Ma vsak moj odgovor je rekel: ,Moj •log, moj Bog'."
Osebni opis mladega človeka je IPravi rekord: napadi, kraje, pretepi, Roljufjje, pijancsti...
„Grozno je gledati vaše vedenje pri 24 letih!“ vzdihne sodnik. „Kje je krivda? Pri slabi družbi?“
„Mogoče. Že deset let sem v družbi samih sodnikov in advokatov.“
Gospa je zelo potrta, ker mož ne pusti pijače.
„Gospa,“ ji pravi zdravnik, ga bomo že ozdravili. Dajte mu vsak dan tri kapljice tele pijače v kozarcu vode.“
„Ah, gospod doktor, nemogoče.“
„Zakaj?“
„Kako ga bom pripravila do tega, da bo spil kozarec vode ?“
Otrok nese sosedi za njen rojstni dan torto, ki jo je naredila mama.
„Povej mami, da je bila torta zelo dobra. In risbe na njej zelo lepe.“
„Naredila jih je s starim glavnikom.“
V obmorskem mestu sreča neki po-čitnicar s polno torbo rib prijatelje.
„Kupil sem jih z denarjem, ki sem ga prislužil pri ruleti,“ jim pojasni. A doda: „Z denarjem, ki sem ga zgubil, bi s: lahko kupil jadrnico.“
Šef v podjetju se jezi nad netočnostjo nekega uradnika:
„Morali bi biti v uradu točno ob devetih,“ divja.
„Zakaj ? Kaj se je kaj takega zgodilo?“ vpraša nedolžno uradnik.
S prihodnjo številko bo začelo uredništvo uprt jemati dopise z vprašanji, na katere bomo skušah odgovoriti. Dopisi naj bodo s pseudonimom na naslov: Duhovno življenje „V družini", Ramon Falcon 4158, Capital.
Studenec življenja
Preteklo stoletje je gledalo na ta studenec z napačno sramežljivostjo, sedanje ga pa brez sramu izkorišča za prazno naslado.
Nikar še mi podobno ne glejmo na ta vir! Je blagoslovljen in čudovit!
Začel je izvirati iz dveh. Z vsakim novim parom je dobil nov pritok. Milijoni in milijoni studencev so skozi tisočletja bruhali življenja. Skoraj bodo izpolnjene besede: „In napolnita zemljo!“
Studenec življenja daje več kot ugrabi smrt. Morilka, bela kuga, je pa začela spreminjati razmerje: več življenja kot smrti, v razmerje: več smrti kot življenja. Začela se je širiti kot kužna bolezen med belokožci, odtod njeno ime. Kjer zavlada, ostanejo zibelke prazne, domovi brez pomladka in narod brez prirastka. K sreči ali nesreči je ta morilka v naši oblasti.
K sreči, ker ji lahko zapremo vrata v naš dom. K nesreči, ker jo lahko povabimo, naj vstopi. In v današnjih časih je ta skušnjava za marsikoga vabljiva.
Iz tega studenca sc sme zajemati le življenje, nikoli samo užitek. Ljudje pa tako pozorno gledamo na Cerkev in si želimo, da bi nas v želji po užitku podprla. Kakor da bi Cerkev ustvarila človeka kot moža in ženo in njuno zvezo kot vir življenja! Bog pa je neizpremenljiv. Khr je rekel, je rekel. Kakor je narejeno, tako je za vse čase. Lahko smo zadovoljni. Kaj, ko bi se Mu lepega dne zazdelo in bi zapovedal zemlji:
„StoL Jovolj si se navrtila!“
Si predstavljate posledice?
Gorje nam, če bi rekel: „Ravnajte s studencem po svoji volji!“ Sodoma in Gomora ne bi bili nič v primeri s posledicami teh besed.
Ta studenec je mojstrska poteza, s katero nas je Bog povezal v eno človeško družino. Iz malega je zrastlo veliko. Vsi človeiški odnosi so od tod. Najprej sta bila mož in žena. Potem oče m mati. Starši in otroci. Bratje in sestre. Družina. Sorodstvo. Rod. Narod. Človeštvo. Iz teh odnosov izvira tudi naša medsebojna ljubezen in pomoč. Vsako razmerje ima svojo posebno ljubezen. Prva, zakonska ljubezen, se je kakor pisan trak razdelila v raznobarvna pramena.
Mislim, da sc imamo tudi temu studencu zahvaliti, da nismo bili takoj vsi zavrženi, kot odpadli angeli. Oni so odločali vsak sam zase, mi pa smo bili skriti v Adamu in Evi. Nismo bili osebno prisotni ob polomu. Zato nas je Pravični odrešil, da je dal vsakemu posebej priliko odločitve.
Bolj ko premišljujemo studenec življenja in vse, kar je iz njega priteklo, bolj se mu moramo čuditi. Ne smemo se ga sramovati, ampak globoko spoštovati. V njem se kaže božja veličina. Zajemajmo iz njega le življenje, pa nas bo pomagal voditi v večno življenje.	F. R.
Pred ogledalom
Kolikokrat na dan se vstopimo pred ogledalo, da si uredimo lase, kravato... ali pa zgolj iz nečimrnosti, da vidimo, kako nam stoji obleka, frizura...
Ogledalo je potrebno. V njem pregledujemo svojo zunanjost.
Kako sem bila presenečena, iko je pred leti izkušeni predavatelj zbranim materam predložil tole trditev: Otroci so ogledalo staršev. V hipu sem pomislila na svoje in bližnje otroke, češ, res so podobni eni očetu, drugi materi.
A predavatelj je s trditvijo, da so otroci ogledalo staršev, hotel povedati več, kot pomeni zunanja podobnost. Z drugimi besedami bi rekli: Kakršni so starši, taki so otroci; kar je ljudska modrost izrazila v pregovoru: Jabolko ne pade daleč od drevesa.
Jedro vseh ugotovitev je važna resnica, ki smo jo do sedaj premalo upoštevali in jo sodobni psihologi tako zelo poudarjajo — dr. Trstenjak jo prepričljivo dokazuje v poglavju „Starši in otroci“ svoje knjige „Med ljudmi“ — da oče in niati z vsem svojim življenjem odločilno vplivata na otroka že v najnežnej-Si dobi. Ni najvažnejše, kakšne lastnosti je otrok podedoval; tudi ne, samo zavestno vzgajanje z nasveti, zapovedmi in prepovedmi. Odločilni oblikovalec otroka je družinsko okolje. V njem imata mati in oče glavno, odgovorno vlogo. Otroci so
njuni ostri opazovalci — čeprav se na zunaj ne zdi •— in še bolj vneti posnemovalci. Tako se praktično njuno mišljenje, čustvovanje in delovanje preliva na vso družino.
Pogled v lastno in drugih življenje nam to potrjuje s prav različnimi slikami.
Mislim, da je naš fantiček že hodil v šolo, iko se je nekoč med igranjem na lepem znebil besede „mazerija“. Začudena sem obstala in ga že hotela poučiti, ko se mi je še pravočasno zazdelo, da jo je morda kdaj — Bog ve, koliko je že tega —• slišal od očka, ki je sicer nima v vsakdanjem izražanju. Kar me je iz-nenadilo, ni bila vsebina besede, ampak ugotovitev, od kdaj si je zapomnil prav to besedo.
Nekoč sem imela priliko prisluhniti pogovoru 11-letnega fantiča s sosedovo deklico, čez vrtno ograjo sta se sredi popoldneva v vsem navdušenju pogovarjala — kako lepo in prijetno je pozimi v Sloveniji! Ali ni ta šipon tani pogovor slika njunih družin?
Kdor posluša sosedovega triletnega fantka, se začudi ob njegovi precizni izgovarjavi in lepih slovenskih stavkTh. A vedeti je treba, da se mamica z njim zelo veliko pogovarja in pozna malček kljub svoji rani mladosti že toliko starih in improviziranih povestic.
še imam v ušesih tožbo neke matere, da njeni otroci ne marajo za slovensko branje. Ali pa sta oče in mati mogla od otrok kaj drugega pričakovati ? Slovenski časopis, ki je tedensko prihajal v družino, je že drugi dan ležal v smeteh. Knjižnice ni bilo v sicer moderno urejenem stanovanju. Slovenske otroške knjige, ki jih je pošiljala iz Slovenije babica svojim vnu,čkom, so imele prostor med igračami v zaboju, križem kražem počrtane z raznimi pisali. Starša sta bila poleg tega strastna ljubitelja tukajšnjih detektivskih povesti. Ali naj bi otroci drugače delali kot starši, čeprav so jim ti večkrat prigovarjali, naj odpro kako slovensko knjigo?
Otroci številne družine so v družbi vedno lepega in umirjenega zadržanja, nikdar vsiljivi, zahtevni. Kje je skrivnost tega uspeha? V njunih starših, ki sta prežeta medsebojnega spoštovanja in ljubezni ter iskrene plemenitosti do vsakega človeka.
Zakaj se sedemletni deček in sestrica tako ljubko in spoštljivo vedeta v slovenski šoli do učiteljev in drugih otrok? Ker je tak njun odnos doma do mamice in očka, ki jima sama dajeta v vsem najlepši zgled.
Zakaj temu in onemu otroku nikdar ni dovolj dobrot; rad bi imel še to, kar ima sosedov in drugi otroci. Ali ni korenina tega nagnjenja v zavisti ali nevoščljivosti staršev ? •— Zakaj si vedo nekatere deklice toliko povedati o svojih znankah? Zelo verjetno je pogovor o drugih doma na dnevnem redu.
Takih in podobnih, lepših in tudi bolj žalostnih slik bi lahko našteli brez konca. To so slike nas, staršev, ki jih nosijo s seboj naši otroci.
Postavimo se zato kdaj tudi pred te vrste ogledalo in poglejmo, ikaj bi morali popraviti pri sebi, da bi bila naša slika v otrocih boljša.
