Savinjski vestnik Celje 23. junija 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA. OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA LETO IV., ŠTEV. 25 - CENA 5 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Poštnina plačana v gotovini, četrt- letna naročnina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. kmetje, kako je z obvezno oddajo mesa Odkar Je zvezna vlada mlpravila obvezni odkup večine kmetijskih pri- delkov, na kmetih kaj neradi slišijo o obveznih odkupih in radi pozabljajo na obveznosti, ki jih kmetje še imajo napram državi. Nekateri skorajda no- čejo slišati o 40% obvezni oddaji me- sa, katero bi morali do 1. julija izvršiti. Mnogi krajevni ljudski odbori so pri odkupu še v velikem zaostanku, čeprav bi to obveznost z lahkoto izvršili, če bi kmetom pravilno in pravočasno po- jasnili, da po sprostitvi trgovine ne more naša preskrba kar čez noč steči na pravilen tir in da je oddaja teh 40% potrebna za kritje potreb zdrav- stvenih in socialnih ustanov ter za najnujnejše potrebe potrošnikov v in- dustrijskih središčih in mestih, še dalj so šli nekateri krajevni ljudski odbori; v njih je zavladala mlačnost, mnenje popuščanja, ali pa so celo nekateri odborniki nasedli našim nasprotnikom, ki skušajo danes, v času vedno večje- ga razvoja demo'kracije* zopet uve- ljavljati svoje sovražne naklepe. Pod njihov vpliv padajo zlasti kmetje. Kaj- ti govorice, ki se tu in tam slišijo, da obveznih oddaj več ni, da je treba počakati še do 1. julija in se bodo obvezni oddaji izmuznili, potekajo prav od njih. Tisti, ki takim parolam nase«lajo bodo ostali zopet razočarani, ker obveznosti napram državi bodo morali izvršiti slej ko prej. V okraju Celje-okolica poteka naj- slabše odkup živine v KLO Slivnici, Prevorju iti Vranskem, kjer so do se- daj dosegli komaj 50% znižanega pla- na. Veliko boljši niso v KLO Dramlje in Marija Gradec, kjer so odkupili le 60 do 67% znižanega plana. Naj navedemo tudi nekaj kmetov, ki se najbolj upirajo obvezni oddaji. Kmet Lampret Jože iz vasi Žagaj (KLO Ponikva pri Grobelnem) je oddal le 81 kg mesa od 134 kg znižanega plun^' čeprav ima v hlevu 5 glav goveje^ ži- vine. Da jo špekulant, ni potrebno' še posebej povdariti, ker je bil za razne prekrške že 12 krat kaznovan z večji- mi in manjšimi kaznimi. Kmet Mlakaj Ivan iz Boletina (KLO Ponikva pri Grobelnem) ima za oddati 106 kg po znižanem planu. Kljub temu, da ima 6 glav živine je izjavil, da ne bo nič oddal, ker nima. Kmet Knafelc Jakob iz Bozovice (KLO Pristava) ima 1(1 glav goveje živine in i konja pa tudi ni hotel oddati 212 kg predpisane od- daje mesa, niti tedaj, ko je prišla k njemu izterjevalna ekipa. V Dramijah se kmetje izgovarjajo, da je živina vsled lanskoletne suše slaba in zato naj bi počakali do jese- ni. Ta izgovor je jalov, ker so prav v Dramljah lani odkupili največ sena, kar pomeni, da je bilo krme dovolj. Na Kozjanskem se tudi izgovarjajo s slabo krmo in so celo nekateri odbor- niki predlagali, naj bi z odkupom po- čakali do konca junija, da bi z novo krmo živina pridobila na teži. Tudi njihov izgovor je prazen, ker je zna- no, da so na živinskih sejmih v Pil- štanju kmetje prodajali dobro rejeno živino. Posledica tako oportunističnega stališča odbornikov in kmetov pa je, da je v maju 6 KLO na Kozjanskem oddalo komaj 800 kg mesa. Tudi oddaja mršavih prašičev ne po- teka -zadovoljivo. V KLO Go\ni]sko, Žalec, Dramlje, Pristava, Št. Vid pri Planini, Frankolovo, Galicija, Št. Ru- pert nad Laškim niso oddali letos niti enega mršavega prašiča. Lahko bi re- kli, da velja pravilo: tisti odbori, ki so slabi pri oddaji mesa niso veliko boljši pri oddaji mršavih prašičev in masti. To pomeni, da tam nekaj ni v redu. Mnogi krajevni ljudski odbori se še ne zavedajo, da se iz dneva v dan pre- naša na njih vedno več kompetenc; kljub temu se pa nekateri še vedno zanašajo na pomoč iz okraja ali pa se poslužujejo raznih administrativnih ukrepov, namesto da bi gospodarske ukrepe tolmačili na zborih volivcev. S pravilnim in samostojnim delom od- bora, bi odpadle marsikatere težave, s katerimi se danes odbori bore. Zadnji čas je že, da se krajevni ljudski odbori in množične organiza- cije resno zavzamejo, da bodo kmetje oddali kar so še dolžni — saj nas sa- mo še teden dni loči od 1. julija. Špe- kulantje, ki menijo, da se bodo po 1. juliju'že kako 5.izmazali<, se hudo motijo. Izpolnitev obveznosti zahteva od kmetov zvezna uredba — in prav nobenih možnosti ni, da bi bil kdo obveze oproščen. -ma- VAŽNO Vso pošto za Mestni koanite KPS, za Mestni odbor OF, za Mestni odbor LMS, za Mestni o porodu, z dovoljenjem zdravnika celo 8 mese- cev, prekinjati delo vsake tri ure, da lahko gre domov dojiti otroka. Vsaka prekinitev je dovoljena za i>ol ure, kjer ni všteta pot do doma in nazaj. Tiste matere, ki imajo do službenega mesta predaleč imajo pravico delati samo 4 ure. V obeh slučajih teče do- ječi materi polna plača. Izjemoma se materam, po zdravnikovem nasvetu, dovoli skrajšani delovni čas do 3 let otrokove starosti, če nima nikogar, ki bi varoval otroka. Seveda v tem pri- meru po šestih mesecih ' po 'porodu prejema samo plačo od dejansko iz- vršenih ur. Izredna ugodnost je dana materam v primeru če otrok zboli. Tedaj smejo ostati 15 dni od dela in so ves čas plačane. Ta ugodnost traja do 7 leta otrokove starosti. .Preko rednega in zgoraj opisanega skrajšanega delovnega časa ne sme mati nikoli delati. Podjetja tega ne smejo zahtevati, niti materam dovoliti, četudi bi one hotele. Ta odlok velja za mater od 5 meseca nosečnosti do 8 meseca dojenja. Otroci imajo brezplačno bolniško zdravljenje do tretjega leta starosti neglede na socialno stanje staršev. Pozneje imajo polovični popust do 7. leta. Otroci zavarovancev s.o pa itak v brezplačni zdravniški oskrbi. Dojenčki dobijo pripadajoče nakaz- nice. Dojenčki tistih mater, ki se pre- življajo izven garantirane preskrbe, dobijo do enega leta 750 gr sladkorja mesečno, od enega leta do dveh let pa 500 g. Ta sladkor dobijo samo na potrdila materinskih posvetovalnic. V materinskih posvetovalnicah prej- mejo matere tudi cuclje in gumirana platna, ki jih zaenkrat še primanj- kuje. Prav tako so ^' teh posvetoval- nicah na razpolago razna živila za obolele otroke kot riž, itd. Matere po- služite se te ugodnosti pri v^saki pre- bavni motnji otroka, posebno sedaj v poletnih mesecih. Podrobnosti o tem vprašanju dobijo lahko matere tudi V vseh materinskih posvetovalnicah. Zato ob zaključku opozarjamo matere na te ustanove, da jih obiskujejo ter da se poslužujejo ugodnosti, katere nudi naša sociali- stična domovina materam in mlademu rodu. Med velenjskimi rudarji KI ŽE OD NEDELJE KOPLJEJO Ob vhodu v velenjski rudnik se ^ustaviš pri vratarju. Tu so postavili večjo stavbo, ki služi, razen vratarju, tudi rudarjem, da lahko čakajo v ča- kalnici na avtobus. Poprejo vsega tega ni bilo in se je več deset rudarjev prehladih), obolelo na revmatizmu, ker so segreti prihajali iz jame, zunaj pa jih je veter prepihal. Prejšnji me- sec pa so z zgraditvijo čakalnice tudi odpravili to rak-rano velenjskejjj^ rud- nika. Po žičnem dvigalu te spuste v temo. Kakšen je občutek, ko se prebijaš med premogom, ko ti zaudarja svojevrsten rudarski zrak, tega ne moreš opisati. Večkrat se moraš izogniti vagončkom, ki jih potiskajo in kar zdrsijo mimo tebe do mesta, kjer jih nato dvigajo. Srečaš rudarja. Znoj mu teče s čela, oci se mu iskrijo, izraz lica je napet; takoj spoznaš, da gre za veliko stvar. Če ga vprašaš, kako je, kratko odgo- vori: »Plan!« In kot bi hotel reči: »Kaj me sprašuješ. Ali ne vidiš sam, da gre za veliko stvar, za plan gre. Minute so važne, ti pa me nadleguješ s vpra- šanji,« Pa vendar je dodal čez čas: »Danes moramo doseči polletni plan.« Nisem jih hotel več motiti. Niso mi zamerili, ker sem jih nadlegoval pa vendar sem čutil, da vsak moj pogo- vor z njimi lahko zavleče za nekaj minut izpolnitev njihovega sklepa. Saj gre za vsako minuto, za sekundo gre! Zazdelo se mi je, kot da se je rudar, ki sem se zagledal vanj, še bolj popri- jel dela, da nadoknadi, ker je z me- noj potratil nekaj trenutkov. »Srečno!