GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 35- leto XIII. - 28. september 1974 1SKRA-NAPRAVE, LJUBLJANA Končno tudi prvi uspehi v izvozu V začetku tega leta smo v „ISKRI“ poročali o prizadevanjih za povečanje izvoza v naši organizaciji. Vse do leta 1974 je bila v raznih poročilih o 1fv°zu rubrika pri tovarni „Naprave“ skorajda prazna. V gospodarskem načrtu za leto 1974 smo si kot cilj zastavili izvoz v višini 350.000 U$, ali okoli 5,6 milijonov dinarjev. Poglejmo, kako izpolnjujemo ta načrt, kako nam kaže do konca leta in kakšni so naši načrti za naprej! . Do konca septembra je bil naš •zvoz takle: kvartal 437.000,- din (• kvartal 2,844.000,- din “ kvartal 2,648.000,-din, skupaj do konca septembra . >929.000.- din. S tem smo letni plan IZVOza že presegli za 6 %. . V dosedanjem izvozu prednjači izvoz v Italijo z okoli 3,250.000.-, v fahodno Nemčijo z okoli 2,500.000,-111 v Bolgarijo s 60.000 dinarji. Pričakujemo, da bomo do konca eta izvozili v Italijo še za okoli '200.000,- ND, v Nemčijo za ,■200.000.- ND in v Bolgarijo za okoli jrO-OO.- ND. Tako bo skupni izvoz za 00 % večji od načrtovanega, oz. bo Presegel znesek-10 milijonov dinarjev. y letošnjem letu bo vrednostno ||ajvečji izvoz v artiklu translator 1 K, katerega izvažamo v Italijo, še P°uiembnejši pa je izvoz za firmo „Compur - Werke“, saj gre v glavnem za vrednost vloženega dela. Precej možnosti je, da se naš letošnji izvoz poveča še za kakih 1,4 milijonov dinarjev na račun prejetega nadomestila za prodano proizvodno dokumentacijo firmi „Telectron“ iz Irske in firmi „SESA“ iz Šparfije, kar bo pomenilo poleg finančnega uspeha veliko afirmacijo naših razvojnih in proizvodnih dosežkov. O teh dveh poslih bomo poročali še posebej. V naslednjem letu bo letošnji veliki uspeh v.izvozu seveda težko ponoviti. Vsekakor si bomo prizadevali doseči vsaj številko okoli 420.000 ujl izvoza in tako letošnji „uradni“ načrt povečati za okoli 20 %. Najpomembnejša postavka v izvozu bo nadaljevanje kooperacijske pogodbe s „Compur — Werke“, kjer že z gotovostjo računamo na izvoz v višini ca 4,5 milijonov dinarjev. Dogovorjen je še izvoz za švedsko firmo SRT v višino ca 400.000 dinarjev, s precejšnjo gotovostjo pa načrtujemo tudi nekaj izvoza v Španijo in na Irsko. Teče pa še vrsta pogajanj, katerih končni rezultat za sedaj še ni znan. Izredno pomembno bi bilo, če bi uspelo nadaljevanje izvoza v Italijo (translator 1 K), za kar so določene možnosti. Omenimo naj še razgovore in ponudbe za izvoz v Sovjetsko zvezo, Jordanijo, Brazilijo, Zahodno Nemčijo in Bolgarijo. Čeprav rezultata teh poslov še ne moremo avred- Na I. pohodu prijateljstva Iskrašev seje odlično odrezala ekipa štev. 29 (starejši) iz Horjula, ki je progo pretekla v pičlih 30 minutah tako spočita, da se je lahko zares ustavila šele, ko je povrhu pretekla še en krog po stezi na štadionu (K poročilu o pohodu na 8. strani). notiti, lahko z nekaj optimizma pričakujemo, da bomo tudi izvozni načrt za leto 1975 presegli. - M. K. PRED 9. KONGRESOM ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE Pogovor s predsednikom RK ZSMS V Murski Soboti bo 2., 3. in 4. oktobra letos 9. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Na njem se bo zbralo 476 delegatov in več kot 150 gostov. Na tem najpomembnejšem srečanju vodstva slovenske mladinske organizacije bodo sprejeli resolucijo, statut in akcijsko-politični program dela za obdobje 1974/75. Pred kongresom smo zaprosili predsednika Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Ljuba Jasniča za pogovor o tem izredno pomembnem dogodku za slovensko mladino. Naši prošnji se je z zadovoljstvom odzval, morda tudi zato, ker je na Republiški konferenci zaposlenih več nekdanjih mladih Iskrašev. pa tudi Ljubo Jasnič je sam iz vrst delavske mladine, saj je bil pred prevzemom te dolžnosti zaposlen na Jesenicah. Nagrade občine Nova Gorica Ob prazniku občine Nova Gorica, na svečani seji skupščine podelili nagrade občine Nova Gorica, {^misija za pohvale in odlikovanja I^ICRE, — Industrije avtoelektričnih jelkov je predlagala, da se skupini hokovaih delavcev, ki so sodelovali, ^ovali in dokončno oblikovali pro-)ekt izgradnje specializirane tovarne za P^izvodnjo avtomobilskih zaganjal-jUkov, podeli nagrada občine Nova Jerica. (O tej tovarni smo pisali v 32. st- glasila ISKRA). Poseben prispevek pri oblikovanju ayedenega projekta so dali naslednji aelavCi: Lavrenčič ing. marjan iz jubljane in strokovni sodelavci iz Nova Gorica: PAHOR IVO, “LRMAN JOŽE, VUK SAVO, p-PlČ ing. ZVONKO in PELIKAN G4BRIJEL. Že v letu 1968, ko so se pričela P^a idejna snovanja obrata za zaga-. Jalnike, je bilo potrebno predhodno nizacije proizvodnje. To omogoča po eni strani racionalnejšo, po drugi pa bolj kvalitetno proizvodnjo nekaterih sestavnih delov izdelkov. Naj omenimo še, da je tu uvedena tehnologija hladnega oblikovanja in jilastificiranje navitij ter plinsko cementacijo nekaterih delov. Skladno s tem so se povečali tudi energetski objekti. Na tem področju je novost izgradnja nove plinske postaje, s katero je omogočena uvedba in izkoriščanje dodatnega novega in cenenega vira energije. Nedvomno ima realizacija tega projekta močan vpliv na splošno gospodarsko rast področja, saj omogoča zaposlitev 400 novim delavcem različnih strokovnih in kvalifikacijskih profilov. S podelitvijo „Nagrade občine Nova Gorica" delovni skupini, je bilo izraženo priznanje celotnemu kolektivu ISKRA - Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorjca. Isti dan je prejel to visoko prizna- ‘z-delati makro-plan bodoče zasnove in nje tudi član našega kolektiva ŠTE- raznih političnih organizacij in samo- vBenja delovne organizacije v južno j*Per dosedanjih objektov, to je v I^strijsko cono, ki je rezervirana za tet O 'n druge organizacije. Šele z Sevanjem problematike bodoče iz-Ipdnje infra strukture v celotni in-“Strijski coni je bilo možno konkret-. J6 pristopiti k lastnim planom bo-očega razvoja. Tak po tč k so pred-narekovala vprašanja, ki jih je jUo potrebno rešiti že v prvi fazi .gradnje objekta za male zaganjalnike n Lje locirati: bodoče energetske t)aPrave, kje bodo potekale zunanje in d tranje komunikacije in pristopi, ■ 7'fhi vodovod in kanalizacija. ^ *zgradnja tovarne za proizvodnjo ^ih zaganjalnikov predstavlja bistve-v Povečanje proizvodnih zmoglji-* $ti zaganjalnikov, posredno in isto-^o pa tudi povečanje zmogljivosti e| Proizvodnjo drugih izdelkov avto-J\ktrike, saj se sprostijo dosedanji tJekti in strojne kapacitete. Izbor hnologije sloni na dosedanjih iz-v0vah, uvedene pa so bistvene no-leh ’ k' predstavljajo kvaliteten skok •^Ologije in visoko stopnjo