M. B-eva
Ali naj molimo
Sosedova punčka Marina se večkrat igra pri Metki in Angelci. Danes pa bo ostala ves dan pri njih, ker je njena mamica morala v mesto po važnih opravkih. Otroci so srečni, da se bodo lahko veliko igrali. Kar naenkrat je minilo dopoldne in približal se je čas kosila. Vsi so bili hitro za mizo, ker se je juha že kadila s krožnikov. Pripravili so se, da bi začeli moliti, pa so od začudenja kar ostrmeli: Marina je že nesla žlico juhe v usta. Metka jo pogleda in pravi: „Kaj ti ne moliš?“ „Zakaj pa naj bi molila ?“ se sedaj začudi Marina.
„Vidiš, ljuba deklica,“ se oglasi očka, „mi vedno molimo pred jedjo in po jedi. Za vse stvari, ki jih imamo, moramo biti hvaležni ljubemu Bogu, da daje °eku in mami zdravja, ki nam potem vse stvari preskrbita in mamici, da nam dobro kuha. Prav tako, kakor priden in vzgojen otrok prosi starše za stvari in se jim potem zahvali zanje, tako mi prosimo Boga, da nam blagoslovi naše jedi.“ Očku se je dozdevalo, da sosedova punčka najbrž ne zna moliti, ker njuna rnamica in očka ne hodita nič k maši, zato je rekel, da bomo molili kar po slovensko, ona pa naj posluša in se tiho zahvali Bogu. Potem so vsi ob dobrotah, ki so prišle na mizo, pozabili na ta dogodek. Le Angelco je misel na molitev še •Potila in je po kosilu prišla k očku, ki je v sprejemnici bral časopis.
„Ali se ti ne zdi, očka, da bi bilo boljše, ko bi ne molili. Meni je bilo tako nerodno pred Marino, kar malo sram me je bilo.“
„Zakaj, Angelca? Molitev je vendar nekaj dobrega, lepega. Torej te ni treba biti sram. če ne molimo, potem smo nehvaležni, nehvaležnost pa je silno grda več. Ali se ti zdi lepo, če nekdo dobi kakšno darilce, pa ga kar vzame in se nič ne zahvali zanj. Kajne, to je grdo. še bolj grdo pa je, če se mi Bogu ne zahva-bttio zato, ker bi nas bilo sram pred drugimi.“
„Kaj pa očka, če bom jaz ipri njih na kosilu in če oni ne molijo, potem pa tudi meni ni treba, ali ne res?“
„Če bo kdaj tako naneslo, ali pa če boš šla kdaj kosit v restavracijo, kjer večina ljudi ne moli, potem pa naredi lepo križ in potiho zahvali Boga za podeljene darove. Nikoli te ni treba biti sram pokazati svoje hvaležnosti. Saj se gotovo spomniš tudi tistega dela iz sv. pisma, kjer pravi Jezus: Kdor bo mene priznal Pred ljudmi, tistega bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.“ „če je tako, se bom pa že potrudila, da no bom zatajila svoje vere in da Ue boru nehvaležna," je obljubljala Angelca in že hitela za svojo družbo.
P. K*ev»
Pa smo res reve
Prav zadovoljna sem. Lepo število žena se je odzvalo mojemu povabilu na kavo in „klepet1, kot ga zlobno imenujejo moški, razgovor ali izmenjavo misli, kot mu pravimo me. Le nekoliko sem v zadregi. Razgovor noče in noče prosto steči. Nismo še prišle preko vremena. Premišljam: kaj, če sem se morda zmotila in bi morala vabiti žene, ki so vsaj v bistvenih to.ökah sorodne ali pa se že poznajo med seboj. Toda ne... Namen je bil vendar ta, da bi se združile vse slovenske žene v tujini brez ozira na starost, poklic, izobrazbo in podobno. Zato pa ne smem izgubiti upanja, da se bo vse srečno izteklo.
Na vratih pozvoni. Vstopi mlada, lepo oblečena gospa. Opazim, da je večina ne pozna. Toda ona ni prav nič v zadregi. Predstavi se in se obenem opraviči:
„Ne zamerite zamudi, toda prav zadnji trenutek se mi je hčerka nekaj potolkla, starejši fantek je bil pa v bojnem stanju z mlajšim bratcem in je bilo seveda treba napraviti red. Sicer pa, kaj bi vam pravila, saj veste, kako je, Ikjer so otroci.“
„Pa smo ženske res reve,“ se izvije neki gospej vzdih globoko iz prsi. „Saj si niti kakšne urice prostosti ne moremo brez skrbi privoščiti!“
Ha, to bi vi morali videti! Kot bi te besede vžgale električno iskro, ki je v hipu spreletela vse navzoče. Z vseh strani je završalo, vse hkrati je govorilo.
„To je pa čista resnica. Delaj, pospravljaj, kuhaj, skrbi, da so otroci vedno čisti, da se nauče za šolo, da ima mož v redu perilo in obleko in še tisoč drugih opravkov. In to dan za dnem, brez počitka. Jaz vedno pravim: na slabšem smo kot služkinje. Te imajo vsaj enkrat na teden prosto in še plačo dobivajo. Ti pa delaj in garaj brez počitka, namesto plače pa delaj čudeže in razteguj tiste ‘ficke’, da ti jih ne zmanjka pred koncem meseca.“
„Poleg tega,“ se oglasi druga gospa, „mene strašno mori pomanjikanje časa. Da bi mogla v miru prebrati knjigo, ki me zanima, da bi vsaj včasih mogla iti na koncert ali si ogledati lep film, o tem ni govora. Ne pomnim že, kdaj sva bila z možem zadnjič v kinu!“
„Meni se pa zdi zamalo, ker nam vsega tega nihče ne prizna. Če kdaj zvečer možu potožim, koliko dela sem imela čez dan in kako sem trudna, mi hitro po-drobi, da si še predstavljati ne morem, kako je bilo v tovarni, in da če bi bila na njegovem mestu, bi šele lahko tožila itd., itd.... Ni,č pa ne pomisli, da on odbronka svojih osem ur, potem je pa prost. Kakšen bi bil dom, če bi me svoj delovni dan omejile na osem ur. Na to nihče ne pomisli!“
Zdaj je nekaj časa vse tiho. Zdi se, kot bi se utrudile po tem prvem nalivu ogorčenja in pritožb.
Pa se čisto počasi oglasi gospa, ki je doslej nismo opazile:
„Vse, kar ste povedale, je res. Napaka je le v našem gledanju na vse to.
Tudi meni se je isto dogajalo. Ko se mi je rodil peti otrok, sem bila tako ubita
'n Potrta, da je bila moja edina želja pustiti vse skupaj in zbežati kamor koli, J6!" ne bo otroškega kričanja' ne umazanih plenic in nepomitih krožnikov. Ko 6em prišla pa tako daleč, sem se nenadoma streznila: „Punca, tako ne bo šlo! ie8 ni rešitev. To, kar vidiš okrog sebe, je tvoje življenje, tvoja stvarnost. Od tebe je odvisno, da se ji prilagodiš. Le v tem je rešitev." Prišla sem do zaključka, a_ je prvi pogoj za to, da si izbrišemo iz glave besedo žrtev. Nismo žrtev Paših družin. Fantek je napisal v šoli spis o mamici: „Naša mama je kraljica Ppšc hiše. Ona kuha, pospravlja in pomiva." Za naše družine smo kraljice: kljub Plavim rokam ali pa prav zaradi njih."
Kar se pa tiče časa: počitek in razvedrilo sta ženi tako potrebna, da je ^fcba storiti prav vse, da se jima zadosti. Se ti prileže urica branja? Nič ne de, e en dan sobe niso bile pometene, privošči si tisto urico! Bi šla rada z možem v kino, na koncert? Prav gotovo je kje v soseščini dekle, ki bo za malenkostno Oclškodnino rade volje popazila na otroke, medtem ko sta z možem zdoma.
če gledamo na naše delo in obveznosti iz čim bolj enostavne perspektive " jih postavimo na nepremakljivo bazo ljubezni, potem nam na misel ne bo IPišlo, da bi tekmovale z modern, kdo bo bolj tožil in godrnjal. Res je, da so ^cdno dnevi, ko gre človeku vse narobe in komaj čaka na primerno žrtev, nad Ptero bi se „izkašljal". Za ta primer mi je dala starejša gospa sijajen nasvet:
, 0 pride možiček iz službe, mu že kar pri vratih povej, da si slabe volje in da e danes na tebi vrsta, da malo pogodrnja-š. Prosi ga obenem, naj on s svojimi Lzavami počaka do drugega dne. Osebno sem nasvet že preizkusila in vam lahko t'ečem, da je uspešen."
Zdaj pa gospa nenadoma utihne. Zdi se, kot da ji je nerodno. Hoče se opra-Cevati. Ni imela namena delati pridige, prišlo ji je iz srca. Smilijo se ji žene, ki 8* smatrajo žrtve svojih družin... Nismo ji pustile dokončati. Navdušeno plo-aPje je prekinilo njene besede.	M. R-ov.i
Zgmlba duhovnika Arthoferja
Kaznilniški duhovnik Arthofer pripoveduje tole zgodbo: Imel sem med kaznjenci moža, ki je bil obsojen zaradi umora na. deset let ječe. V mladosti je bil dober in poboižen fant. Zrastel je v dobri krščanski družini in je bil več let celo goreč ministrant. Toda, ko je zapustil šolo in se odtrgal od doma, je sčasoma zanemaril vsakdanjo molitev, ni več bodil redno k spovedi in obhajilu, zabredel je v družbo pokvarjenih tovarišev ter končno popolnoma propadel. Zločin ga je spravil v ječo, kjer so ga mučili hudi duševni boji. Dolgo časa je uporno vztrajal v zlobi in se ni hotel spovedati. Končno pa je le zmagala v njegovem srcu dobrota in milost božja. V iskreni dolgi spovedi je obračunal z gre.ho-m i<n se zopet dvignil k fiogu. Nekega dne sem ga dobil v celici, ko si je ravno zapisal tole pesmico v dnevnik:
m klečal pred oltarjem v zbranosti je sveti!