« Vrnili smo se v svetlobo. Tu je bil zrak kolikor toliko čist napram onemu spodaj, nisi pa mogel čutiti, da se na- hajaš še na rudniku. Jama pove vse kaj več. Jama te oblije s toplim, po- nekod z vročim zrakom kot bi te ho- tela prikleniti nase. Redki so rudarji, ki so enkrat, dvakrat delali v jami, pri premogu pa da bi šli na drugo delo, izven jame. Ne, rudar sili pod zemljo, vedno globlje in globlje, sti- ka za premogom, ki ga je pri nas do- volj, prav posebno še v velenjskem bazenu, skale, vasica pri Velenju se podira, ker jo izpodjeda rudarjeva roka, ki hoče zagrabiti vedno več in več. Nad premogom je -zavladal slo- venski rudar; velenjski rudar je pre- vzel oblast nad rjavim premogom. Ni več tistih nesreč, da bi ga premog sti- snil, da bi jih zasulo; tega sedaj ni... tu. .. smo mi gospodar. Velenjski ru- dar pa ni prevzel samo oblast nad pre- mogom. Vsakega rudarja s kaiterim sem govoril tarejo misli, kako je s proizvodnjo, ali bodo presegli proiz- vodni plan, za koliko, kdaj... meha- nizacija .. . tam bo treba nekaj po- praviti, tu nek^j zgraditi... Vse te misli jim rojijo* po glavi. Nekoč so v jami mislili na (Iružino, otroke, ali se je komu kaj pripetilo, danes doma misli na jamo, na tovariše... Ko mi- sli o svojem, govori o rudniku, ko go- vori o premoženju, misli na premog, kL ga koplje. Tako stoji na svojem, gospodari, sili naravo, da mu da kar največ. Ni razlike med rudarji in name- ščenci. Vsako soboto nameščenci pri- skočijo na pomoč v jajno. Vsi doprina- šajo enak delež. Kopljejo skupaj in delili bodo dobiček skupaj. Tako je prav. Tudi pri delu morajo biti enotni, pomagati si morajo. Sedaj ne more več biti tistega: nimajo kaj delati, mi pa za njih garamo. Vsak prosti trenutek žrtvujejo skupnosti. Vse to spoznaš v jami, med umaza- nim premogom, ki pa je le zlato za nas. S takšno ustvarjeno sliko si lažje tolmačiš številke, ki ti jih v kratkem pove direktor, glavni inženir, predsed- nik delavskega sveta. Neradi govorijo o uspehih, rajši bi se pogovorili o tem, kako bi to ali ono stvar še zboljšali. Pa vendar nekaj le zveš od njih. Trboveljskim rudarjem so napove- dali tekmovanje-trimesečno. oni so predlagali nato šestmesečno, polletno tekmovanje. Delavski svet, kolektiv kot celota se tega ni ustrašil. Sprejeli so. Pa se dajmo. Vsi delavci so bili seznanjeni s tekmovanjem, zato delo ni bilo težko. Vsak je napravil svoj delež. Nameščenstvo je po sobotah gradilo skupno z ostalimi delavci zu- nanjega obrata ozkotirno železnico, ki jim bo služila za nasipanje peska, ce- sto bo popravili, v jami sta si segla v roko rudar in uslužbenec predno sta pričela z delom. Povprečno so dnevno nakopali 1600 ton premoga, mladin- ska številka 40 je izpolnjevala normo 140%, dnevno je vsak rudar-kopač te številke nakopal 9,5 vozička premoga. Zboljšali so delovno disciplino, sedaj nimajo več neopravičenih izostankov. Sebi v škodo ne bodo delali. Vselej in od nekdaj je veljalo, da v spomla- danskih mescih proizvodnja pade, ker je precej neopravičenih izostankov, ker se le-ti^ ki imajo nekaj zemlje doma odtegnejo delu v rudniku za ne- kaj dni. Sedaj ni več tega. Zemljo si obdelujejo v nedeljo, ko imajo dan počitka. Kljub temu, da imajo manj delavcev kot pred nekaj meseei pa proizvodnja ni padla/. Močno se je dvignila. Sedaj nimajo več lenuhov, ki so se popre je zavlekli v temo in le od časa do časa zagrabili za loi>ato, kramp. Teh sedaj ni; rudarji so jih postopoma sami izločili iz svoje sre- dine. Delo teče, proizvodnja narašča, za- vest rudarjejf se krepi. Nekaj trenutkov po šesti uri zju- traj v nedeljo 117. junija t. 1. je nekdo prinesel vest: »Plan smo dosegli. Nakopali smo v enem dnevu 2280 ton premoga, torej 700 ton več kot običajno. Klančnikova številka štirih rudarjev je namesto-40 vozičkov, kolikor so s obvezali nako- pati premoga, nakopala 57 vozičkov. Velenjski rudar je zapičil kramp v premog, ga odkrhnil, naložil, evidenti- čar pa je v evidenco napisal z veli- kimi črkami: jZa drugo polletje — dosegljivost proizvodnje.« Zdaj bo vpisoval tono, dve, sto tisoč ton premoga. Videl boš velike številke vedel boš, da so to veliki uspehi, spo- znaš lahko delovni kolektiv do zad- njega rudarja, nekaj pa je kar ne boš nikoli zvedel: to je tisto kar vleče slehernega rudarja v jamo, med pre- mog, danes bolj kot kdaj popreje. Mo- goče zaradi tega, ker je zavladal nad premogom, ker koplje svoj premog, za sebe, za nas, mogoče zato ker ve, da gradi socializem. Ugibanj je več. Eno pa zagotovo drži o velenjskih ru- darjih: to je močan, enoten, delovni kolektiv, ki ve kaj dela, za kar se bori in ustvarja ... ^^Zraoni napad^ Laškem V sredo 13. junija so izvedle enote protiletalske zaščite v Laškem »zrač- ni napad«, ki je zelo dobro uspel. V vdajah so sodelovali tudi ga/silci in PLZ Tekstilne tovartne, Pjivovame, Železniške postaje in člani predvo- jaške vzgoje. Improvizirani napad je potekal disciplinirano in po predvi- denem planu. Tričetrt čez poldan javi opazovalec večjo skupino sovražnih letal, ki so le- tela od juga proti severozahodu. Ker letijo mimo Laškega, je štab PLZ mnenja, da je to le zvijača. Izdano je ^ takoj povelje za znak »zračnega alarma«. Raznovrstne enote in ekipe, ki so potrebne v slučaju napada iz zraka, hitijo na zaščitena mesta, v kleti in zaklonišča. Meščani odpiirajo okna svojih stanovanj ter beže v kleti. Uli- ce so postale namah prazne, le služ- beni organi patrolirajo po mestu. Čez četrt ure se pojavijo nad me- stom sovražna letala ter mečejo bom- be na obe tovarni, železniško postajo in na del mesta. Tekstilna tovarna je v plamenih, pred gimnazijo je za- sulo in ranilo več ljudi. Rušilne in zažigalne bombe so začele padati tudi na tržni prostor. Požar nastane v Vi- vodovi hiši. Pet odvrženih bomb na tem prostoru ni eksplodiralo in jih bo treba čimpreje demontirati. Sovraž- na letala so odvrgla tudi bojne strupe pred restavracijo »Savinja« in nekaj stanovalcev je zastrupljenih. Poročevalska . služba odlično dela, opazovalec javlja v štab PLZ, kateri deli mesta so porušni in kje so nastali požari. Tudi 2 sovražni letali je pro- tiletalska zaščita zbila, — pravi po- ročilo. Poveljnik štaba daje po tele- fonu in po kurirjih kratka povelja komandirjem oddelkov, ekipe pa so že na svojih delovnih mestih in rešu- jejo, kar se še rešiti da. Na desnem bregu Savinje, med že- lezniško progo in cesto Celje-Zidani most, je vrgel sovražnik padalce z na- menom, da bi minirali most. To se jim ni posrečilo. Enote predvojaške vzgo- je so prekoračile reko in uničile sov- ražnika že pri samem spuščanju na zemljo. Približno četrt čez eno se je ozračje slišalo, letala so odletela proti jugu, dolg in enoličen žvižg sirene je na- javil »prekinitev alarma«. , Marljivi oddelki in ekii>e so pod dobrim poveljstvom izvršile svojo na- logo vestno in do kraja. 1 ZA KULTURNI DOM V TRSTU Pri zbiranju prispevkov za izgrad- njo kulturnega doma v Trstu so neka- tere organizacije pokazale precejšnjo iznajdljivost. V prvi četrti so zbrali razne odpadke in pri tem zaslužili 2321 din, ki so jih poklonili za kul- turni dom v Trstu. Organizacija AFŽ v Zavodni je priredila malo priredi- tev v Tednu matere in otroka. Od do- bička pri tej prireditvi so za ta sklad prispevale žene iz Za vodne 1000 din. Tudi sindikat učiteljev je zbral med svojimi člani prostovoljne prispevke^ v znesku 10.000 din. Mestna klavnica je prispevala 6000 din, mestna uslužnost- na podjetja so zbrala 1558 din. Javno tožilstvo 1715 din. Mestni odbor OF ima na razpolago večje količine blokov od 2 din na- vzgor.-Podjetja, ki sprejemajo stranke bi lahko prevzela nekaj takih blokov in zbirala male prispevke od svojih strank. Gotovo je malo takih pri nas, ki bi odrekli nekaj dinarjev za ma- terialno in moralno oporo našim bra- tom onkraj nepravične meje. ALI SI ŽE PORAVNAL RAZLIKO MED STARO IN NOVO NAROČNINO? NAROČNIKOM, KI NAM NAROČNINE OZIROMA RAZLIKE ZA PRVO POLLETJE NE BODO NAKAZALI DO 30. VI. I95t PO ŽE SPREJETIH POLOŽNICAH, BOMO UST USTAVIU, DOLGUJOč ZNESEK PA IZTER- JALI PO PRAVNI POTL UPRAVA »SAVINJSKEGA VESTNIKA« Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 23. junija 19=51 ŠteT. 25 TEDENSKI PREGLED DOGODKOV ŠIROM PO SVETU... NA KOREJI SO ZAJJNJE ČASE BOJI POPUSTILI Na korejski fronti so zadnje čase le manj- ši boji. Sile Združenih narodov so aktivne pri bombardiranju sovražnikovega ozemlja. Ki- tajske in severnokorejske čete se zbirajo blizu planinskega grebena nad bivšim »Že- leznim trikotnikom« čorvon-Kumhva-Piong- jang, vzhodno od rezervoarja Hvačon. Van Fleet, je izjavil, da se verjetno na tej črti zbirajo nove kitajske sile za tretjo ofenzivo. GROMIKO JE MORAE VPRAŠATI MOSKVO ZA NASVET Šestnajsti teden je že pretekel odkar tra- jajo razgovori med namestniki ministrov šti- rih velesil v Parizu. Zahodne velesile so na eni izmed zadnjih sej predlagale, naj bi se sestanek ministrov za zunanje zadeve vršil tudi brez dokončno določenega dnevnega re- da. Gromiko je moral seveda vprašati Mo- skvo za nasvet. Delegati so sprejeli pred- log ameriškega delegata, da bo nadaljnja seja naslednji dan, če bo sovjetski delegat dobil odgovor od svoje vlade. SPOR MED ANOEIJO IN PERZIJO Britanska vlada je uradao zavrnila zahtevo perzijske vlade, po kateri bi morala dobiti od Anglo-Iranske petrolejske družbe 75% či- stega dobička, še preden se začnejo pogaja- nja z zastopniki družbe. V Londonu so prepričani, da se bodo po- gajanja kljub temu nadaljevala. Londonski čaagpisi so mnenja, da se skriva za diktator- skim in navidez neodgovornim stališčem vla- de v Perziji tudi moralna podpora Sovjetske ZTeee. IZID VOLITEV V FRANCIJI Po nepopolnih podatkih ie pri 564 man- datih razdelitev naslednja: De Oaullovo gi- banje je dobilo 107, neodvisni 100, socialisti 96, komunisti 96, radikali 85, narodno re- publikansko gibanje 77. Od 14,126.327 pre- štetih glasov, v 80 departmajih: KP Fran- cije 25,75%, De GauUovo gibanje 20,53%, so- cialisti 15,97%, narodno republikansko giba- nje 11,65%. JUGOSLOVANSKO STATJŠČE NA ZASE- DANJU SVETA ZA KMETIJSTVO IN PREHRANO PRI OZN V Rimu zaseda svet OZN za kmetijstvo in prehrano, razpravlja o delovnem načrtu te organizacije. Jugoslovanski delegat Krašo- vec je zahteval finansiranje kmetijstva v' zaostalih deželah in splošno izvedbo agrar-' ne reforme. BRITANSKI ČASOPISI O POMOČI ZA- HODNIH VELESIL JUGOSLAVIJI »Times« piše, da priporočilo predstavnik©*! treh zahodnih velesil določa pomoč Jugosla- viji približno 140 milijonov dolarjev. Dve tretjini te pomoči bo dala Amerika, eno če^ trtino Velika Britanija in eno osmino Fran^ cija. S tem posojilom bo Jugoslavija lahk* nabavila v tujini stroje, prevozna sredstva in drugo gradivo za jugoslovansko industri- jo, časopis poudarja, da za to Jugoslaviji niso bili postavljeni nikakšni politični po- gojl- KRATKE VESTI Berlin. — Sovjeti so