meha- FANIČ ing. DRAGO, vodja oddelka konstrukcije orodja. Tov. Štefanič je v upravnih organov. MARKO RAKUŠČEK Bi prosim najprej spregovoril nekaj besed o dnevnem redu 9. kongresa. svojem dolgoletnem delu pri razvoju ISKRE - Industrije avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica prispeval pomemben delež zlasti na področju orodjarstva in konstrukcije orodij. Njegova aktivnost se ne omejuje le na to področje. Požrtvovalno se vključuje v širšo dejavnost tudi na drugih področjih v tehnologiji proizvajanja in konstrukciji izdelkov. Prav tako je zelo požrtvovalen pri reševanju dnevnih problemov pri orodju v neposredni proizvodnji, kar predstavlja pohvalno vrlino, saj s tem prispeva k zmanjšanju zastojev in izboljšanju kvalitete. Posebna zasluga nagrajenca je, daje prizadevno in marljivo pripravljal mlade konstrukteije, da jih je uvajal v delo in tako postopoma gradil konstrukcijo orodij. Poleg vsega tega pa tov. Štefanič ne zanemarja aktivnega samoupravnega in političnega delovanja, saj je že od vsega začetka član Predsednik RK ZSMS - Ljubo Jasnič. „Scenarij kongresa je že izdelan. Prvi dan kongresa bom najprej govoril jaz, nato pa bom predal besedo predsedniku ZK Slovenije Francetu Popitu. Popoldne bo na dnevnem redu enajst razprav in to iz vseh področij življenja in dela mladih. Teh 11 razprav bo nekje glavna usmeritev za drugi dan kongresa, ko bodo zasedale štiri komisije. Tretji, to je zadnji dan, bo najprej predvidena plenarna seja. Na njej bodo predstavniki komisij poročali o delu teh organov, nato naj bi sprejeli resolucijo skupaj z akcijsko političnim programom in pa statut zveze socialistične mladine Slovenije. Nato bo zaključna beseda. Takoj po - končanem kongresu bo prva seja Republiške konference, ki se bo sešla na svoje konstituiranje, izvolila bo ' predsedstvo, predsednika in sekretarja. Takoj zatem bo tudi prva seja novega predsedstva, na kateri bodo izvolili sekretariat RK ZSM Slovenije." - Kako pa so potekale priprave na kongres? ,.Takoj po tretji konferenci ZK Jugoslavije smo sprejeli stališča in sklepe te konference, šli v samo reorganizacijo, letos aprila pa smo imeli skupaj s študentsko organizacijo skupno sejo. Na njej smo prejeli program dela do kongresa ter ustanovili pripravljalni odbor. V javno razpravo smo dali tudi resolucijo in statut ZSM Slovenije ter odprli javno razpravo o statutu ZSM Jugoslavije." — Kako je potekala javna razprava? „Moram reči, da je ta razprava 6 vseh treh dokumentih izredno uspela. Tekla je vse do poletne politične šole, najbolj uspela pa je bila v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela, nekoliko manj pa v šolah zaradi šolskih počitnic. Poletna politična šola je dala tudi končno oceno vseh javnih razprav in že nakazala nekatera bistvena vprašanja, ki naj bi jih mladina sprejela na 9. kongresu." - Kaj pa statut ZSM Jugoslavije? „Le-tega smo z našimi pripombami in pobudami že poslali na zvezo, kjer so ga že sprejeli. V prihodnjih dneh ga bodo (Nadaljevanje na 2. strani) Ukrepi IS Ob S Sežana za odpravo posledic požara Nagrado Nove Gorice so prejeli: od leve na desno: Drago Štefanič, Jože Derman, Gabrijel Pelikan, Ivo Pahor in Zvonko Repič ter zaradi bolezni odsotni Marjan Lavrenčič. Foto: M. R. Izvršni svet je takoj po požaru imenoval posebno strokovno komisijo z nalogo, da ugotovi posledice požara, da nudi strokovno pomoč kolektivu pri odpravljanju škode požara in da pripravi poročilo s predlogi za nadaljnje ukrepanje izvršnega sveta občine. Izvršni svet je obravnaval poročilo komisije in poročilo direktorja tovarne na seji dne 11.9.1974. Po razpravi so bile sprejete naslednje ugotovitve in zaključki: - Ker je ISKRA — tovarna radijskih sprejemnikov Sežana največja proizvodna delovna organizacija v občini, je položaj tovarne zaskrbljujoč za celotno gospodarstvo občine. Zato mora biti problem sanacije nastalega stanja v tovarni problem občine, ki ga je treba reševati najhitreje in na vseh nivojih. V zvezi s tem je izvršni svet sprejel naslednje sklepe: 1. Vse strokovne službe občinske uprave in izvršni svet morajo tesno sodelovati in pomagati strokovnim službam organizacije. 2. Izdati je potrebno soglasje za podaljšanje delovnega umika, zato da bi delavci, ki so potrebni pri odpravljanju škod, čimprej ustvarili pogoje za nadaljevanje proizvodnje. 3. Pri Kreditni banki Koper in republiških skupnih • rezervah si je skupaj z vodstvom organizacije potrebno prizadevati za dodatna obratna sredstva, s katerimi bi lahko premostili izpad proizvodnje, dokler ta ne bo ponovno stekla.' 4. Takoj je potrebno sklicati upravni odbor sklada skupnih rezerv občine in dati na razpolago organizaciji vsa možna razpoložljiva sredstva. 5. Gradbeno podjetje „Kraški zidar", „Elektro Gorica" - enota Sežana in druge organizacije, ki bodo izvajalci del pri sanaciji objekta, morajo dati tem delom absolutno prioriteto. 6. Upravne in inšpekcijske službe občine morajo dati vsem postopkom v zvezi s sanacijo tovarne prioriteto pri reševanju tako, da se vse zadeve rešujejo takoj, ko je potrebno. Predsednik izvršnega sveta SO Sežana Jože Rener Iskrina mladina pred kongresom Hkrati s pogovorom s predsednikom RK ZSMS Ljubom Jasničem, pred kongresom slovenske mladine danes objavljamo tudi razgovor s predsednikom KK ZSMS ZP Iskra -Milošem Pavlico. Kako se Iskrina mladina pripravlja na kongres slovenske mladine? Po objavi kongresnih dokumentov potekajo v Iskri številne javne razprave o tem gradivu. Razprave smo organizirali v sodelovanju z občinami, kot je to tudi predvideno v dogovoru na, Republiški konferenci slovenske mladine. Tja smo posredovali tudi pripombe Iskrinih mladink in mladincev, s tem, da smo v okviru Koordinacijske konference na sekretariatu zbrali skupne pripombe predvsem položaja koordinacijske konference in jih samostojno poslali na republiško konferenco za izdelavo končnega statuta. Pred dnevi ste imeli v Kranju skupni sestandk s predstavniki občinskih konferenc. O čem je takrat tekla beseda? Pregledali smo potek javnih razprav o kongresnih dokumentih v Iskri,ter ugotovili, da so te razprave potekale zadovoljivo. Lahko zatrdim, da je mladina v ZP kar dobro seznanjena s samim kongresom, s potekom kongresa in dokumenti, Žal je čutiti, da mnogi mladi Iskra-ši le malo vedo o 9. kongresu? Ko pravimo, da je mladina v Iskri dovolj dobro seznanjena s kongresnimi dokumenti, se zavedamo, da govorimo predvsem o mladinskih aktivistih in o tistih mladincih, ki so se aktivno udeleževali javnih razprav. Dejstvo je, da ta razprava ni zajela celotne Iskrine mladine, vzrokov in krivcev za to pa je vsekakor več. In kateri so ti krivci? Nedvomno