Vsa sreča in veselje, vse je pobegnilo, ki roke sklepal je v molitvi vneti Ko mogel zopet bi otrok postati, odkar sem podlo svoj-ega Boga zapustil.
Oj, kje Rte, radostni vi dnevi moji, zdaj. oj, kje si ti, mladosti moje zlati ral?
Zakon,
družina
in
narodna
skupnost
Nadaljevanje in konec
1. Čeprav je vloga zakona in družine za ohranitev narodnosti nenadomes1 * * * * * *' lljiva, vendar sama zase ni zadostna.
Mala družina naših časov je precej zgubila na vzgojni pomembnosti, ist°' časno pa so na veljavi pridobile izvendružinskc, javne vzgojne ustanove, kot s° šole, zavodi, organizacije in podobno. To dejstvo je v izseljenstvu še posebej važno, ker izvendružinski vzgojni vplivi niso slovenski. Zato družinske naroda* vzgoje ne dopolnjujejo, temveč ji nasprotujejo ali jo morda celo povsem paral*' zirajo. In ker mora naša mladina nujno obiskovati te inštitucije, je učinkovito^1
naše narodne družinske vzgoje v veliki nevarnosti. Zato jo je nujno treba dop°l' niti s slovenskimi izvendružinskimi vzgojnimi ustanovami.
Poleg tega ne pozabimo, da se družinska narodna vzgoja vrši predvse**1 funkcionalno, kar je nemogoče, če ni celotno družinsko življenje prepojeno z n8'
rodnim značajem. Zato pa mora družina sama neprestano zajemati iz čistih vrel'
cev narodnih vrednot, ki jih nudi narodna skupnost. Družina je kot sadika, ^
mora biti tesno vraščena na drevo narodne skupnosti in iz nje črpati življenjsl*'
sok, sicer bo narodnostno prej ali slej usahnila. Zato so družine v izseljenstv*1
vsaj v potomcih zapisane narodni smrti, če si nočejo ali ne morejo ustvari1 izseljenske narodne skupnosti.
Tako vidimo, da je v narodnem interesu družine same, da ni zaprta sah*11
vase, temveč da najde pot iz družinske skupnosti navzven v meddružinsko, n*1-rodno skupnost. Zato pa tudi narod."a skupnost nikoli ne sme pozabiti, da ič
njen glavni cilj podpora družine, s posredovanjem narodnih vrednot, z dopolnje-Vanjem in nadaljevanjem družinske vzgoje.
. Če torej družina hoče sama sebi dobro, mora sodelovati pri ustvarjanju ohranjevanju narodne skupnosti. To pa ne le materialno, da se po njej veča ovilo članov narodne skupnosti, temveč tudi formalno, da se družina zavestno Uuči v narodno skupnost, ohrani z njo stik, ji pomaga pri delu v njenih usta-n°V"ah, zlasti pri vzgojnih.
Pri tem delu v skupnosti kajpada mora v prvi vrsti sodelovati oče, ki je nBravni most iz družine v svet. Prav zato pa je tudi on poklican, da svojim otro-
kom
zagotovi in omogoči dohod do narodne skupnosti. On jih mora vanjo vklju-
da se v njej izpopolnijo za življenje v družini in za delo v javnosti. Pa tudi na in mati ne sme biti izključena od dela v skupnosti, za kar se mora prej t dekle primerno izobraziti in usposobiti. To ni le v interesu skupnosti, tem-Več tudi v njenem lastnem. Ker v današnji družini prevladuje tovarištvo kot „ n°sni stil med posameznimi člani, bi žena ogrožala svojo pozicijo v družini kot na in kot mati, če bi se odpovedala vsaki udeležbi na družabnem življenju. Se-Veda mora mera izvendružinskega delovanja zlasti pri materi biti vedno v skladu nJenimi družinskimi nalogami, da njeno delo v javnosti ne bo v škodo družini. •1 bo sicer delo izven družine, pa zato nič manj delo za družino.
Pomoč skupnosti izseljencem
l0|j Pomoč pa, ki jo narodna skupnost nudi družinam izseljencev, bo toliko Učinkovita, kolikor več potrebnih ustanov bomo imeli, kolikor lažje bodo v posa-f)leznih krajih dostopne družinam in kolikor vestneje bodo vršile svoje poslanstvo, k Ker moramo v izseljenstvu narodnostno nekako vedno plavati proti toku. Pri narodno kulturnem delu nujno treba doseči in vzdržati neko nadpovprečje. 0 bo možno le tedaj, če se bo vsaka posamezna ustanova zavedala svoje važ-in izrabila vse možnosti, ki jih ima na razpolago. Zato bo tudi pomembnost ke ustanove toliko večja, kolikor močnejšo kulturno dejavnost bo razvijala in ikor bolj bo zlasti mladino usposabljala za življenje v družini in za delo v uPnosti, ki brez javnih delavcev ne more obstajati. Nasprotno pa, čim se bodo Se ustanove bližale goli družabnosti, tem manj pomembne bodo. Čeprav je -no poslanstvo skupnosti v izseljenstvu tudi to, da daje mladini- možnost medosnega spoznanja zaradi poroke, bi skupnost bila zapisana zgodnji narodni če bi samo na to omejevala svojo delavnost.
Skrb za nadpovprečje pa v nas ne sme ubiti smisla za realnost. Zato mo-*no brezpogojno priznati in sprejeti vso izseljensko stvarnost in zlasti upošte-veliko razliko med izseljenci in njihovimi potomci.
> Vzporedno z nadpovprečnostjo pri narodno kulturnem delu pa moramo vzdrži tudi nadpovprečje našega verskega in moralnega življenja. Že prej smo opo-
*°rili
ffled
na tesno objektivno in subjektivno pove.zanost teh vrednot. Če se bomo v. c vere in morale brezskrbno prodali toku tujine, nam bodo njeni vrtinci toliko reje pogoltnili tudi našo narodnost.	.
Pri številnih ustanovah narodne skupnosti je za uspešno delo prav gotov0 potrebna neka povezava, potrebno neko skupno središče, neko enotno vodstvo-Vendar narodne skupnosti spet ne smemo zamenjati z regimentom ali z moder-nim industrijskim obratom. Pa imamo menda kar vsi močno psihološko predis-pozicijo za takšno usodno zamenjavo zaradi dolgoletnega življenja v okolju, ki so mu politični totalitarizem, vojna, okupacija, revolucija in industrijska organizacija vtisnile svoj pečat. Zato moramo zavestno v sebi gojiti prepričanje, d» je izseljenska narodna skupnost življenjska in kulturna skupnost in da mora tudi njena organizacija biti temu primerna.
2. Pri delu v skupnosti bi morali sodelovati tudi narodno mešani zakoni 1,1 družine. V prvi vrsti seveda tisti člani, ki so naše narodnosti. S tem svoji111 delom se lahko precej oddolže za narodni deficit, ki ga pomeni njihov zakon, ,čeprav morda povsem nezadolženo. In ker narodu redno n« bodo mogli množiti potomstva, pa naj vsaj večajo krog njegovih prijateljev s tem, da kako na svoj0 narodno skupnost navežejo zakonskega druga s sorodstvom, zlasti pa otroke, ki so vsaj v delnem sorodstvu z nami. če pomislimo, kako se tudi največji narodi n» svetu trudijo, da si pridobe čim več prijateljev med člani drugih narodnosti, bom° izseljenci to morebitno uslugo narodno mešanih zakonov vse prej kot podcenjevali-
Kulturno in versko nadpovprečje
Zato pa mora tudi narodna skupnost do takih zakonov zavzeti pravo stališče, kot smo ga zgoraj natančno opisali. Ne sme jih v napačni gorečnosti vse vprek zamenjavati z narodno neodgovornimi zakoni, ne se jih sramovati, ne jd' podcenjevati. S tem prav gotovo ne bo za bodoče preprečila sklepanje takih zakonov, t,emveč bo že sklenjene od sebe odbijala in z njimi vred tudi njihove sorodnike, čeprav so naše narodnosti. Skupnost bi morala kako sodelovati tudi pri sklepanju takih zakonov, pomagati jim pri reševanju morebitnih težav zaradi mešane narodnosti, nikakor pa ne sme teh težav večati, sodelovati bi morala zlasti pri narodni vzgoji otrok, na široko odpreti vrata vsem, ki se ji kot iskreni prijatelji hočejo približati, čeprav so tuje narodnosti. Argentinski učbeniki slovenskega jezika in vsaj kaka letna, prireditev, ki bi bila dostopna tudi neslovensko govorečim, bo vedno bolj potrebna ne le zaradi mešanih zakonov, temveč tudi zaradi potomcev narodno enotnih zakonov. Pomislimo le na otroke starih naseljencev.
3.	Izseljenci smo kakor kos zemlje, ki se je ločil od narodne celine in plaV» v morju druge narodnosti. Zato moramo v skrbi za svojo narodnost najti pravileh odnos do narodne skupnosti v domovini kakor tudi do naroda, kjer smo se naselili. Potemtakem bi za zaključek logično morali obravnavati tudi te problem®-Ker pa je temu bil posvečen lanski socialni dan, naj podam samo nekaj pripomb v dopolnilo.
N», /anskem socialnem dnevu se je povedalo veliko lepega in koristnega a se ni dovolj upoštevala bistvena razlika med izseljenci in njihovimi potomci ih
no
8e ni našlo še popolno ravnovesje glede odnosov do slovenskega naroda in do naroda, med katerim živimo. Zato imam vtis, da resolucije lanskega socialnega dne že sedaj nimajo prave aktualnosti in jo bodo leto za letom imele toliko manj, kolikor bolj bodo v naši skupnosti stopali v ospredje potomci izseljencev.
Itastemo iz domovine
Položaj izseljencev in njihovih potomcev bi lahko primerjali otroku v družini, ki ni produkt le očeta ali samo matere, temveč obeh hkrati, čeprav je razmerje med materjo in otrokom bolj neposredno in prisrčno, razmerje med otrokom in očetom pa bolj duhovno, mora vendarle pristna otrokova ljubezen nujno objeti tako očeta kot mater, če bi otrok zaradi matere hotel iz svoje ljubezni izključiti očeta, bi tudi njegova ljubezen do matere bila izpačena. Prav tako, če ki zaradi očeta hotel pozabiti na mater, bi trpela njegova ljubezen do očeta.