ukinili »malo blo- kado« Berlina, po kateri so bile uvedene ne- katere omejitve pri pošiljanju blaga iz za- padnega Berlina. Rim. — Po podatkih italijanskega stati- stičnega instituta, je sodelovalo v stavkah 495.000 delavcev, v izgubo je šlo 5,639.000 delovnih ur, Beograd. — V Jugoslavijo so pribežali 4 romunski vojaki, dva celo v bojni opremi. Vsi šti^e so izjavili, da prihajajo prosto- voljno, ker je v Romuniji postalo življenje neznosno. Pariz. — Neki predstavnik francoskega zu- nanjega ministrstva je izjavil, da bo kon- ferenca o mirovni pogodbi z Japonsko ver- jetno še letos. Bonn. — Predsedstvo za socialdemokratsko stranko zapadne Nemčije je objavilo spo- menico o remilitarizaciji vzhodne Nemčije, ker vzdržujejo pod imenom »Ljudske milice« 70.000 mož kot strateško rezervo Sovjetske politike. PRAV NA KRATKO . . . V Ameriki se bo proizvodnja v dveh letih povečala za 15%. — V treh ameriških prista- niščih je stavkalo 60.000 mornarjev, v San Frančišku pa je začelo stavkati tudi 300 ra- dijskih operaterjev, — Tudi v Italiji se bodo časopisi podražili za 5 lir na izvod. — Bri- tanski kirurg Killner, bo obiskal našo dr- žavo in priredil več predavanj iz plastične kirurgije. — Na Koreji so bile zaplenjene velike količine orožja izdelanega v Sovjetski zvezi. — Meseca maja je v zapadni Berlin pribcžalo 155, vzhodno nemških policistov, — Indijska vlada je sporočila OZN, da ne more dati oboroženih kontingentov na razpolago OZN. — Sovjeti so priredili menevre ob per- zijski meji. ---IN V DOMOVINI UREDBA O PREVOZU LESA Ker je dovoljena samo sečnja odkazanih dreves, je Gospodarski svet vlade LRS iz- dal uredbo v prevozu lesa. Les se sme preva*. žati s katerimi koli prevoznimi sredstvi, sa- mo s potrdilom Okrajnega ljudskega odbora, da je bil les, ki se prevaža posekan po od- kazu pristojnega gozdarskega organa. Brez tq^ega potrdila tudi železnica ne sme pre- vzeti prevoza lesa. Določbe te Odredbe pa ne veljajo za prevoz lesa državnih odkupnih in državnih lesnih industrijskih podjetij. Prav tako ni potrebno to potrdilo za prevoz iz gozda na dom ali na skladišče odkupnega podjetja oziroma zadruge. BOLGARI SO UGRABILI NAŠEGA GRANIČARJA V bližini Diniitrovgrada je bil ugrabljen jugoslovanski graničar Osman Kapic, ki je stal na straži. Patrulja je sicer slišala stre- le, vendar ko je prišla na stražarsko mesto. Kapica ni bilo več. Ta primer kaže, kako daleč gredo bolgarska oblastva v sovraštvu do naše države. JUGOSLOVANSKA VLADA PROTESTIRA PROTI UMORU STANOJA VUKOJEVIČA Jugoslovanska vlada je izročila romunske- mu veleposlaništvu protestno noto zaradi zločina, ki so ga storili romunski vojaki na meji vzhodno od Novega sela, ko so ubili jugoslovanskega graničarja Stanoja Vukoje- viča, ki je s skupino graničarjev grabil se- no. Ministrstvo za zunanje zadeve zahteva od romunske vlade, naj ukrene vse, da bi njeni organi prenehali z ogrožanjem miru in naj Icaznujc storilce, družini ubitega grani- čarja pa naj izplača odškodnino. OBTOŽENI BOGOŠLOVCI V ZAGREBU OBSOJENI V Zagrebu je bila izrečena sodba proti skupini bogoslovcev in njihovim predstojni- kom, ki so organizirali sovražna dejanja in širili ustaško propagando. Obsojeni so bili: Stjepan Novak na 13 let, Vladimir Šubat na 11 let. Mate Selak na 9 let, Gabrijel Sekač na 11 let, Stjepan Lentič na 8 let in Silvije Brezovnjački na 7 let odvzema prostosti. Predstojnik . semenišča dr. Josip Selač je bil obsojen na 6 let odvzema prostosti, ekonom Franjo Kalan pa na 3 leta. TRGOVINSICA POGODBA MED JUGO- SLAVIJO IN BRAZILIJO Vladi obeh držav so izmenjali noti, v ka- teri so določene blagovne liste v vrednosti 8 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo izvažala v Brazilijo cement, svinec, cink, kaustično in amonijakovo sodo, razne kemične izdel- ke, gotove izdelke iz strojegradnje, lan, zdravilna zelišča in drugo. Iz Brazilije pa bomo dobili bombaž, kavo, kakaovec, loj, kože in druge izdelke. V NEKAJ BESEDAH V železniški šoli v Kastvu pri Reki, je napravilo 61 slušateljev izpit za strojevodje. — Glavni odbor Ljudske fronte Bosne in Hercegovine, je prispeval za ktilturni dom v Trstu 3 milijone dinarjev. — V Prijedor- skem okraju v Bosni so volkovi v janviarju napravili za dober milijon škode. — Od 9. do 14. septembra bo v Opatiji »Festival ju- goslovanskih narodnih plesov in pesmi. — V bosanskih gozdovih leži nad milijon kub. metrov posekanega lesa, ki čaka prevoza. — V Srbiji so začeli škropiti vinograde iz letal. — V Opatiji je letos bilo že nad dva tisoč tujih letoviščarjev. — Katoliški, pravoslavni in muslimanski duhovniki so se v brzojavki zahvalili maršalu Titu za Uredbo o social- nem zavarovanju duhovnikov. —V Ljubljani so odprli trjfovino s polivinilskimi izdelki. — V jeseniški Železarni je doslej 2900 delav- cev dobilo 6700 krat častni udarniški naslov. — Na Hrvatskem je bilo poplavljenih 112.000 hektarjev kultiviranih površin. — Na Do- lenjskem se je že začela žetev ječmena. — V Titovegi Užicu bodo mladinske brigade pomagale graditi veliko valjamo bakra. — V Reko je prispela motorna ladja »Mathil- da«, ki smo jo dobili na račun reparacij in bo nosila ime »Plavnik«. T Mozirju »9 obnovili l^asilMkl dom \ nedeljo I17. junija so imeli nio- zirski gasilci majhno, toda pomembno slavnost. Ta dan so namreč slo\esuo otvorili obnovljeni gasilski dom. .Že na predvečer je bila v Mozirju velika l)aklada ob sodelovanju godbe SKUD Aiuko Simončič-Gašper iz Nazarij ia ob veliki udeležbi prebivalstveu j Naslednji ovzel besedo predsednik okrajne gasilske zveze tov. Avgust Kranjc, ki je orisal iKtrbo gasilskega društva za obnovo svojega doma. Nato je pred- sedniku prostovoljnega gasilskega dru- štva Mozirje tov. Pečniku v imenu okrajne gasilske zveze podelil pisme- no priznanje za njegov trud pri obno- vi doma. Priznanja so sprejeli tudi nekateri gasilci. Obnovljeni gasilski dom ima garažo, delavnico in garderobo ter pisarno. Po otvoritvi so bile gasilske vaje, na ka- terih je nastopilo 10 društev. F. L. Tudi v Lučah se dogajajo slicne napake ftof v Nazariu in Ljubnem Od našega dopisnika iz Šoštanja smo prejeli dopis sledeče vsebine: Savinjski vestnik je dne 9. junija objavil članek o pomanjkljivostih v delu odborov množičnih organizacij in ljudske oblasti v Nazarjih in Ljub- nem. Da objektivna kritika res vzgoj- no vpliva, je dokaz dejstvo, da so sklenili v Nazarju na sejah vseh od- borov zgoraj omenjeni članek proči- tati in iz nakazanih napak potegniti potrebne zaključke za bodoče uspeš- uejše delo. , Tudi v KLO Luče, ki je po obsegu največji v šoštanjskem okraju, so se dogajale več ali manj slične napake kot v Nazarju in Ljubnem. Ta kraj leži v bližini naše severne meje, ogromna večina prebivalcev je zapo- slena v poljedelst\"u in gozdarstvu. Med osvobodilno vojno pa je dala ta vasica mnogo borcev, v^težko pristop- nih gozdovih pa so bile skrite i)arti- zanske bolnice, za katere so zavedni prebiva]ci bili pripravljeni odst()i)iti zadnjo skorjico kruha. Prav zaradi tega so Lučani občutili ves bes oku- patorja, ki je do tal uničil mnogo do- mačij. Vseh ran vojne še do danes niso uspeli odstraniti. Človek bi pričakoval, da bo v kraju, kjer je plamen osvobodilne vojne naj- bolj plamtel, tudi sedaj politično, kul- turno in gospodarsko življenje najbolj zaživelo in bo imelo največje uspehe. Temu pa žal ni tako. Kje je vzrok za to? ^ Prvo, kar pade v oči in kar je pred- met največje kritike in godrnjanja, je poslovanje splošne kmetijske zadruge, njenega lesnega odseka ter zadružne ekonomije. Lesni odsek je v zadnjih letih kmetom zelo neredno plačeval les z očitnim namenom šefa tega od- seka Kosmač Ivana, da si na ta način prisvoji večja denarna sredstva. Na- dalje jo vršil razne špekulacije z le- som. Ž vinom, ki je bilo namenjeno za gozdne delavce, je pogosto gostil svoje znance in prijatelje. Iniel je po- sebno črno blagajno, ki je bila name- njena za kritje i)rivilegiranih i)otreb. Nepravilnosti seveda niso ostale pri- krite delovnim ljudem, ki so upravi- čeno godrnjali in kritizirali. Kosmač je bil tudi funkcionar Krajeviu»ga od- bora ZB. Za novoletno jelko je dvignil 2500 din, ki bi jih moral dati trem partizanskim sirotam. Ta denar je polnih 6 mesecev ležal v njegovi miz- nici, razen 1000 din, katere je oddal. Najbrž je smatral, da bodo na denar pozabili in da bo ostal njemu. Za vse to bo- odgovarjal pred ljudskim so- diščem. V zadružni ekonomiji so do sedaj gospodarili razni upravniki, toda vsem je smrdelo delo in vsi skupaj so imeli zelo malomaren odnos do zadružne imovine. Dopustili so, da so razni dol- goprstneži odnesli celoten inventar ekonomije. Niso se brigali za dvig živinoreje, ki ima zelo ugodne pogoje za razvoj. Letos je vodstvo ekonomije prevzel novi upravnik, ki je marljivo prijel za delo. Že po nekaj mesecih so vidni prvi uspehi in kmalu bo ekonomija vzgled naprednega kmetijstva, kar do sedaj po krivdi dosedanjih upravnikov ni bila. Ali se bo našel kdo, ki bo bivše upravnike poklical na odgovor- nost zaradi njihove malomarnosti? Slabo so tudi gospodarili v'krajevni menzi, ki ima 140.000 din izgube. Do- sedanji upravnik krajevnih podjetij Robnik Andrej je bil do poslovanja popolnoma brezbrižen. Le zakaj ni KLO prej preprečil takšnega gospo- darjenja? Odborniki niso vršili svojih dolžnosti, razen tajnika KLO First Stanka in še nekaterih. Sveti in komi- sije državljanov so neaktivni, razen sveta za kulturo in prosveto. V Lučah se občuti veliko pomanjka- nje kulturno prosvetnega