je napaka že v tem, da je bilo izdanih premalo dokumentov. Kritiziral bi tudi sredstva' javnega obveščanja, saj časopisi ter radio in televizija niso zadovoljivo opravili svoje dolžnosti. Nekaj krivde pa je tudi v tem, da je javna razprava potekala v času dopustov, to je konec junija in julija. Kako bo Iskrina mladina sodelovala na kongresu? Na tem pomembnem srečanju slovenske mladine bomo imeli nekaj delegatov. Naj opozorim, da bo imela vršilka dolžnosti sekretarja Iskrine mladine Vida Prinčič na kongresu referat o delovanju koordinacijskih konferenc. Nedvomno je to izredno zanimiva tema .in v tem trenutku tudi nadvse aktualna. Že dalj časa govorimo o urejanju položaja in načel delovanja koordinacijskih konferenc večjih združenih podjetij. Tam se pojavljajo specifični pogoji dela, ki v dosedanjih mladinskih dokumentih še niso definirani. Zato pričakujemo, da bo njen prispevek na kongresu naletel na ugoden odziv in temu ustrezno tudi pogojeval spremembo mladinskih dokumentov v okviru republike o sami organiziranosti mladine. Se boš ti udeležil kongresa? Ne. Delegiranje delegatov za kongres je potekalo v občinah. V naši občini je struktura naše mladine takšna, da smo na kongres raje poslali delegata iz drugega podjetja. Bi povedal nekaj o samem delegiranju? Sedanje načelo delovanja slovenske mladine sloni na aktivnosti mladine preico družbenopolitičnih skupnosti. Pogovor s predsednikom (Nadaljevanje s 1. strani) kot predlog poslali vsem delegatom za zvezni kongres, ki bo od 21. do 23. oktobra v Beogradu." — Kako pa je z resolucijo in statutom slovenske mladinske organizacije? „Oba ta predloga smo sprejeli in ju izdelali kot predloga s tem, da ju bomo v kratkem poslali vsem delegatom za kongres slovenske mladine. Delegati se bodo lahko tako dobro pripravili, poleg tega pa bomo imeli 21. ta mesec posvete s samimi delegati v posameznih regijah. Govorili bomo predvsem o nalogah delegatov na kongresu, o njihovih razpravah iq pa o delu komisij." - Bi povedal še kaj o pripravah? „Morda tole: V sami resoluciji o nadaljnji vlogi ZSM Slovenije in njeni angažiranosti pri graditvi samoupravne socialistične Jugoslavije smo izdelali predvsem osnovo za vse prihodnje dokumente, ki naj bi jih nova organizacija sprejemala, oz., ki naj bi bili v pomoč vsem občinskim konferencam Zveze socialistične mladine Slovenije, za izdelavo konkretnih akcij-sko-poUtičnih programov. V javni razpravi se je pokazalo, da je resolucija dobra kot osnova za izhodišče same akcije, vendar bi jo bilo potrebno tu in tam bolj akcijsko opredeUti oz. približati mladim v tistih vprašanjih, ki so jim najbolj blizu. To smo skušali opraviti na seji z Izvršnim komitejem, katero smo imeli pred kratkim ter v pogovoru s predsednikom predsedstva Slovenske skupščine Sergejem Kraigherjem. Takrat smo enotno ugotovih, isto se je pokazalo tudi v javni razpravi, da je kot osnova dokument izredno dober, da pa bi moral- akcijsko, le opredeliti nekatere naloge, ki so v tem trenutku najpomembnejše za vso mlado generacijo. Izhajajoč 1 ISKRA Številka 35 - 28. september 1974 iz tega smo šli v izdelavo akcij-sko-političnega programa, ki bo točno vseboval vse točke naše prihodnje usmeritve po kongresu. Ta program bo sestavni del same resolucije. Tako bomo tudi v tem pogledu zadostili vsem zahevam mladih ljudi v Sloveniji, ki so jih izrazili v javni razpravi." - Za kakšna vprašanja gre? „Tu gre predvsem za nekatere konkretne haloge, kot recimo mladina v samoupravljanju, ustanavljanje TOZD, mladina v krajevnih skupnostih, njena vloga, potem je tu kmečka mladina, problem dijaških domov, učencev v gospodarstvu itd., skratka vrsto vprašanj, ki so neposredno povezana z mladino.". — Kako ocenjuješ delo mladih v ZP Iskra? „Z reorganizacijo smo že na začetku tega mandata posvetili največ pozornosti delavski mladini, saj se zavedamo, da je okostje mladinske organizacije. V novi organizaciji smo šli na posebne konference mladih delavcev in sicer na vseh nivojih. S tem se nanaša organiziranost precej odmika od organiziranosti v drugih republikah, vendar pa nam to statut ZSM Jugoslavije dopušča. Ta reorganizacija nam je dala od 750 aktivov, ki so bili preje v Sloveniji v vseh organizacijah združenega dela, v danes okoli 2000 aktivov, in to ne samo po številki, ampak tudi po vsebini dela. Gotovo pa tukaj prednjačijo tisti aktivi, ki so imeli že preje dobro organizacijo in dobro vodstvo. Lahko rečem, da ima Iskra dobro mladinsko organizacijo ter da mladina Iskre uresničuje tiste sklepe oz. želje, ki smo si jih zastavili na začetku mandata. Z večjo koordinacijo dela bi lahko prišli še do boljših rezultatov." — Kako pa gledaš na združitev Iskre in Gorenja? ..Mladina obeh organizacij se bo morala še bolje organizirati ter se trdno medsebojno povezati, saj je od mladine odvisno, kakšna bo prihodnost." Lado Drobež Stiristošestinsedemdeset delegatov bo na kongresu v Murski Soboti predstavljalo celotno mladinsko strukturo — tako mladino v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnosti, šolah, vaško mladino ipd. Kakšno pa je sodelovanje med občinskimi in koordinacijsko konferenco? Z občinami smo prišli v novo kvaliteto odnosov — na usklajene odnose. Imeli smo tudi že prvi skupni dogovor konec avgusta v Kranju. Po redni letni konferenci koordinacijske konference, ki bo sredi oktobra, bomo imeli ponoven sestanek s predstavniki občinskih konferenc. Takrat bomo skušali uskladiti skupne programe in določiti težišče dela za občinske oz. za koordinacijsko konferenco. |a(j Skupščina ZP V tovarni telekomunikacij na Laborah v Kranju bo 3. 10. 1974 ob 12. uri 5. zasedanje skupščine ZP Iskre, z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo o poslovanju Združenega podjetja ISKRA v času od 1.1. do 30. 6. 1974. 2. smernice poslovne politike Združenega podjetja ISKRA za leto 1975. 3. notranja organizacija poslovodnih organov ZP ISKRA in informacija o branžni organizaciji v ZP ISKRA. 4. predlog sprememb 14. člena sporazuma kovinke in elektroindustrije Slovenije. 5. imenovanje delegacije ZP ISKRA v Gospodatsko zbornico SR Slovenije. 6. imenovanje: — direktorja Šolskega centra ISKRA; — ravnatelja tehnične strojne in elek- tro šole; — ravnatelja poklicne kovinske in elektro šole. 7. podelitev mednarodnega priznanja „Prix de promotion intematio-nale" Združenemu podjetju ISKRA. ISKRA - SPREJEMNIKI, SEŽANA Znova RTV šola Da v Sežani primanjkuje srednje strokovnih kadrov, o tem smo v našem glasilu že pisali. Lani je končalo 20 učencev srednjo poklicno šolo za RTV mehanike. To je bil dislociran oddelek Šolskega centra Iskre Kranj, kije pričel triletno delo že 1. 