Izseljenci smo v prvi vrsti produkt slovenskega naroda in slovenske domovine, ki nam je kakor mati, na katero nas vežejo najtrdnejše in najprisr.čnejše Vezi. Zato bi bilo nesmiselno, če bi npr. v imenu dežele, v katero smo se naselili, kdo od nas zahteval, da pozabimo na domovino in zatajimo narodnost, 'ki jo v sebi nosimo. Hkrati bi to bilo silno škodljivo. Najprej za nas same, ker bi s tem 8amim sebi delali nasilje, sami sebe notranje razdvajali, kar bi po logični resonanci ogrožalo naš pravilen odnos do drugih dobrin, zlasti do vere in nravnosti. Škodljivo pa bi bilo tudi za deželo, ki nas je sprejela. Saj prav s tem, da gojimo svojo narodnost, da krepimo svojo slovensko kulturo, prispevamo svoj delež h kulturi človeštva in tako bogatimo tudi narod, med katerim živimo. Poleg tega, bi zatajili svojo domovino in svojo narodnost, bi tudi novo deželo ljubili kot odpadniki, in to ne bi bila urejena ljubezen.
Hvaležnost do nove domovine
Prav tako pa bi bilo zgrešeno, če bi kdo od izseljencev zahteval, da jim mora njihova narodnost in njihova domovina biti edina ljubezen, ko pa smo v Veliki meri tudi produkt dežele, v kateri smo se nastanili. Ne pozabimo, da v ■Argentino npr. nismo prišli kot turisti, s polnimi žepi denarja, tudi ne kot diplomatski zastopniki svoje domovine, ki bi nas kot take vzdrževala in v katero bi *e lahko vsak čas vrnili. Prišli smo kot politični begunci s trebuhom za kruhom n konec nas bi bilo, če bi nas nobena od dežel, ki niso naša domovina, ne otela sprejeti. Ker pa nam je Argentina odprla svoja vrata, smo se rešili ne le °t poedinci, temveč tudi kot skupnost. Veliko tega, kar bi nam v rednih razmerah dajala domovina, nam že skoro 20 let dejansko daje Argentina. Zato za 1,88 ni več tujina, temveč jo po vsej pravici lahko imenujemo drugo domovino ali ^doptivno ali kratko ameriško domovino. Svoje razmerje do nje bi lahko primer« Ja 1 razmerju otroka do očeta, ki ni tako neposredno in prisrčno kot pri materi, *etoveč bolj posredno in duhovno, pa vendar iskreno in pristno. Če bi tega ne
hoteli priznati, bi grešili vsaj proti hvaležnosti, kar bi brez dvoma bilo slabo priporočilo tudi za naš odnos do rojstne domovine in do slovenskega naroda.
Itazllka med izseljenci in potomci
Če pa gre za potomce izseljencev, ki so jim bili rojeni in vzgojeni v novi deželi, je zadeva drugačna. Njihova osebna domovina je npr. Argentina: v njej so rojeni, v njej rastejo, v njej bodo živeli in umrli; z njo so v neprestanem direktnem stiku, na njo jih vežejo vedno prisrčnejši odnosi; skratka, njim je Argentina vedno bolj to, kar je otroku mati. S Slovenijo pa so ti potomci samo indirektno povezani, preko staršev. Zanje je Slovenija le domovina njihove narodnosti, vsaj po biološki strani. Brez dvoma so tudi z njo zaradi tega v nekem posebnem odnosu, ki bi ga lažje primerjali odnosu do očeta. Vendar bi bilo nesmiselno, če bi jim skušali dopovedati, da je bolj važna zemlja, ki je nikoli niso videli in je v večini primerov tudi nikoli ne bodo, kot pa zemlja, v kateri so rojeni in bodo v njej do smrti živeli. Nekateri tako ravnanje priporočajo z namenom, da bi otroke obvarovali ne vem kakšne duševne škode in motenj. Saj bi jim ravno to povzročilo največ škode in motenj, če bi jih prepričali, da so dejansko brezdomovinci, kot smo mi sami. Ne pozabimo, da je pri potomcih izseljencev narava sama poskrbela za vraščanje v njihovo okolje z narodnostnega in domovinskega stališča. Zato nanje ne smemo prelagati težav, ki jih osebno mi sami kot izseljenci nujno okušamo. Ena osnovnih vzgojnih napak je, da vzgojitelj istoveti gojenca s samim seboj, namesto da bi se vanj vživel, upošteval njegovo individualno osebnost in ga njej primerno izpopolnjeval. Tudi pri narodnostni in domovinski vzgoji se moramo zavedati, da potomci izseljencev niso na istem položaju kot njihovi starši izseljenci.
Zaključujem s prošnjo k božji Previdnosti, ki vodi usodo poedincev in narodov, da še naprej čuje tudi nad našim narodom, tako na njegovi lastni zemlji kot v izseljenstvu po vsem širnem svetu.
Dr. Mirko Gogala
K znanemu pisatelju, duhovniku Albanu Stolzu, je prišla nekoč gospa, ki mu je potožila, da bi rada šla večkrat k svetemu obhajilu in k sveti maši tudi v delavnik, pa se boji, kaj bodo potem ljudje rekli. Modri duhovnik jo kratkomalo zavrne z vprašanjem: „Kaj bodo pa ljudje rekli, če pridete v pekel?“
Ta nepričakovani odgovor ji ni šel iz glave. Od takrat se ni več bala ljudi in njih jezikov.
Julij 1945
Naše bogoslovje se počasi organizira. že smo delali ikolokvije iz prava, Začela so se predavanja iz moralke, iz Rima je prišel gospod spiritual in trije bogoslovci lazaristi.
Najlepšo novico je prinesel iz Ri-Uia dr. Prešeren: dekret sv. stolice o našem semenišču in fakulteti. Ljubljanska teološka fakulteta je prenešena Sem v Praglio. Dekan fakultete in vodja semenišča je g. prelat. On lahko izbira profesorje in sprejema bogoslov-ce- Dobili smo blago za talarje in obljubljajo nam tudi denarno pomoč.
G. prelat je odšel v Rim, da uredi ®c vse potrebno.
V vročini je študij dvakrat naporen. ^ kripti pod cerkvijo smo dobili hladno sobico, kjer je kar prijetno študirati.
Benediktinski prior je v pridigi prosil vernike, naj nam pomagajo z živili.
*n res smo dobili že prve darove: 1
100 kg pšenice, 300 lir in 5 jajc. Potem pa še.
Za delo smo se razdelili na notranje in zunanje področje: prvi morajo delati v stavbi, drugi na vrtu. Za kuhinjo je bilo treba nasekati drv: a to niso naša bukova drva, ampak tri centimetre debele palice. Na vrtu že poganja fižol. Dobili smo sadike solate, zelja in petr-šilja. Vsak dan zalivamo zjutraj in zvečer. Ponoči prihaja konj na vrt, podnevi pa purani.
Kronist Janez Ogrin je opisal naš vrt:
Naš vrt ima to hvaležno nalogo, (to nas zalaga z delom — poleg solate.
Vrtnariti srno začeli kmalu po pri-hodu v Praglio. Prekopali smo majhno zaplato zapuščene zemlje za starim samostanskim obzidjem ob robu velikega dvorišča, kjer igramo odbojko.
Prvo naše obdelovanje ni rodilo uspeha:	'bilo jje le nekaj fižolovih
sadik, ki jih je pozobala Icurju družina vrlega samostanskega zvonarja.
Meseca septembra smo počivali. Ali ne do konca. Imamo namreč neumornega vrtnarja, tretjeletnika Pavleta, ki ni odnehal, dokler se nismo spet spravili na delo. Zdaj smo zastavili lopate čisto na drugem koncu. Kopali in lopatili smo tni dni, potem. posejali pripravljene grede in rento hodih' mesec dni zalivat. To pot je delo rodilo uspeh — vrt solate za tri tedne, kar je za, tolikšno družino, kakor je naša, že precej. Tako je minila druga doba.
Skrbni vrtnar je šel še dalje. Začel je trditi, da bomo prihodnje leto vso zelenjavo pridelovali doma. In res je naredil načrt m nov vrt, ki' bi segal od našega prvega do drugega vrta <— 600 mZ. Mi sm-o bili pripravljeni vso zelenjavo potem pojesti, dalje gorečnost ni segala. Pomagal je gospod vodja, ki je določil, da je treba delati po pet ur dnevno, dokler ne bo vse. končano. To je bilo med počitnicami, konec, oktobra.
Vrtnar je bil silno vesel, mi pa nič kaj preveč.
In smo vsak dan hodili dol na vrt obloženi z najrazličnejšim orodjem: z lopatami, grabljami, krampi, kopačami. Nekateri so šli prazni, drugi so spet noreli velike pletene koše, v katere smo potem■ metali kamenje.
Truda smo imeli nemalo, kajti prostor je do takrat služil za smetišče. Prave skale so ležale tam, grmovje
je rastlo, črepinj, razbitih šip, opek, kamenja je bilo na kupe. Vse to smo morali odstraniti, zravnati teren, zasuti jame in nato vso zemljo temeljito prekopati in zrahljati.
K delu so prihajali vsi. Seveda do začetka predavanj ni moglo biti vse narejeno. Še pozneje nar. je moral prefekt večkrat med rekreacijo povabiti k lopatam in grabljam.
Sedaj je vrt urejen. Grede so viseče, obrnjene prot» soncu in čakajo pomladne setve. Benediktinski patri so prišli gledat: vsi navdušeni so nam brž dali dovoljenje, da smemo vse dvorišče preorati. Vrtnar je odprl usta, pa smo g\a prehiteli: „Mille grazie!“, da rajši ne, boglonaj za „uslugo“.
Še nekaj je manjkalo našemu vrtu: ograja.