dela. V SKUD je včlanjenih samo 30 članov, delno delata samo pevski zbor in dramatska skupina, knjižnica je zelo sjabo obi- skana. Pomanjkdnje kulturno prosvetnega dela se izraža v tem, da se mladina kakor tudi odrasli izživljajo v pijan- čevanju, ki je najbolj razširjeno v okraju. Dobrih, poštenih in zavednih ljudi je v Lucah dovolj, to so dokazali med NOV. Toda za uspešnejše delo bodo morali odstraniti pomanjkljivosti, tiste pa, ki hočejo izkoriščati napore ljud- stva v svojo osebno korist, bodo mo- rali onemogočiti. F. L. Elektrika na sestanku če je kje sestanek v nedeljo poiK>l- daft, ko si vsak počije ali pa gre k so- sedu na obisk, potem so na tem se- stanku gotovo važne stvari. Preteklo nedeljo so se ob nedeljskem popol- dnevu zbrali tudi možje iz i)etih kra- jev kozjanskega področja. Možje, ki so bili med vojno nava- jeni s puško v roki braniti svobodno partizansko ozemlje pred sovražnikom so se tokrat prav tako resno in tehtno lotili silno važnega vprašanja. »Elek- trika«, to je beseda, ki jo ta čas naj- pogosteje slišite na Kozjanskem. Pogovor med možmi je bil klen in izrazil zagrizeno voljo za izpolnitev tega načrta. Odborniki pripravljalne- ga odbora so eden za drugim poročali, kako daleč so priprave za elektrifika- cijo. »Na Planini nekateri gospodarji no- čejo nič vedeti o tej stvari. Ni dvoma, da bodo ti ljudje, potem ko bo elek- trika že v vasi, hoteli imeti svoj pri- ključek. Toda pri skupnih naporih, ko je treba nekaj žrtvovati, loi radi stali ob strani. Pungeršek je pismeno odklonil svojo pomoč pri napeljevanju. Koprive iz Brd je s svojo izjavo hotel reči, da Brdo ne rabi elektrike.« , »Če se bomo ozirali na take trdo- vratneže in starokopitneže, ne bomo nikoli nikamor prišli.« je odborniku iz Planine odgovoril možak iz Zagorja. Elektrika mora po naših krajih sve- titi 22. julija, na praznik Dneva slo- venske vstaje. Saj so tudi med borbo v začetku stali nekateri ob strani, ko pa se je pričela svitati svoboda, so nemudoma pritisnili zraven. Ej, pa pravijo Planinci, da nas lahko dajo v koš. Poglejte če jih v tem pogledu iii- ?mo mi vtaknili vanj, ker smo veliko bolj enotni.« Hitro se oglasi tudi odbornik iz Do- bja: »Tudi pri nas so skoraj vsi za to. Le to si ne moremo razlagati, kaj je ničilo tajnika krajevnega odbora Jan- šo, da nekako dvomi v uspeh in še drugim vliva sroje ,zle slutnje'.« Zatem se je razvil pogovor, kaj naj posamezni krajevni odbor v celoti pri- speva. Kresali so še ugovori zoper nredloge in končno so se zedinili, da bodo vzeli za merilo dohodnino kraja. »Vi v Zagorju imate les. Kostanja imate toliko, da vam senco dela in nič drugega.« »Res je. Senco nam dela kostanj,; Posekali ga bomo. Toda vi v Planinij ste na ravnem, imate lepa polja, zatoj tudi več dobička. Vi boste pač morali malo globlje v žepe seči.« Kdor bi ne vedel, zakaj pravzai)rav gre, bi utegnil misliti, da med možmi vlada hud prepir, če bi jih kje zunaj poslušal. Da pa odborniki ne mislijo samo s sestanki pripeljati elektriko na Koz- jansko, je dokaz njihovo poročilo, kaj vse so že zbrali \ ta namen: Imajo že okoli 6000 kg aluminija, približno 5 ton železa, v Zagorju 115 drogov, v Sv. Vidu imajo 133 drogov, preko 35 pr. m. drv za nabavo opeke, za en transformator je že pripravljena opeka. Poleg tega je že goto\o, da koncem tega meseca pride |e električ- na žica, pripravljeni .so količi za tra- siranje itd. Pri kraju tega sestanka so se pome- nili tudi o nadaljnjem delu. Železo bo- do zamenjali za daljnovodne konstruk cije, pričeli bodo zidati transforma- torje, pripravili bodo cement in pesek v kolikor še manjka. Vse te naloge so si lei>o in po pravici razdelili. Ker so tako resno zagrabili za delo, tudi okrajni ljudski odbgr ne skopari s svojo pomočjo. Pomaga jim z na- sveti, z materialom itd. Še nekaj nedeljskih popoldnevov I)odo odborniki za elektrifikacijo pre- sedeli na sestankih in po Kozjanskem bo zasvetila električna luč. TOKRAT vlomilci imeli smolo Pretekli četrtek so neznani vlomilci vdrli v pisarno terenskega odbora na Bregu. Ker ta teren obsega veliko ob- močje, so storilci verjetno pričakovali, da bodo v pisarni našli velike ko- ličine živilskih kart, bonov itd. Pre-^ metali so vse in od tega seveda nis« ničesar našli, ker tov. Belakova, ki vodi pisarno, vselej nosi slične vredJ nosti domov. 3 Belakova je naslednje jutro našla v pisarni sicer velik nered, toda zmanj- kalo ni ničesar drugega kot stenska ura. Tokrat so vlomilci imeli zares smola I ZARADI BELIH COPAT . . . (Tragi-humoreska) Onega dne je urednik službeno odlpo- toval. Pred odhodom mi^ je nekajkrat resno naročal: — Glej. da ne b«š ves dan sedel kri- žeinm>k. Ce ne bo dopisov, skoči malo ven in napliši kaj zanimivega. Snov iz- beri sam. Dam ti proste roke. — Da, da, da, — sem nekajkrat por kimal in mu stisnil roko, da si moj lju- beznivi šef ne bi domislil še kakšnega drugega dela, ki naj bi ga v njegovi odsotnosti opravil. Vesel, da sem se ga poceni rešil, sem z lagodnimi koraki odjadral v redakcijo. Na hltrico pre- gledam ipošto. Razen treh dopisov, ni- sem našel ničesar. Pograbiin torej no- tes in svinčnik, zaprem predal in že sem bil ipri vratih: — Ce me bo kdo iskal, recite, da me ni. Kam grem, še sam ne vem, re- cite pač, da sem šel, da sem šel..., da sem pač šel na teren. Pri najboljši volji, da čitalcem po- strežem z zanimivo reportažo, stopim na lov za -dogodki. Toda živemu člo- vdku se vse pripeti. Tokrat je tudd mene zgrabila skušnjava. Vrag vzemi tistega, ki si je izmislil trgovine z iz- ložbami. Kaj morem zato, če je nadme prišla skušnjava v obliki trgovine s čevlji * Že leto dni sem v srcu gojil vročo željo, da si ob priliki kupim bele športne cqpaite. Z nepopisno nevošč- Ijivostjo sem jih opazoval na nošah srečnejših državljanov. S kriminali- stičnimi pomisleki sem hodil mimo stilca čevljev, kjer so se na soncu su-' šile bele copate. Trikrat sem se p>o-! stavil v nepregledno vrsto pred trgo- vino čevljev in čakal, zaman. Enkrat so jih pred nosom razprodali. Drugi- krat so imeli samio še prevelike števil- ke, tretjič pa premajhne. — Ce boš ti kupoval čevlje, boš ho- dili bo?i. Prepusti raje nakupovanje ženskam, — mi je po tretji neuspeli akciji rekla žena. — Daj mi denarne bone. mama bo imela gotovo več sreče. Kaj sem hotel. Očitke nesposobnosti sem mirno .pogoltnil in se vdal prepri- čanju, da bo moja draga tašča imela več sreče. Neštetokrat sem odslej ko- rakal mimo trgovine s čevlji, se ipo- smehoval vrstam in brezbrižno zamah- nil z roko, češ, briga me, saj tašča skrbi zame. Zlomek naj me pocitra, če vem, kaj mi je onega dne padlo v glavo, da sem stopil v trgovino in (vprašal, če iso morda bele copate na vidiku. Proda- jalec me pošlje do prodajalke, ona do svoje tovarišice, ki mi je na veliko presenečenje dejala: — Se od zadnje pošiljke imamo en par. Številka enainštirideset. Kot da iposloošam glas dobrohotne vile se mi je zdelo. Hlastnil sem: — To je moja številka. Sem z njimi! Pdteljivo kot izgubljenec v Sahari za čašo hladne vode, sem segel po njih. Pomerim. Kot ulite so mi bile. — Plačate pri blagajni. O, nebesa. Denarni boni. Na to še pomislil nisem. Moji boni so v taščini torbici. Ce se človeka drži smola, se ga drži krepko. — Tovarišica blagajničarka, prosim vas bolj kot sem kdaj koli koga pro- sil, samo trenutek, le par korakov in spet bom tu ... Blagajničarka me je začudeno gle- dala. Djudje v stiksi ne razumejo so- človeka. Pojasnjeval sem, da sem po- zabil bone, naj pridrži cqpate dokler ne pridem, rotil sem jo. da so copati moja enoletna želja in jih bom prisi- ljen nekje ukrasti, če ta edini prime- rek v trgovini ne bo maj. — Le pohitite. Proteikcije ni, da ve- ste. Ce bo kdo pred vami prišel, ne morem nič zato. — Naredite izjemo.— sem moledovaiL — Kaj le mislite? Se v časopis lahko' pridem. Z grenkobo sem pogoltnil zadnje be- sede in odvihral. Kje najti taščo? I kje neki. Doma bo. Skočim v bližnjo ;7isarno in poprosim za kolo. Spet pre- pričevanje: — Pol ure daleč imam peš. Ce ne bom v petih minutah nazaj, je moja enoletna želja splavala po Savinji, — sem obupano zavijal. Uradnica se je ustrašila sokrivde pri samomoru in pritrdila. Skočil sem na kolo in zdirjal domov. Toda nikogar ni bilo doma razeri tasta, ki je za hišo žagal drva. — Kje so boni? — bruhnom na dan. —• Kakšni boni? — Denarni boni. Copate ibi rad ku-^ pil pa teh preklicanih bonov ne naj- dem. — Gotovo jih ima žena v torbici, — je pripomnil tast. — Kje je torbica? * — Žena jo ima. V vrsto je šla stati za meso. Da bi ga le dobila, prekleto sem že lačen. — Spet sem zajahal kolo in od mesnice do mesnice. Zavest mojega greha, da letam po mesnicah med uradnimi ura- mi, me je vse bolj preganjala. Že dve uri sem bil namesto na lovu za novi- cami, na lovu za boni in copatami. Sem že slišal ljudi, ki pravijo, da :e Celje majhno, da, vsak ve, kaj si opdldan kosil, toda jaz sem ta trenu- tek čutil v njem milijonsko mesto. Ta- šče ni bik) nikjer. Skočim spet v trgovino in poprosim znova: — Lahko počakate do dveh. Ko zno- va odprete trgovino, bom sigurno pri- Sel ponje. —■ Prepozno, — me zavrne neusmi- ljeni glas blagajničarke. — Pred nekaj minuatami jih je vzela neka gospa. Skrušen do onemoglosti sem odkrev- sal v pisarno. Spotoma sem si delal očitke. O, norec. Zakaj nisem obdržal bone v svojem žepu? Zakaj sem po- slušal ženo? O moja enoletna želja, kam si šla? Kot nalašč so mimo mene hodili ne- šteti srečni državljani ž belimi copata- mi na nogah. Da bi jih... V redakciji