1970 in ga končal 1. 1973. Od 29 vpisanih je šolo končalo 20 deklet in fantov. Po enoletnem premoru je pričel z delom nov letnik, tokrat kot dislociran oddelek Izobraževalnega centra Litostroj Ljubljana. V to šolo se je vključila nekdanja kovinarska in elektrotehnična šola Iskra v Ljubljani. Letošnji pouk se je pričel točno in disciplinirano 2. 9. in kar normalno poteka. Učenci so sredi dela. Za razliko od prejšnjih let imajo sedaj v prostorih izven tovarne, v takozvani stari šoli v Sežani, teorijo in praktični pouk. Pouk traja pet dni v tednu po 7 ur. Tri ure na dan traja praktični pouk, teoretični pa po štiri ure dnevno, kar znese 35 ur na teden. Stroške pričetka pouka - opreme razredov ter njihovo obnovo - ter sredstva za osebne dohodke predavateljev krije navedena tovarna, saj še od nikjer ni zagotovila za kakršnokoli sodelovanje pri financiranju. Cafi in kontrolna oprema — pogoj za kakovost in racionalno proizvodnjo O pomembnosti obrata merilnih naprav smo se pogovarjali z vodjo obrata merilnih naprav v Elektromehaniki RUDIJEM ZORKOM OBRAT MERILNIH NAPRAV je v opremljenost proizvodnih ter kontrol-okviru Elektromehanike nosilec dejav- nih procesov z merilno in kontrolno nosti na področju merilne in kontrol- opremo v posameznih tovarnah našega ne opreme. Aplikacija, oz. potrebe po podjetja. Ža uspešnost našega dela je električni in elektronski merilni opremi, so predvsem vezane na proizvodne ter kontrolne procese v okviru sedmih primarnih panog kranjske organizacije združenega dela. V ta namen sodijo naprave za potrebe naslednjih TOZD: ATC, TEA, ŠTEVCI, STIKALA, ERO, MEHANIZMI in VEGA. Značilno za merilno in kontrolno opremo novejšega datuma je, da se stopnjuje po tehnični zahtevnosti, avtomatiziranosti in seveda tudi po ceni. Ta pojav je v dokaj tesni zvezi z uvajanjem kapitalno intenzivne proizvodnje. Proizvodnja merilnih in kontrolnih električnih ter elektronskih naprav poraja celo vrsto problemov, ki vplivajo na potek izdelave določene naprave. Izrednega pomena je že definicija oziroma kvaliteta tehničnih zahtev za napravo. Največkrat nastopi problem v dobavi materiala, kajti količine so minimalne in za običajne komercialiste skoraj nezanimive. „Kaj vse je potrebno, preden pride do realizacije določene merilne naprave? “ „Pri realizaciji določene naprave je nujna kombinacija dokajšnjega znanja in tudi tehnike. Pri ustvarjanju naprave je namreč treba poleg poznavanja elektronike, elektrotehnike, pnevmatike, mehanike itd. poznati še fizikalne lastnosti artikla in tehnološke postopke v proizvodnji. Seveda je izrednega pomena tudi poznavanje tujih dosežkov na tem področju. Trenutno nas je v obratu 155 zaposlenih. Ponosni smo na vse tiste naše sodelavce, ki vlagajo svoje sposobnosti in znanje v realizacijo merilne ter kontrolne opreme. Dejstvo je, da vsak na svojem področju prispeva k aplikaciji dosežkov merilne tehnike v izdelavi merilne in kontrolne opreme za naše podjetje. Zaradi neenakomernega uvajanja naših proizvodov v posameznih tovarnah se pojavljajo občasni sunki oziroma zahteva po istočasni dobavi večjega števila naprav. Tako stanje nas sili v občasne kampanjske akcije, ki so včasih bolj, drugič manj uspešne. Odpravljanje ozkih grl skušamo urejevati z dodatnim delom - posebno v razvoju, konstrukciji in končni montaži." „Kako v obratu ugotavljate uspešnost poslovanja? “ „Pri nas je poleg obračunskih kriterijev merilo uspešnosti poslovanja tudi kvalitativna in kvantitativna Rudi Zorko. zelo pomembno stalno sodelovanje in posvetovanje s strokovnjaki ter delavci vseh naših branž oziroma tovarn." ..Katera področja še obsega aktivnost obrata merilnih naprav? ‘ „Poleg te dejavnosti, torej žago-tovitve merilne in kontrolne opreme za zagotavljanje osnovnega proizvodnega programa podjetja, je del naše aktivnosti tudi izdelovanje merilne in kontrolne opreme za potrebe uporabnikov naših proizvodov na te repu. Sem sodi vrsta naprav, ki so potrebne za pravilno in učinkovito delovanje določenega izdelka v daljšem obdobju. To so njerilne in kontrolne naprave za telekomunikacije, naprave za umen jevalnice števcev oziroma oprema, ki sodi k merjenju električne energije. Poleg nabavljanja domače ter tuje merilne in kontrolne opreme kot tudi proizvodnje naprav imajo merilne naprave še eno pomembno nalogo, vzdrževanje in opravljanje servisov pri merilni in kontrolni opremi. Specializirana ekipa, ki opravlja to delo, ima zahtevno nalogo, saj mora oprema delovati stalno in pod kakršnimikoli pogoji. Posebna naloga te službe je tudi zagotavljati preventivni program, vzdrževanja, ki omogoča večjo obratovalno sposobnost naprav. Pri tem razlikujemo vzdrževanje doma izdelanih naprav od tistega, ki gazabte* vajo proizvodi tujih dobaviteljev; Slednje zahteva še več pozornosti, s3) obstaja velika nevarnost zastoja v pm* izvodnji, če pride do nepredvidenih okvar." »Kakšne pa bodo vaše naloge v prihodnosti? ‘ ,x (Nadaljevanje na 5. strani/ ISKRA—INDUSTRIJA EMO, CELJE Najprej menza, potem oddih V celjskem EMO jih najbolj tare to, da nimajo urejenega obrata družbene prehrane. Ker tudi denarja ni, so sklenili, da bodo prodali brunarici, ki ju ima podjetje na Golteh nad Mozirjem. Verjetno imajo kar dovolj interesentov — morda bi brunarici kupila tudi kakšna Iskrina organizacija, žal pa je to edina rešitev, vsaj Učenci RTV šole v Sežani potem, ko so. 2. septembra dobili prve napotke ter se med seboj spoznali Foto: A. C. tako menijo v podjetju, da bi prišli d® denarja za graditev nove menze. . Sreča v nesreči je le v tem, da meu delavci v EMO ni kakšnega večjeg3 zanimanja za letovanje na Golteh, & to predvsem zaradi visokih cen. Medtem ko se bodo, saj vse tak0 kaže, poslovili od prijetnih kočic U® Golteh, pa marljivo preurejajo poč',' niški dom v Crikvenici. V njem je ^ ležišč, poleg tega pa najame podjeti0 za letovanje svojih delavcev tudi ve bližnjih zasebnih sob. Dom je bil letos odprt od 15. jm# do 15. septembra. V tem času je njem letovalo čez 400 članov EMO m drugih Iskrinih organizacij. Delavke m delavci celjskega kolektiva pa so let0' vali tudi drugod, kot npr. v Poreču1 na Dugem otoku. Člani tdga celjskega podjetja plačali za 10-dnevne počitnice v Crl kvenici 650 din, njihovi ožji svojci P* 850 din, to pa zaradi tega, ker so pridobili regres v drugih podjetjih. Ti$, člani družin, ki niso v rednem dednem razmerju, so plačali isto vso kot člani EMO, se pravi 650 din. V EMO so tudi letos organizira letovanje otrok svojih delavcev. / ■ več let hodijo njihovi otroci v Bašk • Bolje situirani starši v celoti krij0^ stroške letovanja svojih otrok, tistibj z nižjimi osebnimi dohodki, pomaga podjetje. Letos