Če ograje ne bo, bo spet zvonarjeva stara majica. hodila k našemil vrtu sedet in v našo solato svoje pu-rice past.
Pu-j, puj, puj.. . ne ,ne!
S svojega vrta bomo sadove -— če Bog da — jedli mi, ne pa zvonarjeve pure.
Ob’s'kov je mnogo.
V nedeljo smo šli po litanijah in večerji na grič pod oljke. Posedli smo po travi. Zaipeli nekaj pesmi in mislili na dom.
Avgust 1945
G. prelat se je vrnil iz Rima v an' gleški srajci in močno utrujen. Zvedeli
smo da je dobro opravil. Bil je pri sv. očetu in dobil pri njem za našo ustanovo 5.000 dolarjev (ki so mu jih pa Pri vatikanski blagajni slabo zamenjali, tako da smo izgubili nad eno tretjino denarja). Obiskal je tudi kardinala Pizzarda, ki mu je zagotovil obstoj fakultete pa obljubil pomoč v obleki in čevljih.
Pri nas se je naselil prelat dr. Slavič: predaval bo staro zavezo.
Zaradi minimalne postrežbe in minimalne služinčadi je v našem Semeničem življenju nastal bistveni preokret; vodstvo je določilo in razdelilo med bogoslovce funkcije, ki so: prefekt, hišni oskrbnik, Šolski oskrbnik, kronist, obred-ničar, zakristan, trgovca, električar, pevovodja, organist, frizer, bolničar,. podočnik v pisarni in pa oskrbniki za igre in izlete, razvedrilo, čiščenje prostorov, vrt, perilo, popravilo čevljev in obleke, vodo, pošto in novice, lepo vedenje.
Vsi imenovani so službo nastopili takoj.
Opravili smo izpite iz pastoralke in začeli počitnice. Nekateri so jo mahnili za nekaj tednov na Tirolsko. Nekaj bogoslovcev je šlo na izlet na goro s sa-dostanom Monte Itua, dve uri od tod. Patri kamaldolenci so jih prijazno spredi. Udeležili so se konventualne maše, Potem si pa ogledali vinograd. Med nevihto so jih patri povabili na kosilo. Prijazni p. prior je izrazil željo, naj h' kdo ostal pri njih, češ da imajo dobro hrano, dvakrat na teden celo pa-
štašuto...
Začel je izhajati listič „Delo in
vzgoja“. Zvedeli smo, da so komunisti v Tolminu obesili bogoslovca Dušana Leskovica, ki je bil pri propagandi.
September 1945
4.	septembra smo pričeli pouk. Iz Rima sta prišla najprej dr. Ahčin in dr. Vodopivec, potem pa kanonik dr. Kraljič. Vsi trije bodo predavali na naši fakulteti. Tudi je prispel g. Svete,, ki ho pomagal pri ekonomiji.
Prihajajo novi bogoslovci.
Med obiski je omeniti škofa iz Padove, ki nam je obljubil 50 postelj, in pa dr. Kreka, ki nam je jedrnato orisal položaj Slovenije v mednarodnem svetu.
God benediktinskega opata smo počastili s posebno prireditvijo. Naš prefekt sc mu je v tekoči italijanščini zahvalil za njegovo dobroto, pevski zbor mu je pa zapel:
Iz stolpa eem ml zvon doni, ko vlega mrak se po vasi.
Le doni zvon Iz temnih lin, -le vzbujaj ml na dom spomin.
Opat je večkrat polglasno vzkliknil: „Grazioso, grazioso!"
Potem je spregovoril on. Želel nam je skorajšnjo vrnitev v deželo, na katero nas spominja pesem praljskih zvonov, in nam zagotovil, da smo mu ne le „fratelli miei“, ampak tudi „figli-uoli".
Ob četrtkih prirejamo triurne sprehode po okolici. Jesen nas spominja na dom. Od šumečih platan odpadajo rumeni listi. Na treh njivah smo ličkali koruzo benediktincem. Njihov nadzor-
nik je pripomnil, da smo jim v „molto aiuto“. Potem smo pomagali trgati grozdje, lepo rumeno in sladko grozdje. To je prijetnejše kot delo s koruzo. Ali vsaj nasitnejše. Znosili smo krompir v shrambo, zalivamo vrt in skladamo drva.
Dobili smo spet krompir: pet ton. Benediktinci so nam dali storže za kurivo v vrednosti 3000 lir, domačini pa 2 toni drv. Naša nova tehnična pridobitev je tricikelj.
Zabavna prireditev: Sestanek treh. Truman je žlobudral v pristni angleščini, Stalin v slovenski ruščini, Attlee pa v diplomatski francoščini. Menda so Vsi udeleženci, profesorji in bogoslovci, „odnesli najlepši vtis".
Vsako sredo in petek zvečer nam godba Democrazia Christiana pod vodstvom benediktinskega patra igra podoknice, ker se vadi za nastope.
Tudi to življenje navdihuje verze:
Njen znali Carlo nima ve« noge, odkar Jo padla bomba kraj vode Pri cerkvi SanC Agnese.
čez dan sedi na kamnih tih In bled. Golobe včasih spravi s ploskom v lui z vrhov razdrtih templjev.
i’red njim otroci včasih se smejo, o vseh mogočih igrah govore, a zanj nihče ne vpraša.
Le kadar mamica mu na večer prinese iz prodajalne kruh in sir,
Jo mall Carlo »rečen.
Oktober 1915
V obednici beremo pastirsko pismo jugoslovanskih škofov, v katerem razkrivajo nelojalnost elementov proti Cer-
kvi, praznost državnih obljub in nevarnosti za duše. Kmalu za tem je prišel Kidričev odgovor na pastirsko pismo. Med drugim očita lemenatarjem strahotna grozodejstva. Ta gospod je pa res resnicoljnben. Kako zanimivo bi bilo poiskati dokaze za ta očitanja.
Dr. Farkaš je odšel v Rim. Kmalu se bo vrnil, ipotem pa odšel od tu za vedno. Zapeli smo mu v zahvalo nekaj pesmi:	čudovito nesebično je gradil
naš dom v Pragliji. Njegovo mesto je prevzel g. Svete.
Sem in tja pride kako pismo iz Jugoslavije.
Že je objavljen seznam predavanj: socialna filozofija (osnove krščanskega družabnega reda), sholastična filozofija (logika, kriteriologija), pedagogika, stara zaveza (uvod, cksegeza, biblična arheologija, hebrejščina), cerkveno pravo, Cerkev, kerigmatična teologija, moralno bogoslovje, osnovno bogoslovje, sotereologija, ascetika in mistika. Profesorji: gg. dr. Ahčin, Kraljič, Slavič, Odar, Lenček, Vodopivec, Truhlar.
Odšli so od nas novomašniki Guštin, Končan, Erman in Kvas. Dobili so službene namestitve v Gorici, Solkanu in Bovcu. Tudi so se poslovili bogoslovci —• lazaristi, pet po številu: na zahtevo svojih predstojnikov so morali v redovno hišo v Rim. Pa še dva člana ■križarskega reda sta nas zapustila ;n odšla v Meran.
Trije naši tovariši so rezali špeh za kuhinjo. Potrebe rode mojstre...
Branko Rozman
SVETOVNE-___NOVICE
,,Bela knjiga“ o Vatikanu. — Vatikan bo izdal „Belo knjigo“ o svojih odnosih do Hitlerjeve Nemčije. Iz važ-n‘h razlogov bodo prekršili predpis, da 1'stin iz papeškega arhiva ne smejo objaviti pred pretekom 100 let. V najkrajšem času bo namreč Vatikan izdal »Belo knjigo“, pri kateri sodelujejo Učenjaki različnih narodnosti.
Ta zbirka dokumentov bo obsegala razdobje od meseca julija 1933, ko je kil podpisan sporazum med Vatikanom 'n Tretjim rajhom. Objavljeni bodo tudi dokumenti, ki se nanašajo na raz-ti°bje od pričetka vojne 1. septembra 1989 do razpada Hitlerjeve Nemčije. Ti dokumenti bodo zlasti osvetlili stališče Papeža Pija XII. do Hitlerja.
Večina snovi, ki bo objavljena, so iz-v'rniki, katerih kopije so shranjene v Ufimških arhivih.
® Vatikanska kronika
22. september. Sv. oče je sprejel v Posebni avdijenci Tl. Sena, vrhovnega direktorja organizacije za borbo proti ,akoti (PAO)
26. september. To nedeljo popoldne ie papež maševal sredi mednarodnega ^iranskega taborjenja, jim med mašo Rovoril in se iskreno zadržal med nji-u>i. Po maši so ciganski godci in pevci Priredili papežu na čast ganljivo složnost.
28. september. Kardinal Beran (Čeh) je na praznik sv. Venceslava daroval skupno koncilsko mašo.
9. oktober. Nad pet tisoč udeležencev italijanskega narodnega kongresa katoliških zadrug je bilo ta dan sprejetih pri Pavlu VI.
17. oktober. Sv. oče je slovesno razglasil za blaženega p. Jakoba Bert-hieua, jezuita, ki je bil po rodu Francoz, deloval je na Madagaskarju in je prvi mučenec tega otoka.
28. oktober. Slovesno somaševanje. Sv. o,5e je razglasil pet koncilskih dokumentov: odlok o škofih, o redovnikih in o vzgoji bogoslovcev, ter dve izjavi: o krščanski vzgoji in o odnosu Cerkve do nekristjanov.
14. november. Na praznik sv. Stanislava je Pavel VI. sprejel v posebni avdijenpi kar d. Višinskega in druge poljske škofe, ki so se mogli udeležiti koncila.
14. november. Proslave v spomin 700-letnice Dantejevega rojstva so dosegle višek v Firencah 13. in 14. novembra. Slovesnosti se je udeležilo nad 500 koncilskih očetov. Papež je ob tej priložnosti pisal lastnoročno pismo državnemu tajniku kard. Cicogna-niju.