sem nejevoljno bobnal s prsti po mizi. V meni je vrelo. Ne- vje se moram mebiti jeze. Zavrtim te- lefon in zahtevam številko urada, kjer dela meja nič hudega sluteča žena. Bila je pri aparatu: ~ Takg, zdaj pa imam. S copatami je »fuč«. Le kaj mi je padlo v glavo, da sem te poslušal. Misliš, da ne vem zakaj si mi vzela bone? Zaupanja ni- maš vame. Misliš, da bom likerje ku- poval zanje. Ženin glas onkraj žice se je zatre- sel: — Tega si nisem mislila. Zaradi borih copat si me oštel. Niti leto dni nisva poročena. Sem mar jaz kriva, da je p(5 naključju bil še samo en par v trgovini. Hudoben si. Kaj sem morala doživeti. — Glas onkrai žice se je še bolj zatresel. Ta hip mi je bilo žal. Res se ni splačalo zaradi tega delati prepira z ljubo ženko. Saj res ni kriva. Trdo sklenem, da se pri kosilu opro- stim kot se spodobi. Tuhtal sem. če naj- ji kuipim šopek rož, da se pomiri. Je- zen sam nase stopim spet na cesto. In glej. Nasproti mi pride tašča. V rokah jo nosila zavitek. — Tu imaš copate. Dj-žal sem jih v rokah. Srce se mi je smejalo, kaj smejalo, vriskalo je. Za- čuden sem jo gledal, mojo drago ta- ščo, res začudeno. — Zadnji par sem staknila. Pri bla- gajničarki je že bil. Neki tepec jih je hotel vzeti pa ni imel bonov, najbrž tudi denarja ne. Cez nekaj minut sem že bil v re- dakciji. Beli športni copati so se ble- ščali na mojih nogah. Po treh zamu- jenih urah se me je lotil z očitki čut službene dolžnosti. Nekaj moram na- pisati. Tako sem obljubil. Pa sem na- pisal Pravkar ste prebrali. J. K. »SAVINJSKI VESTNIK« dne 25. junija 1951 Stran 3 KULTURNI PREGLED ..SAVINJSKEGA VKSTNIKA" Jurčičevi rokovnjači v Mestnem gledališču Ob premieri 8. julija i95i Ni naključje, da je o slovenski dra-l matiki in gledališču doslej najobsež-' nejšo knjigo napisal Ceh dr. František Wollmann (Wollmann, Slovinske dra- ma, Bratislava 1925). Nimamo posebne bere v teh stvareh, a še ta, kolikor je imamo, se rada prezre. V letošnji celj- ski kroniki se je obrnil droben List, — sloveaiska dramatika je dobila novo ljudsko igro iz stare, s častitljivo zgo- dovinsko i>aitino prekrite knjige. Fedor Gradišnik, najmarljivejši celjski gleda- liški delavec po osvoboditvi, se je lotil dramatizacije Jurčičevih Rokonjačev, ki so po svojem zapletu, snovi in zna- čajih že pred desetletji zvabili Gove- karja, da se je poskusil z njo. O tistih dramatizacijah se je marsikaj že zapi- salo, strokovne ocene pa niso doživele, kakor je tudi Gradišnikova še ni. Go- tovo je, da taka ljudisika igra po svoje rešuje gledališko vprašanje. Nekatere- mu bo za visoko poslanstvo gledališča preveč preprosta, »preljudska«, vendar je potrebna za vagojo skupne zavesti, da je gledališče nujna potreba za vse, ne samo za izbrance. Umetnik ni narod- na dama in umetnost ni plesna toaleta, je rekel najmočnejši slovenski drama- tik Ivan Cankar. Jezik, umetnost, le- pota so splošna last naroda, njegov po- nos, njegovo ime navzven, pravi Oton Zupančič. S tega stališča bi nekdo o naši ljudski igri lahko že napisal ne- kaj o njeni teži, pomenu in namenu. Pričujoča dramatizacija ne prinaša nečesa bistveno novega. Tisto, kar naj bi bil »davek času«, je tako že v ro- manu in odveč je govoriti, da je vse skupaj iz trte zvito. Govoriti se da kvečjemu o meri, do kam je drama- tizator s svojo idealLzacijo Nandeta in rokovnjaške družbe šel. Z izjemo dveh, treh fraz nič predaleč, gotovo ipa mnogo manj, kakor je to storil libretist Dese- tega brata (gl. letošnji operni reper- toar SNG). Največ sile romanu je sto- ril s tem, da Je »navadno tatinsko druž- bo« Wejno povezal z Nandetom, ki je v romanu sam zase kot literarna figura zvarek, iTOmpilacija: Jurčič ga je obli- koval iz literature, ki obravnava raz- bojniško snov od viteških romanov (Cervantes, Le Sage) pa do zapoznele romantike, ofblikoval pa ga je tudi po naravi, po predlogah iz resničnega ro- kovnjaškega sveta, ki mu je časovno bil blizu. Socialni upor, ki je v Jur- čičevem Nandetu prav dobro viden, pa se v taki obliki ne opaža pri Nandeto- vih pajdaših in literarna zgodovina nam pove, da o tem ne Jurčič ne Kers- nik nista hotela nič slišati. Da pa je ta upor v tej rokovnjaški prikazni v res- nici živel, o tem nam govore zgodovi- narji (Benkovič, Podlogar, Vrhovec), vprašanje je seveda, v kakšni obliki. Eno je gotovo, da o kaki politični veri v propad kapitalistične družbe pri teh zagrenelih vojaških beguncih, sproleta- riziranih kmetih itd. ne moremo govo- riti. O socialno ekonomskih vzrokih množičnega razbojništva po Evropi od 14. do 19. stoletja, udeleženci tega po- java gotovo ne razmišljajo. Tudi če se obračajo k siromašnemu delu ljudstva, k bajtarjem, tega ne delajo iz revolu- cionarnih razlogov z namenom, da bi meščanstvu ali graščinstvu iztrgali iz rok družbeno vodstvo. Trditi, da je ta pojav zigolj psihološke jiarave, da ga je rodila samo pokvarjenost posameznikov, da ni tftemeljen v družbenem razvoju Evrope, pa ni mogoče, ker je tu zgo- govina (in to ne samo MaTxov Kapital, marveč vrsta ibuiržoaznih zgodovinar- jev), poleg tega -pa še vrsta slavnih ev- ropskih pisateljev, ki so v svojih raz- bojnikih razlivali svoj žolč nad temni- mi, zločinskimi osnovami meščanske družbe. Med njimi so tudi Schiller, Pu- škin in Byron. Iz Nandeta narediti so- cialnega bojevnika »za boljšo bodoč- nost«, to res ne gre, to bi se po Can- karjevo reklo, oblikovati čas, ki ga ta- krat ni bilo, nekaj takega, kar smo po- čeli včasih, ko smo videli v vsaki gro- fovski ženitvi na Balkanu akcijo za jugoslovanski unitarizem. Podčrtati so- cialno ekonomske vzroke rokovnja- šlva, diferenciacijo slovenske vasi, ki se je je tudi ta družbena prikazen krepko oplazila, to pa je prav. Dramatizacijo, ki bi bila čim bolj po izvirniku, je omejevalo prizadevanje, da bi bila igra res ljudska, opremljena z rekviziti, ki vlečejo in ki so, bogme, neuničljivi element pravega teatra že iz antičnih časov sem. Ce bi Gradišnik skrajšal nekatere sikupinske prizore, skrajšal kuplete, izpustil mlade vojake, bi seveda ostalo dovolj časa in prosto- ra za nekatere prizore in značaje, ki sta jih Jurčič in Kersnik z ljubeznijo in z vso svojo umetniško potenco obli- kovala. Tu mislim predvsem na Mo- zolovino, ki nam jo je dramatizacija predstavila čisto operetno. Raziune se, da je kot teatrski človek mislil tudi na režijo, vendar bi odrska tehnika prav- zaprav nikoli ne smela odriniti vsebine. Kot režiser je imel dramatizator ob- sežno., delo in olbilico problemov, pri tem pa se je moral ozirati na pomanj- kanje sredstev, čeprav se mora reči, da je bila predstava bogata. Pravijo, da je glavna dolžnost režiserja, da zastopa pisatelja. Režiser — dramatizator ima drugo, morda lažjo: da tolmači idejo svoje dramatizacije, da zastopa sebe. K temu pa so navalili-problemi insce- nacije, glasbe, kostumov in celotnega stila predstave. Gledališki kolektiv je z režiserjem na čelu v kratkem času i zmogel ogromno delo. Režija je kaj^ala smisel in čut za domačijsko igro. Pre- malo je bila iznajdljiva v ravnanju s prostorom. To je najtežji problem vsa- ke režije, to se je izkazalo tudi pri tej igri. Ne vem, v koliko je bil inscenator samostojen, gotovo je, da je bil pre- zahteven in gre na njegov račun po- časno spreminjanje prizorov. Prizorišče mora seveda biti vsebinsko utemeljeno, biti pa mora tudi smotrno, primemo odru. V tem pogledu smo imeli pri nas že režije (n. pr. ravno dramatizacij), ki so zadovoljivo, to se pravi s primernim tempom, z iznajdljivo izrabo prostora rešile vprašanje, kako se široke mož- nosti epskega prostora zožijo na odru. Na to bi bil moral misliti ali režiser ali inscenator ali pa oba. Ozadje Jerma- novlh vrat bi pri realistični sceni mo- ralo biti bolj po naravi. Pri kostumih režiser najbrž ni imel prostih rok, ven- dar-je zadevo rešil zadovoljivo s po- močjo že obstoječe garderobe. Igralci niso imeli pri tej ljudski igri posebno težke naloge. V taki igri bi res lahko pokazal, da ima vsak vokal svojo dušo, bi res lahko obliko igre izpilili do kraja. Sodelovala je vrsta profesional- nih in amaterskih igralcev. Glavno vlo- go je imel Gombač. Dal je nekam ble- do reliefno podobo, saj tak tudi Nande je v romanu in v dramatizaciji. Ro- mantični vihamiški zločinec z dvojno vlogo, po poreklu parvenijski plemič, po poklicu buržuj, po perspektivi za prihodnost pa gruntar s kmečko puni- co ob strani, po besedilu pa rokovnjač, ljubimec in socialni borec, pri vsem tem pa nobene psihološke poglobitve vsega tega —• kaj naj igralec počne? Predstavljaš si kaj takega zelo težko, v »reviji notranjih obrazov« česa takega in, Gombač pa je igralec, ki se ne za- teka k pretvarjanju, ampak k ustvar- janju lika. Pri takem igralcu bi bilo čudno, če bi Nande docela uspel. Ven- dar je kljub temu dal vse, kar je mo- gel: bil je sugestiven, malce hipnotičen poveljnik, čuteč ženin, prepričevalen maščevalec in iskren kot brat. Partne- rica Vrečkova ni imela priložnosti, da razvije igralske sposobnosti, ki jih po- znamo. Manjkalo ji je tudi »hišnega« ozadja, domačega okolja, melodrama- tične scene pa so le slabo nadomestilo za duh krajine in domačije. Edini, ki je Mozolovino zastopal, je bil hlapec France, revček na duhu, kakršne je Jurčič jemal iz svoje skicirke in kakršni so tako hvaležni, zapeljivi za gledali- škega človeka, saj žanjejo uspeh, če ima igralec le malo smisla za karika- turo in burko. Smrečnik je to pokazal' in nič čudno se mi ni zdelo pri tem »Teatrskem razhodu«, ko sem slišal nekoga reči: »Ce bom šel še enkrat gle- dat, bom šel zaradi dueta Smrečnik Skof.