je bilo v Baj^ na počitnicah 70 otrok. l3^ SKUPŠČINA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA BO RAZPRAVLJALA SKUPŠČINA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA BO RAZPRAVLJALA SKUPŠČINA ZDRUŽENEGA Poročilo o poteku izvajanja samoupravnega sporazuma glede reorganizacije ZP V-------------------------—--------------------------------------------------------------:______________/ 1. UVOD V skladu z 20., 21. in 177. členom Samoupravnega sporazuma o konstituiranju Združenega podjetja Iskra je bila v preteklem obdobju izdelana njegova analiza iz ekonomskega in organizacijskega vidika in na tej podlagi ter v skladu z ustavnimi načeli in spoznanji teorije organizacijskih sistemov izdelan predlog nove konkretne organizacijske strukture. Cilj obravnave tega predloga pred Skupščino je, da le-ta zavzame stališča uo tega predloga, ki je rezultat dela obstoječih poslovodnih organov in predstavlja zaključek faze planiranja nove organizacije ter prehoda od sedanjega k novemu stanju. Z ustrez-nuni sklepi bo skupščina omogočila poslovodnim organom obstoječih delovnih organizacij, mandatoijem novih branžnih delovnih organizacij in bodočim poslovodnim organom sestavljene organizacije združenega dela Iskra, da pristopijo k drugi fazi Uresničevanja Samoupravnega spora-Zuma, to je k fazi izvedbe planiranega Prehoda in s tem ustvarjanje glavnega Cltia sporazuma. Pri tem je treba opozoriti, da je v predlogu organizacije k°t bistvena podana tehnična struktura, pogojena s tehnično delitvijo dela na obstoječi razvojni stopnji pro-•zvajalnih sredstev in predlaganim uačinom združevanja raziskovalnih, Proizvodnih in poslovnih funkcij na ravni delovne organizacije združenega dela in sestavljene organizacije zdru-Zenega dela. Podrobneje pa ni obrav-uavana upravna struktura in sploh Procesi v organizaciji, ker je upravljale v celoti določeno z ustavo in kasnejšimi sporazumi med TOZD o konstituiranju DOZD in SOZD, ostali Procesi pa sledijo logično iz tehnične strukture. Tedaj ostane naloga za to Pristojnih organov, da pri ostvaijanju Prehoda v novo stanje po potrebi pripravijo ustrezne predloge za organi-Ziranje delavskih svetov, izvršilnih organov, poslovodnih organov, delovne skupnosti itd. V naslednjih razdelkih so najprej v kratkem podani že ob podpisu samoupravnega sporazuma nesporno ugotovljeni glavni ekonomski in organizacijski razlogi, ki so terjali spremembe v Iskri. Sledijo tisti principi konstitucije, ki poleg ustavnih opredeljujejo konkretne značilnosti Iskre ter na tej podlagi izpeljana organizacijska struktura SOZD. Izhajajoč iz konkretne podobe glavnih elementov organizacije Iskre, je na to podana analiza možnosti, da se s tako organizacijo premosti dosedanje bistvene ovire hitrejšega napredka. Gradivo zaključuje plan prehoda v novo organizacijo in predlogi sklepov, s katerimi bo Skupščina zadolžila in pooblastila poslovodne organe SOZD in DOZD, za izvedbo druge faze reorganizacije. H. BISTVENI VZROKI SPREMEMB Že ob svoji ustanovitvi je Iskra sprejela specializacijo kot osnovno načelo učinkovitega gospodarjenja. Z njo povezana podrobna delitev dela zahteva tudi razvitost ostalih sestavin notranje organizacije delovnih organizacij in seveda tudi ustrezno razvito institucionalno okolje, ki ga določa urejenost ekonomskih in drugih odnosov med delovnimi organizacijami in delovno organizacijo in družbo. Niti eno niti drugo ni bilo v trenutku ustanavljanja Iskre in tudi kasneje dovolj razvito, da bi lahko hitreje povečali produktivnost. Danes pa smo v stanju, ko nam je ustava dala eno najbolj razvitih institucionalnih okolij. Lahko se na samoupravni osnovi organizira gospodarske sisteme skladno z najmodernejšimi spoznanji na področju organizacije podjetij. Istočasno so nas dejanske razmere na trgu postavile pred naloge, ki jih z dosedanjo organizacijo, nespremenjeno vrsto let, ne moremo več reševati, ne da bi pri tem kršili vrsto temeljnih načel naše družbene ureditve. Znašli smo se v protislovnem odnosu med nalogami in obstoječo organiziranostjo. Vztrajanje pri starem povzroča v taki situaciji močne razdi-ralne sile v proizvodni skupnosti Iskre, ki jih lahko odstranimo le z revolucionarno spremembo organizacije v smeri uveljavitve samoupravnih produkcijskih odnosov. Povečanje obsega poslovanja in spremenjeno institucionalno okolje ter ostrejše tržne razmere so prerasle obstoječo komercialno dejavnost, pretežno centralizirano v IC in tudi s tem povezano finančno funkcijo. Združevanje komercialne funkcije ločeno od neposrednih proizvajalcev je bilo v času ustanovitve IC morda celo utemeljeno, toda meja, ki jo je med ene in druge postavilo dokaj neodvisno delovanje delovne organizacije IC in dogovorjeni načini poslovanja so prerasli v izrazito nevsklajena motivacijska razmerja med komercialo in neposredno proizvodnjo. Vzporedno pa se je z večanjem nelikvidnosti v gospodarstvu nasploh in zaradi raznih pritiskov pri dnevnem zagotavljanju sredstev za OD in proizvodnjo, IC znašel nehote v vlogi finančnega centra, ki je včasih tudi začasno odtujeval sredstva iz upravljanja ene DOZD na račun druge. S tem pa seje manjšala dejanska samouprava DOZD. Leta 1960 izvedena centralizacija raziskovalne in razvojne dejavnosti v Zavodu za avtomatizacijo je bila takrat brez dvoma nujen vzgled, ko je bilo treba dejansko šele pokazati pomen in vlogo raziskovalnega dela kot produkcijdcega faktorja. Kot tak pa je kmalu rodil težnje v proizvodnih organizacijah, da so pričele ustanavljati po vzgledu in s sodelavci iz ZZA nove razvojne laboratorije v tovarnah. Financiranje s strani tovarn se je zmanjšalo, kar je bil povod k usmeritvi ZZA v samostojno poslovno politiko. Narava raziskovalnega dela vsebuje velik rizik glede tržne uspešnosti rezultatov. Pozitiven rezultat za vsako ceno je postal preveliko breme. Delavci iz ZZA so svoje znanje vedno bolj izrabljali za naloge, s katerimi so lahko zagotavljali svojo razširjeno reprodukcijo, delež dohodka iz razvoja za tovarne pa je začel še bolj pojemati. Brez dvoma je šlo pri odtujevanju ZZA od Iskrinih tovarn ne pa tudi ciljev Iskre, za posledico enostransko postavljenega načina financiranja. Glede na pomanjkanje kadrov je v interesu delavcev v Iskri in v širšem družbenem interesu, da se ob reorganizaciji uredijo notranji odnosi tako, da bodo v celoti ponovno vključene vse raziskovalne zmogljivosti za učinkovito planiranje in hitrejše doseganje ciljev proizvodnih TOZD. Dosedanja ekonomska struktura v Iskri ter pomanjkanje ustrezne informacijske in koordinativne funkcije v odločanju pri planiranju in izvedbi poslovanja zaradi okrnjenih- poslovodnih