23. november. Papež zelo obširno govoril južnoameriškim škofom ob 10-
letnici južnoameriških škofovskih konferenc (CELAM).
|8. december. Zaključek 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Pavel VI. je daroval sredi zaključnih slovesnosti zahvalno sv. mašo in po evangeliju povzel vse delo v pomembnem in navdušenem govoru.
•	Izobrazba v industrijski družbi
Važnost izobrazbe in vzgoje v sodobni industrijski družbi je bila tema 12. socialnega tedna, ki je bil konec novembra 1.	1. na Dunaju. Številni
strokovnjaki iz vseh delov sveta so prikazali to temo s posebnim ozirom na krščanske rešitve sodobnih problemov. Teden je organiziral Zavod za politiko in socialno reformo.
•	Jezuitski predstojnik v Afriki
Vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arrupe je konec decembra obiskal misijonske postojanke svojega reda na Daljnem Vzhodu in v Afriki. Na Daljnem Vzhodu deluje zdaj okoli 200 misijonarjev, v Afriki 800 in 370 na Madagaskarju.
S Kardinal Beran v Švici
Na povabilo švicarske zveze je po končanem koncilu praški nadškof kard. Beran obiskal Ženevo in druga mesta ter znamenito romarsko svetišče Ein-siedelen.
•	| Rim brez cerkva
20. novembra 1965 je bila ustanovljena v Rimu 228. rimska župnija, ki ima 15.000 duš. Zaradi pomanjkanja primernega prostora za zgraditev nove župnijske cerkve so spremenili v cer-
kev pritličje in prvo nadstropje tamkajšnjega nebotičnika. Nova župnija je ustanovljena zaradi razbremenitve starih treh župnij, saj ima vsaka še po
50.000	vernikov.
© Versko bratstvo v Franciji
V Chambery pri Grenoblu (Francija) bodo zgradili katoličani in protestanti stavbo, v kateri bo novo ekumensko versko središče. V stavbi bosta dve ločeni kapeli in različne dvorane, ki bodo na razpolago pripadnikom obeh ver brez razlike.
6 Redovnice predlagajo posvet
Predstojnice katoliških redovnic v ZDA •— vseh redovnic je zdaj do
180.000	—• so poslale vsem škofom ZDA, rimski kongregaciji za redovnike in tudi 2. vatikanskemu koncilu resolucijo, v kateri prosijo, da bi bile predstojnice katoliških redovnic vprašane v vseh zadevah, ki zadevajo življenje in delovanje katoliških redovnic.
® Kard. Cushing in univerza v Boliviji
Letos meseca februarja bodo odprli v Boliviji novo katoliško vseučilišče. To katoliško univerzo so zgradili s pomočjo velike podpore bostonskega (ZDA) nadškofa kard. Riharda Cushinga.
© Upor je dokaz za preganjanje
Škof iz Montecarla (Monaco) msgr. Rup.y je pred meseci obiskal sovjetsko Armenijo. Bil je tudi na obisku pri poglavarju armenske Cerkve katolikosu Vaskenu, o katerem je izjavil, da je ugleden človek triinpetdesetih let, ki brani pravice Armencev in dela v prid edinosti vseh kristjanov. Mudil se je
tudi v krajih Sovjetske zveze, kjer živi v®čje število katoličanov. O teh je po-Vedal, da so tesno povezani s svojimi duhovniki in se uspešno upirajo zapiralu svojih cerkva.
*	'Prijateljstvo med Carigradom in Dunajem
Ekumenski pravoslavni patriarh Atenagora je odlikoval dunajskega kardinala Koeniga s spominskim kri-1000-letnice samostana na gori Atos. Carigrajski ekumenski patriarh j® hotel z odlikovanjem izraziti priznanje kard. Koenigu za njegovo delo in Priznanje za zbližanje med vzhodno in zahodno Cerkvijo.
*	Muslimani in kard. Duval
Alžirski nadškof 'kard. Duval je po ulžirski radioteleviziji izjavil, da so v Alžiriji resnično prijateljske vezi med katoličani in muslimani, ki so se izoblikovale v skupnem trpljenju. O koncil-ski izjavi o odnosu Cerkve do nekristjanov je dejal, da zelo jasno govori o Muslimanski veri in da so jo pohvalili Mnogi ugledni muslimanski strokovnjaki.
*	Ponovna izvolitev za predstojnico Generalni kapitelj reda „angleških
gospodičen“ v Rimu je ponovno izvolil Za vrhovno predstojnico mater Edelbur-Solzbacher. Redovno družbo „angleških gospodičen“ je leta 1609 ustanova v Belgiji Angležinja Marija Ward.
*	Film o kongresu
V Indiji so izdelali film v jeziku Malalalan o zadnjem mednarodnem evharističnem kongresu, ki je bil v de-<'cMbru 1964 v Bombayu.
• Priznanje nemških Judov
Osrednji svet Judov v Nemčiji je v posebni poslanici priznal, da je vatikanski koncil odpravil versko protijudov-sko rasno gonjo. 'Pripomogli so k temu tudi nemški kardinali, za kar jim daje posebno priznanje. Koncilska „Izjava o Judih“ je za vse judovske občine velikega pomena.
105 let — osem papežev
Duhovnik msgr. Pavel Chelini iz Lu-cce v Italiji je izpolnil 105 let. V svojem dolgem življenju je dočakal osem papežev: Pija IX., Leona XIII., Pija X., Benedikta XV., Pija XI., Pija XII., Janeza XX5III. in Pavla VI. Še vsak dan opravi brevir. Bere brez očal.
Sv. Jakob v Composteli
Več kot dva milijona romarjev je lani obiskalo grob sv. apostola Jakoba v Santiago de Compostela (Španija).
V nekaj letih 1000 duhovnikov
španska Cerkev, ki je do. sedaj poslala v Južno Ameriko že 1050 duhovnikov, je z Vatikanom „sklenila pogodbo“, da bo v naslednjih letih poslala tja še 1000 duhovnikov.
Slava japonski univerzi
Na Japonskem slovi katoliško vseučilišče v Tokiu, ki nosi ime „Sofia“ (modrost). Za šolsko leto 1965/66 je ravnateljstvo objavilo, da ima 1500 razpoložljivih mest za vpis študentov prvega letnika. Pa se je prijavilo 11.000 študentov. To je najboljša propaganda za katoliško šolstvo.
LETOŠNJI BOŽIČ V LJUBLJANI MARIBORU IN KOPRU
Uredništvo „Družine“, edinega slovenskega verskega lista v domovini, je za 'božične praznike imelo s slovenskimi stolnimi župniki (Ljubljana — prof. France Glinšek, Maribor — dr. Vinko Frangeš, Koper — prošt Leopold Jurca) kratek razgovor. Ker je zanimiv in nam veliko novega pove, ga tudi našim bralcem objavljamo. Glasi se:
1. vprašanje: Kako se v vašem mestu pripravljate na božične praznike ?
V	ožji Ljubljani je 15 župnij. Če bi hotel o vsaki nekaj povedati, bi nastala cela razprava. — Priprava gre v dveh smereh. Kristjani se zavedamo, da je treba za praznike urediti ne samo stanovanje, temveč tudi svoj notranji svet. Zato so vrste pred spovednicami bolj goste. — Po vseh župnijah pa tudi pripravljajo jaslice.
Jaslice so seveda paša za oči, toda postati morajo tudi pobuda za globlje doživljanje božičnih skrivnosti.
Pri verouku bo povsod nekaj božičnice. če kje povabijo starše k božični uri, naj se radi odzovejo.
V	Ljubljani ne smemo pozabiti tudi treh velikih devetdnevnic. Začne se pri frančiškanih, nadaljuje pri Sv. Jakobu, konča pa v stolnici na sveti večer.
V	Mariboru bo potekla priprava na božič v družinah, v veroučnih učilnicah
in v cerkvah. Družine bodo posvetile vso skrb predvsem jaslicam. Naj bi ne bilo letos krščanske družine brez vsaj skromnih jaslic. Te si lahko vsaka družina brez večjih težav oskrbi. Tudi otroke bomo navajali, da bodo delali jaslice, da bodo sami napravljali figure za jaslice iz ilovice, izrezovali papirnate jaslice, zbirali žrtvice, ki jih bodo predstavljale slamice, s katerimi bomo postlali božjemu Detetu jaslice na sveti večer.
V	cerkvah poslušamo med maše kratke adventne misli. Želimo, da bi bile zornice, naj bodo zjutraj ali zvečer, bolj obiskane. Adventni venec pa v vseh cerkvah budi adventno misel in z gorečimi svečami vedno bolj stopnjuje hrepenenje po Odrešeniku.
V	Kopru imamo ves advent zornice, ki bi jim bolj pravilno rekli večernice, ker se vrše vedno zvečer. Otroci se jih pridno udeležujejo in tekmujejo, kdo bo bolj zvesto hodil. Da to lažje ugotovimo, dobe vsak večer kontrolni kartonček. Najbolj pridni bodo nagrajeni s pastirčki in ovčkami za jaslice doma.
2. vprašanje: Kako boste praznovali božične praznike ?
Višek praznovanja so polnočnice. V Ljubljani bo najbolj slovesna pač V stolnici, ker jo opravi sam nadškof, ki med mašo zbranim tudi vošči praznike in pove še nekaj drugih toplih besed. Po vseh cerkvah opazimo mnogo obra-
z°v, ki jih drugače ne vidimo. Njim Povem, da »o nam zelo dobrodošli, vendar naj takoj dostavim, da bi jih ljubljanski dušni pastirji radi videli v cerkvi tudi na navadne nedelje.
Vsem vernim Ljubljančanom močno Priporočamo, da sveti večer obhajajo v ^rogu svoje družine, da pokrope in Pokade svoja stanovanja in pri tem kaj bolijo. Seveda si morajo kadilo pravočasno oskrbeti, da ne bodo ostali na sveti večer praznih rok. Plošče z božič-Pitni pesmimi bodo ta večer zelo pripomogle k ustvarjanju božičnega razpoloženja. — Tudi na jaslice doma naj ne
Pozabijo.