« Kaj hočete, itaki smio ljudje! Teater je umetnost, ki nam v govoru in- gibanju predočuje skrivnosti člove- škega življenja in igra mačke z miško je žal zelo pogosta; pa če je še tako tragična, ljudje se ji radi smejejo. Skof je Blaža Mozola zadovoljivo iz- oblikoval. Pri Jurčiču je Blaž tip iz galerije narodopisne romantike, torej hvaležna vloga, ki daje igralcu široke možnositi, pa. naj se odloči za ta ali oni koncept, glavno je le, da naloge ne jemlje preveč lahko, kajti Blaža je Jur- čič risal z največjo ljubeznijo, ker je čutil, da je v teh podobah njegova moč. Škof se je trudil, da bi s svojim solid- nim igralskim nastopom dostojno pred- stavil tega barda ljudske domislice, du- hovitosti, humorja in modrijanstva, in je uspel. Škof je nedvomno talentiran igralec in zelo uporaben. V tem pa je tudi vsa nevarnost za njegov razvoj: da ne ostane pri vrhu, pri zunanji svet- lobi brez notranjega, resničnega ognja. Samo s tem lahko živi igralec za eno mis^l, za eno vsebino. Ce tega nima, hlapčuje publiki, namesto da bi služil poklicu. Kmečko srenjo so prikazali poleg imenovanih Golob, Golobova, Ur- šič,, Frecetova, Domjan in Božičeva. — Skupno s pevci so dali prav prijetno kmečko gostilniško sliko. Meščanski krog je bil podan medleje. To so Jur- čičevi meščani: v krvi imajo praktično, varčno plebejstvo, zraven pa še ape- tite po graščinah in celo fevdalnih pra- vicah. Zastopa jih dr. Burger, ki ga je dostojanstveno igral Mimik, sodnik Gavrič, ki ga je dal Burdych in Štefan Poljak, ki ga je igral Grobelnik. Pri- znajmo, občutje našega meščanskega salona na podeželju iz tega časa je res težko zadeti. V romanu za to ni po- sebne opore, zgodovina pa tudi ne ve mnogo o tem, saj smo v tej dobi dobili prve zastopnike pravega meščanstva, obremenjenega z vsemi atributi zamud- niškega ljudstveca. Isto velja za dame v tem salonu, ki sta jih oblikovali Gor- šičeva in Cervinkova. Za njo velja še vedno Levstikova ugotovitev o Jurči- čevih ženskah v njegovem prvem ro- manu. Cervinkova je bila postavljena pred kočljivo nalogo, da nam pove predzgodbio, torej epski element, ki se na odru zelo težko obnese. Cervinkova je to rešila s finim čutom za besedo in situacijo. V ta krog spadata še Vernazz, pravzaprav silhueta, ki ji je moral dati kri in dušo Furman ter komisar Mule j, ki ga je dal Zorko. Ostane še rokov- njaška ^ruščina, ki so jo predstavljali Vrabl, Filipič, Drozg, iSedej, Kotnik, Vernik, Peer in Kozoderčeva. Iz nje sta izstopila Sedej in Drozg Ckot pevca se- veda prav vidno Filipič in Kozoder- čeva, o čemer naj pa piše drugo poro- čilo). Sedej je s svojim Bojcem z ime- nitno masko, igro in petjem spet po- kazal, da je res dober igralec. Drozgu pa se je poznalo, da mu za tako tipično figuro, kot je Obloški Tonček, manjka! Igralske rutine, posebno v trenutkih brez teksta — in ta so preizkusni ka- men. To velja še prav posebej za go- stilniški pretep, kjer mora igralsko iz- polniti krepko psihodinamično pavzo. Vendar je vlogo še zadovoljivo rešil. V njegovem kostumu je bilo nerazum- ljivo ogrinjalo, pa tudi maska bi bila lahko tipičnejša in nekaj starejša. Tako se je zaključila gledališka se- zona v prvem letu poklicnega gleda- lišča v Celju. Mnogo je bilo truda, mnogo dela, priznanja in uspeha pa ne toliko, kolikor bi želel sleherni prija- telj domače TaUje. Ce primerjamo to delo s prejšnjim, pa moramo reči, da se je poklicno gledališče lepo uvelja- vilo. Iskrena želja vseh Celjanov in celjske okolice je, da gledališče napre- duje v vsakem pogledu in da čimprej pride pod lastno streho. H koncu še besedo o kritiki. Njena naloga ni, da hvali ali graja, marveč da opisuje in obravnava delo v dra- matskem, dramaturškem, režiserskem in igralskem pogledu. Gotovo je, da mora kritika stanovitno opozarjati na napake, biti pa mora obzirna, kajti igralska vunetnost je minljiva, v tem je njena posebnost. Življenje je žal tako, da je zelo težko dovolj pravična, pa če je še toliko dobre volje, da bi bila. Vsi, ki so po svojem gledališkem poklicu zvezani s kritiko — .kritika je sestavni del vsakega gledališkega delovanja — naj se to^lažijo s staro resnico, da je dobrih kritikov prav tako malo kakor dobrih igralcev. Ob preranem grobu Štefana Švegla Dne 8. junija 1.1. je nepričakovano j l^reminul v najlepši moški dobi štiri- deset let, ugledni celjski prosvetni in| kulturni delavec, profesor drž. učite- ljišča v Celju, tov. Štefan Švegel. Ime- novani je bil sin sončnih Slovenskih goric; vedrino te lepe slovenske po- krajine je tudi nosil vse svoje življe- nje na obrazu in v srcu. Svoje delo je posvetil vzgoji naše mladine in koder- koli je deloval, je žel ljubezen in glo- l)oko spoštovanje. Ljubili in spoštovali so ga starši, najiskreneje pa je bil v ljubezni in spoštovanju povezan z mladino, ki jo je bogato zalagal v šoli z znanjem in ji ob vsaki priliki posve- čal vse svoje sile. Pri njegovem peda- goškem delu na učiteljišču v Celju se je nesebično in požrtvovalno trudil, da bi vzgojili našo doraščajočo mladi- no v najboljše bodoče učitelje naših otrok ter v prave, nesebične, požrtvo- valne prosvetne delavce na slovenskem podeželju. Prepričani smo lahko, da je i)ilo njegovo delo zelo uspešno, zato je tem občutnejša vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom. Med težko okupacijo, ko so nacifa- šisti z domačimi oprodami uganjali nad našim ljudstvom svoje krvave or- gije, je vojno trpljenje zadevalo tudi pokojnega tovariša Štefana. Kot člo- vek značaja in pravi patriot se je ta- koj odzval klicu domovine in vstopil v partizanske vrste. Deloval je v par- tizanih na Kozjanskem in pozneje v Zgornji Savinjski dolini; ob vsaki si- tuaciji se je pokazal moža na mestu. Po osvoboditvi je takoj posegel v tež- ko vzgojiteljsko delo, ki je posebno pri nas na Štajerskem zahtevalo odloč- nih in požrtvovalnih ljudi, sodeloval pa je kot agilen član tudi v sindikal- 0» ni organizaciji ter je bil tudi prvi predsednik sindikata prosvetnih de- lavcev na gimnaziji'v Celju. Kot izvo- ljeni delegat se je 1. 1946 udeležil tudi 1. kongresa prosvetnih delavcev v Ljubljani. Celjski gledališki publiki je blago- pokojni tov. Švegl v živem spominu kot oblikovalec mnogih karakternih vlog. Udejstvovanju na gledališkem odru je posvetil marsikatero lepo nro in ustvarjal dognane, izklesane like, iz katerih je odsevala vsa njegova . osebnost. Navzlic pomanjkanju časa in močni zaf)oslitvi v šoli se je tudi pri gledališkem udejstvovanju pokazal celega človeka; zavedal se je, kolikega pomena je dobro gledališče za vzgojo širših ljudskih množic, zato je tudi temu smotru daroval svoje plemenite sile. O pokojnem tov. Štefanu Šveglu lah- ko rečemo, da je bil velik mož — člo- vek samopožrtvovanja, človek dela. Njegova iskrena beseda je bila jasna, poštena, ljubil je delo, ob mladini in delu jo ljubil življenje. Žal je moral omahniti sredi poletja, na vrhuncu svojega ustvarjanja. Kdor ga je p)o- znal, ve, koliko smo izgubili z odho- dom našega dragega tovariša, sodelav- ca in prijatelja Štefana Švegla. Slava njegovemu spominu! A. P. Koncert bivšega Akademskega pevskega zbora Pevci Akademskega pevskega zbora obiščejo Celje, kjer prirede spominski koncert narodnih pesmi v Maroltovih priredbah, Le-te pomenjajo v stilnem oziru važno prelomnico harmonizacije narodnih napevov. V Celju so v pred- aprilski Jugoslaviji pevci APZ bili vse- lej toplo sprejeti in nikakega razloga ni, da bi svobodno Ce'lje zaostajalo, nasprotno napolnil bomo veliko dvora- no, OF do zadnjega kotička. Zbor, ki ga' sestavljajo bivši pevci APZ šteje nad 100 pevcev, vodi jih priznani pevo- vodja Rado Simonitti, ki je tudi sam izšel iz vrst Maroltovih pevcev. Marolt je zbiral pesmi sinom Slovenije, to njegovo delo se zrcali v koncertnem programu. Ne bo odveč, da naše čita- telje opozorimo, da je bil v Ljubljani za pričujoči koncert izredno živ inte- i^es, saj so poslušalci trikrat napolnili koncertno dvorano, poleg Ljubljane se je vršil koncert v Mariboru in na Ko- roškem, kjer je Maroltova pesem doži- vela trivunf. V Celju bo zadnji koncert omenjenega zbora, saj se je sestal le zaradi počastitve spomina Franceta Marolta. Tehnične težave so izredne. Pevci sio službeno razkropljeni po vsej Sloveniji, z obiskom bomo Celjani v zvezi z okolico izpričali, da spoštujemo kulturno prizadevanje pevcev in en- kratno izredno življenjsko delo Fran- ceta Marolta. Ce čitamo poročila o spominskih kon- certih iz peres naših prvih glasbenikov, razberemo kako izredno je odjeknila njihova pesem v srcih poslušalcev, saj je odličen dogodek razgibal naso slo- vensko prestolnico kot svoječasno sle- herni koncert APZ pod taktirko Fran- ceta Marolta. ' Spominski koncert predanih Marol-. tovih pevcev ni le oddolžitev vzorne- mu pevovodji, ne le poživitev Marol- tovih priredb narodne pesmi, namen ima hkrati zbrati sredstva za skromen spomnik nepozabnemu slovenskemu muzikologu. Celjani se bomo oddolžili z lepim obiskom, nagrajeni bomo za skromno odškodnino vstophic s prebo- gaJ;o lepoto narodnih pesmi A. S. S PREŠERNOVCI V PULO Naš agilni SKUD »France Prešeren« jo po posrečenih pevskih nastopih v Celju in Šmarju pri Jelšah pohitel s svojo lepo pesmijo tudi izven Slove- nije; prvo nedeljo v juniju je priredil pevski koncert v Puli. Ob tisti priliki so si vrli pevci ogledali tudi lep del novo osvobojene slovenske primorske domov-ine, posebno našo ponosno Istro. Na pot smo se odpravili že v