organov na ravni'ZP Iskra, je onemogočila uresničitev še enega aksioma ekonomike — združevanja živega in minulega dela za ostvaijanje najbolj perspektivnih ciljev. Za take akcije potrebne informacije so bile praktično nedosegljive. Sporazumevanje o skupnih službah je bilo težavno, saj so bili bodoči izidi posameznih naložb težko napovedljivi. Nezaupanje samoupravnih organov za posamezne skupne naložbe je bilo v takih pogojih razumljivo in celo opravičljivo. Končno se je treba dotakniti še racionalnosti številnih kompletnih uprav 21 delovnih organizacij, ki vsaka zase po le delno vsklajenih izhodiščih gradijo in negujejo svoje poslovne sisteme. Kot zaledje pa imajo izrazito nevsklajene obsege proizvodnje. Racionalizacija z ukinitvijo številnih kompletnih vzporednih poslovnih sistemov je torej na dlani. Tega ukrepa pa ne smemo razlagati kot raciondi- zacijo zaradi premestitve administrativnih delavcev med neposredne proizvajalce. Glavna racionalizacija bo le v tem, da bodo TOZD združevale izvedbo poslovnih funkcij v tehnično bolj opremljenih in kadrovsko pravilno zasedenih delovnih skupnostih v DOZD in SOZD. Število delovnih mest teh dejavnosti pa se ne bo spremenilo. IH. PREDLOG ORGANIZACIJE ZP ISKRA Predlagatelji konkretne oblike povezovanja TOZD v branžne delovne organizcije so morali izhajati iz dosedanjega stanja. Zaradi tega ne predla-"' gajo skupščini neke „idealne“ organizacije. Velja namreč preizkušena zakonitost, da bo dejansko sprejeta in s tem tudi za večino „prava“, le tista organizacija, ki odraža ravnotežje med interesi delavcev kot posameznikov in delavcev kot upravljalcev družbene lastnine. Odraža tudi ravnotežje med prepričanjem delavcev v resnično dolgoročno naprednost predlagane reorganizacije in njegovimi osebnimi kratkoročnimi interesi. Vsi ti momenti so bili upoštevani in predla* gatelji ocenjujejo, da izdelani predlog izraža tisto stopnjo »idealne organizi-ranosti11, ki jo bo v danem trenutku večina delavcev razumela, sprejela in v njej pozneje bolj odgovorno in učinkovito delovala tako v upravljanju kot v izvedbi. Predlagana organizacija sloni na sledečih principih: 1. TOZD se združujejo v DOZD na osnovi trajnejših interesov na nekem tehnično strokovnem področju s tem, da se upoštevajo trenutne lokacijske značilnosti. 2. Delavci se združujejo v SOZD Iskra zaradi svojih in družbenih interesov, da optimalno uporabljajo družbeno lastnino in da s sporazu- (Nadaljevanje na 4.strani) ___«ARK ETINO 2 ISKRA —Commerce MO skupne —službe loo TOZD trft 670 TOZD SOZD ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ INOVACIJE Ind. lastnina FINANCE Iskra Banka Standardizac. <8 INDGK /4 TOZD El ektroontika ORGANIZACIJA 2. - RČ Commerce -ČBTnIri ~ OO 7 TOZD Bil 4o KVALITETA SMK PLANIRANJE \ STIKI Z JAVNOSTJO SEKRETARIAT Glasilo Iskra 5 TOZD Uprave _P£sL2vnih _§t, JJprava PPG Uprava IRI Avtopark IRI Avtopark IC Industrija el.zab.elektr. 4sS1 Prodaja IC ' ZZ Finance Razvoj Organizacija ITaSri Plan TOZD Feri ti 230 Keramika Magnati 70 Elektroliti /OS Kondenzatorji £50 Upori 1o6o Crod j arna ss Baterije Zmaj 454 Kondenz. Semič 96o Polprevodniki szo Elementi - IRI /OO Industrija široke potrošnje 29/0 Prodaja - IC 20 F1 nnjiCfi Razvoj Organizacija Plan TOZD Antenske naprave /35 Gosp. aparati 4so El.motor.proizv. 790 El.motor.mont. 2S5 Radijski sprej. 540 Avtomatika Pržan 720 Industrija za ,avtomatiko ZZ6-b Prodaja - IC /85 Finance Organizacija Kadri PlM Razvojni instit. "Baz.avtomaT. IRI 72 TOZD Aparati /340 Tov. orodij /45 ELA Z4o Ind. oprema Razvoj fluidika /ss /SO s Usmerniki Napaj.napr. IRI Zi/ 205 26 Industrija za avtoelektriko mc Prodaja - TC 9 Razvoj IRI ZZ Finance Organizacija Kadri Flgm TOZD Veliki žaganj. 655 Mali žaganj. /05 Generatorji /50 DES preskrba /95 Vžig.tulj.Trenta /45 Žarnice 235 Industrija EMO zsot Finance Razvoj Organizacija Kadri Pl nn TOZD El. rač.center 30 TOZD Prit 50 Posoda /7BO Kotli 90 Radiatorji /85 Odpreski avtok. /25 Tobi 335 Kupače kade 70 Orodjarna /30 PODJETJA ISKRA BO RAZPRAVLJALA SKUPŠČINA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA BO RAZPRAVLJALA SKUPŠČINA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA BO RAZPRAVLJALA Poročilo o poteku izvajanja samoupravnega sporazuma glede reorganizacije ZP (Nadaljevanje s 3.strani) mevanjem izrivajo iz odnosov med TOZD tržno stihijo ter namesto nje uveljavijo delitev skupaj ustvarjenega dohodka sorazmerno vloženemu živemu in minulemu dem, in da se z enotnim nastopom uveljavijo na zunanjem trgu. 3. TOZD združujejo na ravni DOZD financiranje komercialo nadzor kvaUtete zaščito industrijske lastnine koordinacijo raziskovalnega dela taktično planiranje organiziranje kadrovanje, standardizacija ter skrb za družbeni standard 4. TOZD združujejo na ravni SOZD Iskra sledeče: — prodajo na domačem trgu — zunanjo trgovino — koordinacijo in oblikovanje inovacijske politike — koordinacijo in oblikovanje finančne politike — bančne posle — organiziranje SOZD . — oblikovanje politike kvalitete in zanesljivosti — strateško planiranje — stike z javnostjo — dejavnosti, ki imajo značaj splošne dejavnosti za vse TOZD — koordinacijo in politiko zaščite in nakupa industrijske lastnine — standardizacijo in tipizacijo kot izhodišče racionalizacije proizvodnje in nabave — industrijsko dokumentacijo — sodelovanje z raziskovalnimi interesnimi skupnostmi in usmerjanje dela raziskovalcev k ciljem Iskre — koordinacijo izvedbe razvojnega in znanstvenoraziskovalnega dela. 5. SOZD Iskra ima enoten informacijski sistem. 6. Če gre za dejavnosti splošnega pomena za vse TOZD ali pa za perspektivno raziskovalno dejavnost, ki se trenutno še ne more vključevati v DOZD in ki se je samostojno konstituirala kot TOZD, ne da bi bila pred tem že del delovne skupnosti, sme taka TOZD delovati v sklopu delovne skupnosti SOZD, če se delavci take TOZD sporazumejo o pogojih vključevanja z vsemi Temeljnimi organizacijami v SOZD. Za vskla-jevanje programov teh TOZD s cilji Iskre je odgovoren član poslovodnega kolegija SOZD, odgovoren za ustrezno področje. 