V	Mariboru bodo pred polnočnico otroške proslave, prepevali bomo bo-ž-ične pesmi, potem pa bodo letos prvič Za božič v slovenskem jeziku zapeli angolski spev: Slava Bogu na višavah. . .
V	Kopru bomo v stolnici skupaj s 3vojim škofom obhajali božič kar moč olovesno. Jaslice bomo pa postavili tudi v cerkvici sv. Miklavža, ki stoji ob najbolj prometni ulici mesta. Za jaslicami l’orno postavili magnetofon, ki bo ves ’lan oddajal božične pesmi.
'1- vprašanje: Kaj bi želeli vernikom Sv°jega mesta posebej položiti na srce?
Najprej, da bi se Ljubljančani kaj Pcida odločili za božično spoved in obhajilo. Najlepše jaslice malo pomenijo,
ni srce jaslicam vsaj malo podobne. *^ruga želja se tiče naših bolnikov. Ti s° božiča najbolj potrebni. Kakšnega ? ^ jaslicami in drevescem, kadilom in kolačem ? I.ahko. Zelo prav. Toda da O'orda niso bili že ne vem kako dolgo pr’ zakramentih, to je velika bridkost.
Svojci se oglasite pri duhovnikih, da se dogovorite glede božičnega obhajila.
Mariborčanom želim, da bi letošnje božične praznike obhajali v notranjem miru. Nič ne koristijo prazniki miru in ljubezni, če tega ni v človeških srcih in v družinah. Zato obnovimo lepe krščanske navade v družinah. Po navodilih 2. vat. cerkvenega zbora naj bi naše družine v letošnjih božičnih praznikih po božje zadihale; to bodo pa le, če bo Bog znova rojen v srcih vseh, starih in mladih. Zato pa odstranim.) vse, kar je krivo in hrapavo, da bo Bog našel gladko pot in bodo vse naše družine videle in doživele zveličanje božje.
Koprčani ne smemo pozabiti, da obhajamo prvič božič po sklepu 2. vatikanskega koncila. Zato se nam letos s Kristusovim rojstvom na poseben način razodeva milost našega odrešenika.
Kristus prihaja k nam z bogatimi darovi. Odprite vrata svojih src in svojih družin. Po dobri spovedi sprejmite Odrešenika v sv. obhajilu z radostjo betlehemskih pastirjev. Okusili boste, kako sladek je Gospod tistim, ki ga ljubijo.
Naša župnija je mesto na gori, čeprav leži ob morju, ker je prva matična župnija naše apostolske administracije za vse Slov. Primorje, ki se pod vztrajnim in modrim vodstvom svojega nadpastirja pripravlja, da postane tretja škofija v Sloveniji.
Mesto na gori se ne more skriti. Oči vseh v škofiji so uprte vanj. Tega se morate dragi Koprčani, globoko zavedati. Trudite se, da bo luč vašega krščanskega in farnega življenja svetila po vsej Primorski.
•	Na obletnico smrti škofa dr. Gregorija Rožmana je bila dne 16. novembra lanskega leta sv. maša za pokoj njegove duše v župni cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Za rajnega škofa Rožmana so bile maše tudi po drugih slovenskih cerkvah, zlasti v Lemontu, kjer je na frančiškanskem pokopališču njegov grob.
•	15 let med begunci. V taborišču Spittal ob Dravi, kjer je bilo v prvih begunskih letih veliko Slovencev, živi sedaj še vedno okoli 300 rojakov. Med temi Slovenci je ostal tudi slovenski duhovnik g. Anton Mihelčič. V špitalskem taborišču je decembra lanskega leta slavil svoj dušnopastirski jubilej, 15 let, odkar je župnik slovenske župnije v taborišču. G. župniku čestitamo in mu želimo uspehov v slovenskem dušnem pastirstvu! •
•	P. Odi!». Hajnšek OFM, ki je več let deloval v dušnem pastirstvu med Slovenci v Avstraliji, se je zaradi bolezni v zadnjih mesecih vrnil „domov“,
v Lemont. Med vožnjo po morju je obhajal tudi svojo 70-letnico, h kateri m» iskreno čestitamo. V lemontskem domu mu želimo okrepčanje zdravja in duhovniških uspehov.
•	Venezuela. Na emigrantsko nedeljo
je skupina slovenskih narodnih noš zastopala slovenske emigrante pri maši in pri polaganju venca pred spomenikom Osvoboditelja Venezuele na Bolivarjc-vem trgu pred stolnico.	,
•	Železna maša — Rev. J. Trunk (USA) 25 julija lanskega leta je starosta slovenskih duhovnikov v ZDA, župnik. Jurij Trunk, obhajal 70-letni' co svojega mašniškega posvečenja, č. g. Trunk je bil rojen na Koroškem, !• septembra 1870. V duhovnika je bil posvečen v Celovcu, 20. Julija 1895. Leta 1904 je postal župnik sv. Križa v Beljaku. Po prvi svetovni vojni je prisostvoval mirovni konferenci v Parizu in bil zelo delaven pred plebiscitom na Koroškem. V Ameriko je prišel 1. 1921. Po treh letih župnikovanja v Bervich, North Dakota, je postal župnik najve-,čje slovenske fare v Leadville, Colorado. Tu je ostal do 1946, ko je odšel na vabilo rev. Voduška v San Francisco, Kalifornija. G. Župniku Trunku ob njegovi železni maši iskreno čestitamo!
•	Kardinal Beran v Trstu. 19. decembra lanskega leta je prišel v Trst češki kardinal Beran. Zjutraj je imel pontifikalno sv. mašo v cerkvi Novega sv. Antona, popoldne pa je blagoslovil zvonove za novo Marijino svetišče na Vejni.
?n<rcl e
ti 3 »n i kr&ertTini
® Prvo sveto obhajilo. Osmega de-CeMbra, na praznile Brezmadežne, ob koncu vesoljnega zbora, je v Slovenski hiši v Buenos Airesu 62 slovenskih °trok iz Velikega Buenos Airesa pristopilo k prvemu sv. obhajilu. Med sv. niašo je bila pridiga g. msgr. Oreharja. Rrvoobhajanci so ob tej priliki obnovili tudi krstno obljubo. Pel je šolski tečaj Ram os Mejie, ki ga vodi gdč. učite-ijica Anica Šemrov. Pri harmoniju je hü g. Štefan Drenšek. Po sv. maši je po stari navadi skupen zajtrfe. Otro-c* so prejeli lepe spominske slike, ki i'ni bodo vse dni govorile o lepoti 8. decembra 1965.
® Dvesto mož in žena na duhovnih Vaiah. Kot vrsto let, tako je tudi zadnji
advent naše Dušno pastirstvo organiziralo duhovne vaje za žene in moža. Oboje je vodil g. župnik Janez Langus. Žena je prišlo 93, mož pa je bilo 107 — skupno torej ravno 200.
® Blagoslovitev novega doma. V nedeljo, 28. novembra je g. msgr. Anton Orehar blagoslovil nov slovenski dom v Berazateguiju. Ob tej priložnosti se je zbralo več rojakov iz raznih krajev Velikega Buenos Airesa. Prireditev je napovedoval g. Ivan Korošec, govoril je g. Janez Šterbenc, predsednik krajevnega doma. Pozdrave pa so izročili številni zastopniki naših domov, ustanov in organizacij.
® Žegnanje v Slovenski hiši. V nedeljo, 21. novembra je bilo v Slovenski hiši žegnanje. Pričelo se je s sv. mašo, med katero je pel „Gallus“ pod vodstvom g. dr. Savellija. Na popoldanskem sporedu je bil govor g. msgr. Oreharja, nastopi šolskih otrok ‘in prizori gojencev Rožmanovega zavoda. Nastopili so tile šolski tečaji: Carapa-chay, Morön, Ramos Mejfa, San Justo, San Martin, Slovenska vas in Beraza-tegui. V govoru je bilo podano tudi finančno poročilo Slovenske hiše.
• Zaključek šole in sveti Miklavž. Prve dni v mesecu decembru je bil zaključek slovenskih šolskih tečajev. Po večjih krajih kot v Capitalu, Moronu, Ramos Meji ji, San Justu, San Martinu, Slovenski vasi, Carapachyu, Berazateguiju je bil združen s prihodom sv. Miklavža.
•	Pet novih maš v letu 1965. V preteklem letu je bilo med nami v Argentini pet novih maš. V juliju je bil posvečen v duhovnika g. Ivan Likozar, C. M. Novo mašo, o kateri smo že poročali, je imel v Slovenski vasi. Ostali naši novomašniki :pa so: Andrej Zarnik, Franc Barle, SDB, Marjan Bečan in Edo Škulj.
•	Novomašnik Andrej Zarnik je bil posvečen v duhovnika 18. decembra 1965 v Torinu v Italiji. Njegovi starši, sestre in bratje žive v Argentini v mestu Mendoza. 'Rojen je bil 17. novembra 1941 v Nasavčah, fara Komenda pri Kamniku na Gorenjskem, štiri leta star je odšel s starši v begunstvo ter preživel begunska leta v taboriščih v Pegge-zu na Tirolskem in v špitalu na Koroškem. Tu je obiskoval slovenski otro-
Č. k. Andrej Zarnik
ški vrtec. V Argentini je dovršil osnov- [ no in srednjo šolo. Vstopil je v misijonski red „Consolata“. Noviciat je dovršil v Sao Paulo v Brazilu, bogoslovne študije pa v Torinu v Italiji. V oktobru letošnjega leta bo ponovil svojo novo mašo med rojaki v Mendozi v Argentini.
• Novomašnik Franc Barle, SDB.
15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja je v mestu Cordoba postal duhovnik. Posvetil ga je nadškof msgr. ; Primatesta. Novo mašo je zapel 28. novembra v Slovenski vasi, kjer žive njegovi starši in drugi domači. Pel je pevski zbor iz Slovenske vasi, ki ga vodi g. Mele. Novomašni govornik je bil g-Janko Mernik, SDB, asistirali pa so: g-vikar Janez Petek, C. M., g. Franc Urbanija in g. Tine Vrečar, CM. Novomašnik je doma iz Straže, župnija
č. g. Franu Barle
J
Brdo pri Domžalah. Rojen je bil 3. oktobra 1038. Kot majhen otrok je odšel v letu 1045 na Koroško in od tam v ■Argentino. V begunskih taboriščih je obiskoval osnovno šolo, v Argentini pa vstc;pil 'k salezijancem, kjer je srečno dosegel duhovništvo.