soboto prejšnji dan. Pevska družina skoraj 70 pevcev pod vodstvom društvenih funkcionarjev tovarišev Jordana, Hussuja in Blagotinška ter pevo- vodje Jurčeta Vrežeta se je name- stila v prostornem pulmanu, ki ga je ▼t^erni brzovlak potegnil proti Ljub- ljani. Razpoloženja so bili pevci odlič- nega: prijetno kramljanje, tu in tam zvoki lepe melodije, šaljivi razgovori, a — kdo bi zameril! — v tem ali drugem kotu ali na polici tudi junaško dremanje; kakor bi trenil, smo zdr- knili v Ljubljano. V Ljubljani so nas pripeli na kraško garnituro in odriniii smo — žal z občutno zamudo _ p>o polnoči proti Divači. Že prihod na Kras nas je čudovito zajel. Od Postojne naprej, kjer so vpregi i T naš vlak lokomotor in kjer se je že začelo polagoma svetlikati, smo opazovali prostrani, po svoje ču- doviti kraški svet. Marsikdo je v mislih poletel v dobo, ko je to zemljo vladal črni fašist. Danes tod ni nikjer niti sledu o tisti zgodovinski zmoti; no, si misliš, zgodovina ima včasih svoje mu- he, in tako si je dovolila šalo, da so Lahi prisvojili svoji »materi domovini« ne samo naših svetih tal do Planine, temveč celo do Kolpe, z našo belo' Ljubljano vred, ko so dne 3. maja 1941 z manifestom »Kralja Italije in Alba- nije in Cesarja Abesinije« takozvano »Ljubljansko provinco« proglasili kot neločljivi del Italije. Toda kraški na- rod med NOB ni poznal šale in je zadajal svojim »gospodarjem« udarce, kakršne so prejemali pravzaprav oku- patorji v vsej Sloveniji in Jugosla- viji. Gospostvo Lahov je zapustilo marsikje svoje posledice: puščobo sve- ta, posekani gozdovi, goličave... Tod pa po svoje spet gospodari kraška burja in opazujemo skoz okna vla- ka nje sledove. Spomnimo se pesnika borov pokojnega Srečka Kosovela, či- gar 25 letnico smrti smo se spominjali letos v Prešernovem tednu. Trpka je Kosovelova pesem, občutili smo jo kot njegovo osebno bolečino in kot bole- čino njegove domovine — to sivo jutro ob katerem smo se spomnili tudi nje- govega kraškega sivega jutra, pa smo razumevali njegovo bolest in tudi nje-j govo turobno pričakovanje. i Težko sopiha vlak od Divače protij jugu. Eleganten lokomotor je zamenjal parni stroj — postali smo spet, kar smo bili pred Postojno — navaden' Ulapon. Bistro gledajo kar nič utru- jeni naši pevci skozi okna; za marsi- koga je tu popolnoma nov svet. Istra, Tstra! Rinemo v Istrski polotok, ta svojevrstni jeziček slovensko-hrvaške zemlje med Trstom in Reko, ki naj- dalje sega v naše Jadransko morje in o katerem imajo mnogi, dokler si ga od l:>lizu ne ogledajo, popolnoma napačne ])redstave. Tako se čudi n. pr. ta ali oni: »Mislil sem, da bo tod sam goli, nnsti, kraški kamen, vidim pa vse ze- leno, kakor da je to kos Štajerske ali Dolenjske.« Vendar: tu bujna vegetacija, tam — tam pa se že začuti tudi trda, neiz- prosna roka Krasa, brinje, okrnjeno zelenje, kamen. Trsta ni bilo mogoče v daljavi ugotoviti, je bilo zamegleno. Tam je STO. Kakor pa se sedajle vozimo po osvobojenih jugoslovanskih tleh, tako vemo. da bomo nekoč svobodno poto- vali tudi po tistem koščku naše domo- vine, ki bo zares svobodna. Pač pa smo zagledali Koper. S tako zavestjo ter s tako vero v bodočnost zremo v meglo, za katero čutimo in slutimo naš jugoslovanski Trst. Kamor koli gre pogled, vidimo sle- dove pridnih, požrtvovalnih rok. ki so obdelale to zemljo. Z nami teče n. pr. zelena Buzetska dolina; do koder lahko Iwtujejo naše oči, povsod ugotavljamo ljubezen našega človeka do te skro- mne žemljice; za mej^ami pa jo sluti- mo. Temu istrskemu ljudstvu je po- svetil slovenski pisatelj dr. Ivan Pre- gelj svojo veliko epopejo »Božji mej- niki«. Tu prebivajo potomci tistih naših hrabrih, borbenih predijikov, ki jih je zamikal jug in so prodirali močni in neuklonljivi k Jadranskemu morju; kot dragoceno -dediščino so za- Dustili potomcem tisto neupogljivost, ki jih je skozi najstrašnejše dobe zgo- dovine ohranila zveste in neomajne svojemu narodu. Pula je prekrasno mesto, ki se je pričelo posebno razvijati pred 100 leti,' ko je postala oporišče avstrijske vojne mornarice. Pod Italijo ni prav nič na- predovala; zgrajenih je bilo le malo število poslopij. Med vojno je močno trpela. Ob vhodu zavezniške vojske in prihodu naše JA v Pulo je eksplodira- la še bomba v Oficirskem domu, ki ga sedaj popravljajo. Posebnosti Pule so med drugim arena, arheološki muzej, beneška srednjeveška trdnjava, pri- staniške naprave, arzenal, na splošno pa razsežen teritorij, ki je omogočil mestu tak razmah, da ni mesto v ni- čemer podobno stisnjenosti drugih istrskih ali dalmatinskih mest. ^ Dvorana, v kateri so celjski pevci nastopili, je verjetno ena največjih dvoran v naši domovini. Pač se gradi- teljem Oficirskega doma vojne mor- narice v stari Avstriji, pa tudi poznej- šim laškim gospodarjem Pule kot na- slednikom avstfijsko-nemških zatiral- cev našega naroda, ni nikoli sanjalo, da bo v tej ponosni dvorani donela slovenska pesem. Prešernove! so svojo nalogo odlično rešili in so z nastopom v Puli pred številnim občinstvom do- kazali, da so sposobni reprezentirati slovensko pesem ne le samo izven Ce- lja, temveč tudi izven slovenske do- movine. Zbor pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Jurčeta Vrežeta je zanosno zapel iz znanega sporeda celo vrsto pesmi, katerih izvajanju so sledili navzoči z največjim zanimanjem. Po- sebno pa ob koncu vžgale nekatere partizanske, tako »Bohor je vstal« in druge. Vsekakor so pevci svojo na- logo odlično rešili in jim je treba k lepemu uspehu le čestitati — seveda z željo, da bi na pevski poti čvrst« nadaljevali in še bolj napredovali. Po koncertu so se Prešernovci neko- liko uric še zadržali v prijetni družbi z oficirji vojne mornarice v Oficir- skem domu, z zgodnjim jutranjim vla- kom pa so i>otem krenili proti domu. Medpotoma so si v ponedeljek še ogle- dali Postojnsko jamo in prispeli zve- čer srečni in zadovoljni t Celje. B. P. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 25. junija 1951 štev. 25 Novice iz naših krajev IZ CELJA KAKO JE S PRESKRBO MLEKA? $• pred Uredbo o ukinitvi obvezne oddaje mlekit je delovni kolektiv »Mlekoprometa« razmišljal kako bi zagotovil celjskemu po- trošniku, predvsem otroku potrebne koli- čine mleka. Preskrba e mlekom je bila pred- met številnih ukrepov, posvetovanj in dis- kusij odgovornih organov oblasti, s kateri- mi je uprava »Mlekoprometa« najtesneje so- delovala. Uprava podjetja je ukrenila vse po- trebno, da ob ukinitvi obvezne oddaje mle- ka zagotovi na tržišču zadostne količine po cenah, ki so potrošniku dosegljive. V tem je tudi uspela. Omenjeno podjetje je že pred uredbo zala- galo celjski trg z znatnimi količinami mleka po ceni 20 din za liter. Te količine so se dnevno stopnjevale, tako da so z ukinitvijo obvezne oddaje bile v prodajalnah in na trgu iste količine mleka kot prej, seveda po pro- sto formirani ceni 20 din. Dnevno je znašal Odkup mleka okrog 4500 litrov. Podjetje j«: v glavnem obdržalo dosedanjo odkupno mre- žo in se dogovorilo s kmetovalci za bodočo dobavo mleka po prosti ceni 17 din. V zadnjih dnevih pa je dotok mleka na celjski trg padel. Podjetje ima dnevno na razpolago le okrog 3500 litrov mleka in mora izgubo 1000 litrov nadomestiti % mlekom v prahu. Kje je vzrok, da ni dovolj mleka? Poleg zbiralnic v okrajih Celje-okolica in Šoštanj ima podjetje tudi svoje zbiralnice mleka v okraju Poljč&ne in sicer v predelih, ki mejijo na celjsko področje t. j. Podče- trtku, Imenu, Pristavi itd. Na tem področju 86 je nedavno pojavila nezdrava konkurenca okrajnega odkupnega podjetja za živilske in živalske proizvode iz Poljčan, ki ponuja kmetovalcem 20 din za liter, zbiralcem pa 1 din nagrade od litra. Rezultat take delav- nosti poljčanskega podjetja je nepotrebno in škodljivo. Vendar bi konkurenco te vrste še nekako razumeli, če bi bilo mleko namenje- no potrošniku na katerem koli drugem pod- ročju. Del okupljenega mleka namreč od- kupno podjetje iz Poljčan predeluje v svo- jih predelovalnicah v Slovenski Bistrici in Imenu, del mleka pa ponuja »Mlekoprometu« po ceni 23 din za liter. Prav tako ponuja proizvedeni sir. Po izjavah zbiralcev »Mlekoprometa« se kmetovalci branijo prodajati mleko celjske- mu podjetju zato, ker je nekdo iz KLiO Sodna vas izjavil, da bodo plačali več dav- ka, če bodo prodajali mleko v Celje. SREČA V NESREČI V torek popoldne je na kapucin- skem mostu kar mrgolelo, polno je bilo gledalcev, ki so radovedno str- meli z odprtimi ustmi v Savinjo. Kaj neki se je zgodilo? Kamion od »Žito- fonda«, naložen z opeko, ki je vozil čez kapucinski most, je zavil proti parku. Pri ovinku se je izklopil volan in kamion je strmoglavil naravnost v reko. V kamionu so bile štiri osebe, dve tovarišici, vozač in sovozač. K sreči so vsi ostali nepoškodovani, le kamion je utrpel manjše okvare. ZAJČEK V LETNEM KINU Zajček? Pa je le res. Ste se kdaj kot otroci igrali z zrcalom? Potem ste gotovo opazili, da zrcalo prenaša svetlobo, da celo močnejša je od na- ravne. Toda zakaj vam to govorimo. Letos je letni kino zato pozneje za- čel delovati, ker je prvič bilo slabo vreme in drugič, ker podjetje ni imelo aparature. Aparaturi v kino Domu sta obrnjeni v dvorano in ne nazaj na vrt. Podjetje ni moglo nabaviti no- ve aparature, zato bi bilo potrebno obstoječe v kabini kina Dom presta- viti za letni kino. S tem bi odpadle predstave v »Domu«. Kinooperater Gračner in njegov pomočnik Korber sta iznašla možnost prenašanja slik na platno potom kristalnih ogledal. Ka- ko sta to