7. Vodenje poslov na ravni SOZD je naloga generalnega direktorja, kije predsednik poslovodnega kolegija. Člani kolegija so odgovorni za sledeča področja: — Marketing — Finance - Inovacijska dejavnost — Organizacija in informatika - Kvaliteta — Planiranje - Stiki z javnostjo — Sekretariat Na priloženi ^skici je prikazana organizacija, ki izhaja iz navedenih načel konstitucije. Skupine iz sestava današnjih delovnih organizacij IC in IRI, ki naj bi se'po tem predlogu vključile v odgovarjajoče TOZD, ali delovne skupnosti, so že prikazane v tem sestavu. Enote v okviru delovnih skupnosti SOZD, ki imajo pogoje, da so TOZD, so tako tudi označene. IV. BISTVENE ZNAČILNOSTI PREDLAGANE ORGANIZACIJE Značilnosti predlagane organizacije se odražajo v tem, kako ta organizacija odstranjuje v drugem poglavju nakazane bistvene ovire nadaljnjega hitrega gospodarskega napredka Iskre. Predpostavljamo, da bo znotraj 6 DOZD, v katerih se povezujejo TOZD zaradi ožjih skupnih interesov, delitev dela šla v smeri specializacije' Programsko pokrivanje bosta onemogočala dva faktorja: strateško planiranje na ravni SOZD in zagotavljanje sredstev preko interne banke. Oboje predstavlja neposredno kontrolo oziroma preprečevanje naložb v neracionalno podvojevanje kapacitet. Da je temu tako, na prvi pogled ni razvidno, če pa vemo, da so TOZD pri planiranju obvezne usklajevati plan, postane jasno, da ne morejo biti sprejeti plani, ki niso v duhu specializacije. Decentralizacija komercialne dejavnosti na raven DOZD pomeni predvsem uskladitey motivacije prodajalcev z motivacijo neposrednih proizvajalcev. Ta usklajenost bistveno vpliva na učinkovitost komercialne dejavnosti. S priključitvijo razvojne dejavnosti proizvodnim TOZD se zagotavlja uskladitev motivacije razvijalcev in neposrednih proizvajalcev. Razbremenitev raziskovalnega kadra neposredne skrbi za financiranje in uspešnosti za vsako ceno daje širše ustvarjalne pogoje razvijalcem, obenem pa tudi večjo socialno varnost. Glede na to, da te priključitve ne gre jemati v smislu fizičnega prenosa temveč predvsem upravno in finančno, se ohranjajo možnosti, da razvojni laboratoriji ostanejo lokacijsko združeni na mestih, ki so za to primerna iz vidika kadrovskega zaledja in ostalega raziskovalnega okolja. Tudi v tem pogledu gre za neke vrste specializacije in racionalizacijo, kiji bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti in zagotoviti ustrezne nove objekte. Dolgoročno financiranje s strani TOZD tudi zagotavlja, da se- bodo raziskovalci v celoti posvetili problemom neposredne proizvodnje in tako povečali svojo družbeno koristno vlogo. Rezultati njihovega dela postanejo tako osnova za produktivnejše delo več tisoč delavcev v TOZD. K predvideni organizaciji so na ravni SOZD vsebinsko na novo zastavljene finančna, tržna, inovacijska, planska, organizacijska in informacijska funkcija. Vse neposredno zagotavljajo informacije za odločanje v planiranju, izvedbi in nadzoru. SOZD sicer dobi obsežnejše »skupne službe", ki pa bodo dejansko zagotavljale novo kvaliteto v odločanju na vseh ravneh, omogočile uresničevanje samoupravnega odločanja, s tem pa tudi povečanje zavestne odgovornosti delavcev do dela in drugih delavcev v združenem delu. Le zavest delavca, da je seznanjen s smotrom svojega dela glede na skupni cilj vseh delavcev v TOZD, in da odloča prav o tem cilju, pomeni osvoboditev dela. Vse to pa je uresničljivo šele z delitvijo dela in združevanjem funkcij, kot so predložene v tem gradivu. Končno se da ugotoviti, da pomeni 6 delovnih organizacij narrtesto sedanjih 21 tudi racionalizacijo dela primanjkujočih kvalitetnih kadrov v poslovanju. Redukcija 21 vzporednih poslovnih sistemov na 6 sistemov, od katerih se bo lahko vsak* glede na Poslovni rezultati ZP v I. polletju Primerjava realizacije v I. polletju 1974 v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta kaže močno prekoračitev posameznih elementov poslovanja, dočim primerjava izvršitve plana za leto 1974 kaže rahlo nedoseganje posameznih elementov poslovanja. Treba pa je upoštevati, da je bilo opozorjeno že ob sprejemanju letnega plana na precej ambiciozne cilje naših organizacij. Izvršitve posameznih elementov poslovanja kažejo, da so proizvodnja, izvoz, dohodek, dobiček in investicije rahlo pod predvidevanjem, medtem ko so ostali elementi skorajda na točki izpolnitve, razen pri skupnih zalogah, . kjer je zaznati malenkosten presežek. Plan proizvodnje je bil postavljen zelo visoko, zlasti glede na že predvideno pomanjkanje materiala. To predvidevanje se je uresničilo in je med letom tudi prihajalo do občasnih zastojev v. tovarnah. Položaj v tem pogledu je bil najbolj kritičen v Tovarni elektronskih naprav in Elektroniki. Sicer pa je povečanje proizvodnje za okrog 21 % nekoliko pod poprečjem Iskrine rasti v zadnjem desetletju. Rast produktivnosti je bila v primerjavi z istim obdobjem za Iskrine razmere relativno nizka in sicer zaradi tega, ker je bilo zaposlovanje, iz katerega se izračunava produktivnost, premočno. Pri ocenjevanju kadrovskih razmer ugotavljamo letos ponovno čezmerno povečevanje zaposlovanja, vendar le v merilu združenega podjetja. (Nekatere organizacije so namreč število zaposlenih celo znižale). Proizvodnja pa temu naraščanju zaposlenosti ni sledila v ustreznem razmerju. Osebni dohodki so predvsem odraz naraščanja življenjskih stroškov in je bilo v Iskri njihovo povečanje le za eno indeksno točko višje kot povečanje življenjskih stroškov. ZnačUno je. da je bilo naraščanje osebnih dohodkov tokrat v Iskri nižje kot nasploh v slovenski elektroindustriji. Obratna sredstva in denarni viri zanje so naraščali skoraj v enakem razmerju kot proizvodnja, kar kaže postopno normalizacijo na tem področju, vendar pa bi naraščanje cen materiala, kot tudi naraščanje terjatev zahtevalo znatnejša denarna sredstva. V zadnjih letih smo zaznavali postopno izboljšavo likvidnosti predvsem zaradi sorazmerno naglega upadanja terjatev, vendar pa se je ta trend v marcu in aprilu ustavil in pričel poslabševati. V razmerju uvoza proti izvozu nismo dosegli pričakovanih ciljev, ki so bili določeni z letnim načrtom, po katerem naj bi se uvoz in izvoz približno kompenzirala. Razvoj je pokazal, da smo planirano uvbzno vrednost prekoračili, nasprotno pa izvozne nismo dosegli. Za oboje moramo iskati vzroke v tržnih anomalijah zadnjega obdobja. Vrednost uvoza se je povečala predvsem zaradi nepričakovano visokega porasta cen na svetovnem trgu, medtem ko po drugi strani naše tovarne ne izpolnjujejo svojih izvoznih obveznosti do zunanjih kupcev zato, ker so se cene na domačem trgu bolj povečale kot zunanje, zaradi česar je postalo domače tržišče privlačnejše. Prav na račun tega je zabeležila prodaja na notranjem trgu močnejši porast kot prodaja na zunanjem trgu. Zaradi takega razvoja je začel deficit v Iskrini zunanji trgovini letos ponovno naraščati. Tudi v regionalni usmeritvi našega uvoza je prišlo letos do poslabšanja, kajti delež konvertibilnega valutnega področja se je povečal z lanskih 89 na letošnjih 95 %. Regionalna usmeritev v izvozu pa od lani ni doživela sprememb.