® Novomašnik Marjan Bečan. V nedeljo, 10. decembra, je v San Martinu zapel novo mašo g. Marjan Bečan. No-vomašni govornik je bil g. msgr. Anton Orehnr. Asistirali so mu g. dr. Filip Žakelj, g. Franc Urbanija in g. Jurij Rode. Pri maši je pel pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča. Novomašnik je doma iz Ljubljane. Rojen je bil dne 20. marca 1940. Osnovno šolo je začel na Koroškem, dokončal pa v Rozmanovem zavodu v Adrogue. Tu je dovršil tudi srednjo :°ln in bogoslovje. V duhovnika je bil
C. g. Marjam Bedam
posvečen na kvatrno soboto, 18. decembra, v mestu Lomas de Zamora. Posvetil ga je krajevni škof msgr. Schell.
® Novomašnik Kdo Škulj. Isti dan kot g. Marjan Bečan je postal duhovnik g. Edo Škulj, gojenec najprej Rozmanovega zavoda in pozneje pa slovenskega bogoslovje v Adrogucju. Novo mašo je zapel v kraju Boulogne, kjer župni-kuje g. Albin Avguštin. Pri novi maši mu je govoril stric g. župnik Janez Dolžina iz ZDA. Asistirali pa g. msgr. Anton Orehar, g. Franc Urbanija in g. Jurij Rode. Med mašo —■ v slovenskem jeziku — je pel pevski zbor „Gallus“ pod vodstvom g. dr. Savellija. Novomašnik je doma iz župnije Velike Lašče. Rojen je bil 23. maja 1941 v Podsmreki pri Velikih Laščah.
č. g. B(lo Škulj
S	Počitnice v „cordobskih“ gorah
V torek, 27. decembra je odšlo nad 80 naših otrok v „cordobske“ gore — sko-ro 1000km iz Buenos Airesa — v slovenski počitniški dom, ki ga vodi g. dr. Rudolf Hanželič.
• Izlet slovenskih otrok. Na dan sv. .Štefana je bil izlet slovenskih šolskih otrok. Na velikem vrtu zavoda sv. Jožefa v Martin Coronado se je zbralo nad 250 otrok. Prišli so iz Buenos Airesa, Morona, Itamos Mejie, San Justa, <San Martina, Slovenske vasi, Hurlin-ghama in Adrogueja. Otroke so spremljale njihove učiteljice. Ob 12 je bila v cerkvi skupna maša, ki jo je daroval in med mašo tudi govoril g. msgr. Anton Orehar.
(9 Božični prazniki. Sveti večer je bil na splošno v slovenskih družinah tak kot nekoč doma. Rojaki so bili zbrani okrog jaslic, še preje so kropili hišne prostore, molili rožni venec in prepevali 'božične pesmi. Osrednja polnočnica je bila v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Sv. mašo je daroval g-msgr. Orehar, pel pa je ‘pevski zbor „Gallus“, ki ga že dolgo vrsto let vodi g. dr. Savelli. Polnočnice so bile še v Slovenski vasi, v Carapachayu in v San Fernandu. Po polnočnici so si rojaki voščili blagoslovljene praznike.
® „Abiturienti“ slovenskih šolskih tečajev. V soboto, 18. decembra je Mladinski odsek „Zedinjene Slovenije", ki ga vodi g. nadzornik Majhen, priredil za vse, ki so dokončali v tem letu slo-
Našo prvoobhajanke v letu 1965. V sredi g. msgr. Anton Orehar
.1.26
venske šolske tečaje, lepo prireditev z malico. Vabilu so se odzvali skoraj vsi, ki so dovršili slovenske šolske tečaje. Po otvoritvenih besedah g. Majhna sta govorila g, Božo Fink, predsednik „Zedinjene Slovenije“ in g. msgr. Anton Orehar. Zborček iz Morona pa je pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve zapel nekaj pesmi.
* Božični misterij „Henrik gobavi vitez“. Na božični dan, v soboto 25. decembra je kulturni odsek Našega do-ma v San Justu uprizoril božični mi-storij v štirih slikah „Henrik gobavi vitez“, ki ga je napisal Franc Ksaver Meško. Igra je dobro uspela. Režija je bila v rokah g. Janeza Špeha. Sceno-craf pa je bil g. Tone Oblak.
® Dve novi knjigi. Založba Svobodne Slovenije v Buenos Airesu je za božične braznike izdala kar dve novi knjigi: »Zbornik 1966“ in Vladimir Vauhnik »Nevidna fronta“.
® Zbornik Svobodne Slovenije 1966 so Ul"edili: Miloš Stare, Joško Krošelj, Pa-VGl Fajdiga in Slavimir Batagelj. Ovi-*ek je delo akad. slikarice Bare Remec. Natisnila pa je tiskarna Vilko.
Letošnji Zbornik ima 416 strani. Razdeljen jc na več poglavij in sicer: Lr. Janez Evangelist Krek ob stolet' ''Ni rojstva — zbral in uredil dr. Vinko
Brumen ■— strani 7—58; Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem
—	Avstrija za verski pouk otrok v slovenščini. Sestavil dr. Anton Podstenar
—	strani 59—105; Dokumenti — razprave — pričevanja —- strani 107—174; Dr. Anton Korošec ob 25-letnici smrti
—	strani 175—226; Naši gorniki — strani 227—248; Anketa: Cilji slovenske narodne politike — strani 249—312. Pri anketi je sodelovalo 13 ljudi iz vseh delov sveta; Slovenstvu v čast, narodu v ponos — strani 315—346; Razgledi
—	strani 347—404.
Zbornik ima tri priloge:	Barvasto
prilogo znamenja škofa Rožmana v Ba-rilo,čah, planinsko ilustrirano in umetniško prilogo na 8 straneh.
Zbornik vsem toplo priporočamo. Velika njegova odlika je, da naj osvetli podobi dveh slovenskih mož: dr. Juneza Ev. Kreka in dr. Antona Korošca.
® Velikonjeva književna nagrada — Na natečaj so prispela štiri dela. Vsa so po svoje kvalitetna, vendar nobeno ne dosega višine, ki jo terja prva nagrada. Zato je komisija združila obe nagradi v eno in ju v enakih deležih razdelila med najboljša spisa. To sta: razprava dr. Vinka Brumna (geslo P. D. 46/1940). Iskanje iz zmed, zablod in ^mot, in novela Ruda Jurčeca (geslo Pu in Do): Marcelino Vdzquez.
Ko je vojskovodja Kserkses. peljal svojo ogromno vojsko na Grško, si je dal postaviti visok stolp, od koder je mogel pregledali vse čete. Zjokal se je, ko je pomislil, da čez sto let nobenega od vseh teh mož ne bo več med živimi.
POVERJENIKI:
KJE JE KAJ
Argentina:
Duinopaslirska pisarna, Ratnön Falcön 4168, Buenos Aires
Z. D. A :
Rev. Julij SlapSak 6019 Glasa Ave.
Cleveland, Ohio, U. S. A. Slovenska pisarna Baragov dom 6304 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio, U. S. A.
Kanada:
Ivan Marn.
131 A Treevlew Drive Toronto 14, Ont. Cannda
Trst:
Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, ltalla
Italija:
Zora Piščanc,
Riva Piazzutta 18, Gorizia, ltalla
Avstrija:
Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec
Celoletna naročnina zaAr« gentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguaya) 1200 pesov.
za ZDA in Kanado 6 dolarjev;
za Avstrijo 95 šilingov za Italijo 2.000 lir; drugod
protivrednost dolarja.
Čudoviti dogodek Koncilski nauk o Cerkvi	66
Pastirsko pismo o treh problemih	71
Spolna vzgoja mladine	75
Še o ljudskih običajih	79
Desni in levi katolicizem	84
Iz dnevnika Janeza XXIII.	86
Sadovi II. vat. cerkvenega zbora	93
Antonioni — in borba za zlom v filmu	92
Za mladino	95
Anketa	95
Dnevnik Ane Marije	97
Ali prevladujejo čustva?	99
Uganka — odgovor na test	100
Za dobro voljo	103
V družini	102
Studenec življenja	102
Pred ogledalom	103
Ali naj molimo ?	105
Pa smo res reve	106
Zakon, družina in	narodna skupnost	108
Lemenatarji	113
Svetovne novice	117
Novice iz Slovenije	120
Slovenci v svetu	122
Med nami v Argentini	123
LETO XXIII.	štev. 2	FEBRUAR 1965
PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO!
Nakazila na naslov: Antonio Orehar Ramön Falcön 4158, Buenos Aires, Argentina
slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr« \nton Orehar); urejujejo (Ir. Al .Starc, dr. Br. Rozman ih Jurij Rode. Editor resp.: Msgr. Antonio Orehar, Ramön Falcön 4158, Bs. As. Registro de la Prop. Intel. N9 843.966
Tiska Vilko S. R. L., Eetados Unidos 425, Buenos Aires
*	Zgoraj: Prizor iz T. S. Eliotove drame „Umor v katedrali“ v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Dimno so uprizorili za. Kristusa Kralja 1065 naši akademiki
1 desetletnici obstoja „Slovenskega akademskega društva“
*	Na drugi strani: Ljubljana — zmajski most v zimskem februarju
*	Ovitek: stud. arh. Jure Vombcrgar
Iz uprave: Uprava se obrača do vseh rojakov z dvema prošnjama: Razširimo ’ uhovno življenje“ po vseh slovenskih domovih. Poravnajmo čimprej naročnino. a j bolje do nedelje, G. februarja, ko bo veliko nagradno žrebanje, katerega bodo 6 vs' on>. ki bodo imeli poravnano naročnino. Dvakrat da, kdor hitro da!