storila ne ^jomo pisali, ker ne maramo »izdati patenta«, vendar lahko danes gledate film v letnem ki- nu, čeprav je aparatura obrnjena ravno v nasprotno smer od platna. Največja zasluga, da lahko pod milim nebom, v hladu in s cigareto v ustih gledate predstavo, je nedvomni od teh dveh možakov. Seveda so se pri tej stvari izkazali vsi uslužbenci podjetja, ki so morali namestiti klopi, posuti prostor itd. V ta namen so storili okoli 700 prostovoljnih ur. Upravnik podjetja Godler se trudi, da bi dobil še eno aparaturo, takft da bi v letnem kinu lahko predvajali fil- me brez odmorov. PRVO PIONIRSKO LETNO GLEDALIŠČE V CELJU Pionirski svet druge mestne četrti je storil važen korak v kulturni vzgo- naše mladine. Zelo uspešno dela v tej četrti pionirska dramatska skupi- na, ki je nastopala na raznih prire- ditvah. Na pobudo sveta so na terenu te četrti zgradili pionirsko letno gle- dališče na vrtu otroškega vrtca v Sta- netovi ulici. Otvoritev je bila zdru- žena s kulturnim programom in pogo- stitvijo 220 otrok. Posebna zahvala za ta uspeh gre predsedniku Mestne pio- nirske organizacij tov. Antonu Aškercu organizaciji Zveze borcev, tovarišu Golobu Ludviku in tov. Flajsovi. . V okviru tega pionirskega sveta de- luje še več sekcij, kot fiskiilturna, šahovska, glasbena, sekcija za ročna dela itd. V soboto je ves odred na- pravil skupinski izlet v dom onemog- lih v Grmovju, kjer so starčkom na- pravili nekaj veselih ur. IZ OKRAJA CELJE-OKOLICA KAJ DELA STANOVANJSKA KOMI- SIJA V RIMSKIH TOPLICAH? Nasproti železniške postaje v Rim- skih Toplicah stoji lepa in velika stav' ba, v kateri ima sedež krajevni ljud- ski odbor. V tej stavbi se tudi nahaja restavracija »Nova pošta«, kjer se potnik, turist, bolnik ali kdor koli že, lahko okrepča v senci na dTorišču. • Tudi mene je zadnjo soboto zanesla pot v Rimske Toplice. Toda ne na ko- panje ali na zdravljenje. Namenil sem si ogledati uspehe in težave okrajne ekonomije, pa sem med potjo tudi po- molil nos v ne dokaj prijetno zadevo z zakupno gostilno >Nova poštac. Za- deva pa je sledeča: Izvršni odbor krajevnega ljudskega odbora v Rimskih Toplicah je na neki seji obravnaval pereče vprašanje: Kaj napraviti z restavracijo »Nova p>ošta«? Večina je bila mnenja, naj bi se dala restavracija v zakup. To pa ni bilo všeč upravniku krajevnih gospodar- skih podjetij Jožetu Kajtni, ki je ve- čini odločno nasprotoval, češ, krajevni ljudski odbor ne bo imel nobenega dobička od zakupne gostilne. Nato je stvar obtičala. Izvršni odbor se na- mreč ni mogel odločiti ne a"a eno, ne za drugo — končno pa je le dal go- stilno tov. Juhartovi v zakup s pripa- dajočim stanovanjem. Toda, med tem se je v stanovanje vselil uslužbenec krajevnega ljudskega odbora Franc Bastič, čeprav je imel primerno sta- novanje pri sestri svoje žene. Bastič je namreč član stanovanjske komisije. Nekaj ni v redu, boste pritrdili. Pa tudi ne more biti, kajti vse do danes stanovanjska komisija, katere član je tudi Bastič, še ni našla »primernega stanovanja« za Bastiča. Zakupnica Ju- hartova pa ima za sebe, svojo 8 letno hčerko in služkinjo sobo z dvema po- steljama v hotelu »Stara Pošta«. Za to sobo pa mora KLO plačevati 120 din dnevno ali 3.700 din mesečno, kar bi lahko uporčibil v druge bolj korist- ne namene. Nehote se človeku zastavi vpraša- nje: Le kako dolgo bo krajevni ljud- ski odbor v Rimskih Toplicah še mirno gledal nepravilno in samovoljno ra- vnanje svojega uslužbenca in člana stanovanjske komisije tov. Bastiča? ZARADI SLABEGA RAVNANJA Z OTROKOM STA BILA KAZNOVANA Zakonca Martin in Katarina Krobat iz Lokarij pri Blagovni sta bila pri- javljena, da s svojo hčerko šestletno Martino zelo surovo postopata. Nekaj- krat sta jo tako pretepala, da je otrok dobil lažje telesne poškodbe. Tudi raz- nim zdravstvenim ukrepom ljudske oblasti ne obračata nobene pozornosti. Nista otroka hotela poslati k ceplje- nju, dasiravno je to z zakonom zapo- vedano. Verjetno sta oba zakonca po- zabila, da so otroci pod posebno za- ščito države. Martin Krobat je storil še eno ka- znivo dejanje. Nedavno je napadel neko sosedo, ker je sumil, da ga je baje prijavila zaradi tatvine kokoši. Pri tem se je napadenka umaknila za okno, vinjeni Krobat pa je razbil šipo in poškodoval oknice. Seveda se je pri tem porezal na roki. Svojo telesno po- škodbo je v Železarni Štore, kjer je zaposlen, prijavil kot nesrečo pri vož- nji v službo in neupravičeno prejemal podporo socialnega zavarovanja. Sodišče je Martina Krobata obsodilo na mesec in 10 dni odvzema prostosti in poravnavo povzročene škode, brez- vestno mater Katarino Krobat pa na mesec dni odvzema prostosti. Pr^y bi bjlo,^ da se za usodo male Martine pobriga Svet za socialno skrb- stvo in otroka odvzame staršem, če sami niso sposobni pravilno vzgajati svojega otroka. IZ iOiTANJSKEGA OKRAJA v KMETIJSKI ZADRUGI VELENJE JE NAJBOLJŠI TRGOVINSKI ODSEK Splošna kmetijska zadruga v Velenju se odlikuje z zelo razvitim trgovinskim odsekom. Pomembne uspehe ima letos z uvedbo proste trgovine. Lani so imeli 500.000 din do največ 700.000 din mesečnega prometa, v letošnjem letu pa je že v januarju imela 1,400.000 din prometa. Največji uspeh je dosegel trgovinski odsek v maju, ko je imel 2,400.000 din prometa. V trgovini so zaposleni poslovodja in še tri pK)moč- rvice, In je v maju odpadlo na enega prodajalca po 600.000 din prometa, kar je vsekakor lep uspeh. Trgovinski od- sek je znižal v maju tudi stroške pro- meta od 5% na 1,2%. Poslovodja zadruge Anton Žunter je začel nabavljati tudi razno poljsko orodje in druge potrebščine. Pretekli mesec je razprodal 13 plugov, 4 brane, 7 brzoparilnikov, 10 štedilnikov in še vrsto ostalega orodja. V tem mesecu je zadruga prejela vagon pohištva iz trdega lesa, katerega je v treh dneh razprodala. V kratkem bo zadruga tu- di prejela 13 vagonov strešne opeke iz Vinkovcev in i vagon cementa. Pre- tekli mesec je zadruga prodala za nad en milijon din vrednosti raznega ma- nufakturnega blaga in nogavic. Člani zadruge so zadovoljni s poslovanjem, saj je vedno na zalogi takšno tekstilno blago, ki ga oni rabijo. Primanjkuje pa podloge za obleko, za katero je v Velenju in tudi drugod veliko povpra- šev^je. Največ zaslug za uspešen razvoj trgovinskega odseka ima poslovodja Žunter, ki ne čaka, kdaj mu bodo »od zgoraj« preskrbeli razno blago. Žunter je trgovsko dobro podkovan in tudi priljubljen med kmeti. In zakaj tudi ne bi bil, če jim preskrbi najpotreb- nejše za življenje in poljedelstvo. Velenjska kmetijska zadruga pa se ne bavi samo s trgovino. Resno se že pripravlja na predstoječe odkupe in je začela sklepati tudi pogodbe. Za- druga pa se ne. more pohvaliti s kre- ditnim odsekom. Lansko leto je imela le za 74.74*9 din hranilnih vlog. Knji- govodstvo v zadrugi je urejeno in na tekočem. Za dvig zadruge se zelo trudi tudi njen predsednik Jože Novinšek. Med drugim je poskrbel, da si je zadruga uredila večji vrt za zelenjavo ter je zadrugi brezplačno odstopil razne sa- dike, za katere je lani plačala nad 5.000 din. Bolj bo morala zadruga skr- beti, da bo razširila obrtno dejavnost. F. L. ZADRUŽNO KMETIJSTVO V ŠOŠTANJSKEM OKRAJU SE DOBRO RAZVIJA Te dni so pričeli s košnjo v vseh kmečkih delovnih zadrugah; v Mozir- ju so zadružniki pokosili z motorno kosilnico že nad 50% travnikov in že spravili seno. Žitarice so vsled močnih nalivov dežja nekoliko polegle po zemlji, nasi)rotno pa krompir zelo dobro uspeva in se obeta velik hek- tarski donos. Prav posebno uspeva dobra vrsta uvoženega krompirja d2 Holandske, ki je bil zasajen z name- nom razmnoževanja semen. Tudi na mehanizacijo KDZ niso po- zabili. Za izvožen les v inozemstvo je prejela Zadružna ekonomija v Gor- njem gradu motorno kosilnico, zadruž ni ekonomiji v Ljubnem in Bočni pa sta si v inozemstvu nabavili vsaka svoj traktor, in že s pridom uporab- ljajo stroje pri obdelavi zemlje. Za boljše delo zadružnega sektorja go- spotlarstva v šoštanjskem okraju bodo v Mozirju ustanovili zadružni sklad. IZ šOšTAN,SKEGA OKRAJA BO ODŠLO PETNAJST MLADINCEV NA GRADNJO PROGE BANJA LUKA- DOBOJ Iz prve zamene se je z gradilišča proge vrnila četa mladincev kot tri; krat udarna in enkrat pohTaljena, trije mladinci pa so bili proglašeni za udarnike. Po planu bi morali p( slati 15 mladincev, vendar se je gradnje udeležilo 23 mladincev in mladink. V II. izmeno bo odšJb še 15 mladincev. DAN UČENCEV V GOSPODARl^TVU V Šoštanju bodo v času od 23. do 25. t m. proslavili Dan učencer ▼ go- spodarstvu. Učenci v gospodarstvu podjetij Rudnika lignita v Velenju, Lesno industrijskega podjetja Nazarje in drugih lokalnih gospodarskih pod- jetij že pridno izdelujejo predmete, ki jih bodo razstavili. Priredili pa boNey- lon«. Prosim najditelja, naj vrne vsaj no- gavici na naslov: Cokan Berta, Celje, Kersnikova 2a ESPERANTSKO DRUŠTVO v Celju bo ime- lo redni občni zbor dne 29. VI. 1961 ob 19. uri v Obrtnem domu, v Gledališki Hliei. Ljubitelji esperanta vabljeni! KRPALNICA — Aškerčeva ulica 17 sprejme v krpanje vse vrste perila vsak dan od 7. do 15. ure. Nedeljska zdravstvena dežurna služba Dne 24. junija 1951: Tov. dr. Bitenc Maks» Cankarjeva ul. 11. Nedeljska zdravstvena de- žurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO METROPOL od 23. VI. do 2. VII. 1951: »Ma»«evamj« rdeče čarovnice«, ameriški film KINO DOM od 22. VI. do 25. VI. 1951: »Major is frk- Ija«, amer. film od 26. VI. do 28. VI. 1951: »človek »!•- vekua, francoski film od 29. VI. do 30. VI. 1951: »Pestunj*«, amerUki film