- Investicije so v primerjavi z lanskim obdobjem nekoliko nižje in tudi za drugo polovico leta ne računamo, da bi v tem pogledu dosegli planirano letno vrednost, ampak menimo, da bo skupna vrednost letošnjih investicij za približno 1/3 nižja od lanskih.' Položaj na tržišču je odločilno vplival tudi na finančni rezultat. Za- radi povečanega prometa, kot tudi zaradi močno naraslih cen se je povečal celotni dohodek ZP za 48 %. Rast dohodka je bila manjša zaradi povečane udeležbe materialnih stroškov. Dobiček je sicer v primerjavi z lanskim precej večji, vendar na račun močno znižane postavke, ki jo predstavlja popravek finančnega rezultata in pa zaradi relativno nizke udeležbe osebnih dohodkov v celotnem dohodku. Celotni dohodek je namreč naraščal precej hitreje od osebnih dohodkov. E. Delopst sprostitev kvalitetnih kadrov, ustanovil v optimalni kadrovski zasedbi in opremi, pomeni brez dvoma povečanje produktivnosti samih poslovnih funkcij s tem pa tudi produktivnosti neposrednih proizvajalcev. Ob vsem razmišljanju o spremembah pa se je treba zavedati, da predstavlja konstituiranje SOZD Iskra v reorganizirani obliki z vsemi dopolnjenimi razmerji na podlagi odločitev v TOZD, kvaliteten napredek v naporih, da tudi na samoupravnih načelih gradimo učinkovite ekonomske stabilne sisteme, ki bodo lahko ravnotežje kapitalističnim delniškim ali multinacionalnim družbam in kot taki postali materialna osnova obrambe najnaprednejše družbene ureditve. V. PREHODNO OBDOBJE Prehodno obdobje ima tudi svoje značilnosti, enako kot sama organizacija, ki jo bomo vzpostavili s spremembami. Načelna stališča do prehodnega obdobja so skoraj enako pomembna, če ne celo bolj, kot načela konstitucije. V sledečem so navedena tista načela prehodnega obdobja, ki so nujna za to, da izvajalci prehoda lahko v posameznih fazah hitro odločajo in ukrepajo: 1. Cilj prehodnega obdobja je vzpostaviti organizacijska razmerja, kot jih potrdi skupščina ZP Iskra. 2. Rok za začetek delovanja ZP na reorganiziranih temeljih je 1.1.1975. 3. Vse obveze Iskre se morajo med prehodom in po njem zvezno izpolnjevati. 4. Noben program katerekoli skupine se ne more ukiniti, razen če se s tem strinjajo prizadeti delavci. Spremembe programov bodo predmet letnih planov, ki jih bodo obravnavale TOZD in DOZD v letu 1975. 5. Ostvarjanje prehoda organizirajo vsi poslovodni organi dosedanjih delovnih organizacij ter vršilci dolžnosti bodočih poslovodnih organov. 6. Kot samoupravni sporazum za konstituiranje branžne delovne organizacije lahko začasno služi že obstoječi sporazum ene od sedanjih delovnih organizacij, ki se mu ostale TOZD samo priključujejo. Dopolnitve sporazuma se lahko izvede po 1.1.1975. 7. Vsi kadrovski premiki morajo ohraniti delavcu njegovi izobrazbi, znanju in delovnim izkušnjam ustrezno delovno mesto. 8. Predlog sistemizacije novih delovnih mest mora biti izdelan do 15. oktobra 1975,‘vsem premeščenim delavcem pa dodeljena ustrezna delovna mesta do 30. novembra. Delavci, ki bodo po 1.1.1975 opravljali likvidacijske posle v dosedanjih delovnih organizacijah, morajo biti od tega datuma dalje tudi premeščeni na novo delovno mesto, čeprav opravljajo likvidacijo v drugi OZD. 9. Delavci IC, CAOP in IRI se vključijo v ustrezne TOZD in delovne skupnosti na ravni DOZD in SOZD skladno s sklepom skupščine, razen, če se po samostojni samoupravni poti skladno s sporazumom odločijo drugače. Deli delovnih skupnosti v IC in IRI, ki v teh delovnih organizacijah opravljajo skupne zadeve, naj se pri prehodu v novo stanje poskušajo priključiti tistim delom obeh organizacij, za katere pretežno delajo. 10. DOZD pripravijo za začetek po en skupen žiro račun. VI. PREDLOG SKLEPOV SKUPŠČINE ZP ISKRA 1. Skupščina sprejema poročilo o izvajanju določil samoupravnega sporazuma in soglaša s predlogom bodoče organizacijske stmkfure ZP, kot jo je v poročilu predložil generalni direktor. 2. Skupščina ZP naj na predlog generalnega direktorja, če soglaša s predloženim gradivom, takoj imenujč vršilce dolžnosti direktorjev vodilnih funkcij ZP, ki so navedene v predloženem gradivu. 3. Skupščina ZP, če se strinja z izhodišči za reorganizacijo ZP iD branžnim povezovanjem TOZD v DOZD, naj na predlog generalnega direktorja ZP imenuje odgovorne nosilce procesa povezovanja 8 pooblastilom za imenovanje ustreznih komisij in organiziranje celotnega procesa samoupravnega odločanja od izdelave predloga do podpisa ustreznega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD/ branžno DOZD. Rok za podpis sporazuma je 15.12.1974. 4. Skupščina naj pooblasti generalnega direktorja ZP za koordinatorja procesa reorganizacije ZP, ki je obenem odgovoren za dosledno izvršitev predlaganih rešitev, v skladu z ustavo, pozitivno zakonodajo, samoupravnim sporazumom ZP, z rokom 15.12.1974. Generalni direktor naj za izvršitev tega sklepa imenuje ustrezne strokovne teame, ki morajo na podlagi sprejetih načel prehoda pripraviti navodila za postopke prenosa posameznih dejavnosti. VIL ZAKLJUČEK Zavedamo se, da pomeni odločiteV skupščine o tem gradivu in predlag3' nih sklepih temeljno in daljnosežn0 odločitev za bodočo usodo Iskre. Prepričani smo, in zaradi tega bomo vložili maksimalne napore v izvedbo sprememb, da bodo posledic6 samoupravno-sistemsko in ekonomsko pozitivne, kar se bo odražalo v večj"! poslovnih rezultatih, dolgoročni ZP in socialni varnosti, napredku h1 blagostanju posameznikov ter obenes11 širše družbene skupnosti. Generalni direkt0 ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Jože Hujs, dipl- <>eC' Proizvodnja ZP v avgustu 1974 a* E ZtL ti ‘-■J. j* im is M I ir,v v uuu Jf s «• J-* N VI i—< 0 • 1 o Organizacije I-VIII/73 l-VIII/74 mesečna r. č-§ S-8 3-s ■ 1 2 3 4 5 6 7 8 Elektromehanika 504.020 602.433 65.197 - 74,9 57,0 91,7 119,5 IEZE 272.807 345.194 44.297 84,5 54,7 86,9 12fi5 EMO 224.950 252.833 27.341 78,1 5,4 87,0 112,4 Sprejemniki 61.619 83.265 8.225 67,1 55,6 86,9 135,1 Aparati 122.631 164.055 18.103 119,9 62,7 99,4 133,8 Avtoelektrika 136.538 154.235 16.772 64,8 51,1 77,7 113,0 Elektromotorji 90.975 103.611 10.669 101,6 58,0 90,6 113,9 Naprave 36.916 27.181 1.156 33,1 47,5 65,1 73,6 Elektronika 18.936 19.927 2.504 30,1 34,3 56,7 105,2 Kondenzatorji 58,910 73.119 9.311 91,0 65,0 100,3 124,1 Instrumenti 31.733 50.397 6.85 110,0 61,6 99,5 158,8 Polprevodniki 38.277 54.921 6.923 76,8 46,6 81,3 143,5 Usmerniki 35.807 59.283 7.447 148,5 75,8 116,3 165,6 Gosp. aparati 81.799 87.731 8.437 120,5 61,2 92,6 107,3 Ind. oprema 9.624 13.031 831 56,1 73,3 110,0 135,4 Antene 6.168 8.751 846 93,5 59,0 94,3 141,9 Baterije Zmaj 46.776 43.215 2.898 78,8 57,9 90,2 92,4 Orodjarna 9.301 10.027 1.209 117,8 5,9 83,8 107^ Tovarne skupaj 1,787.787 2,153.209 239.021 81,1 56,5 89,2 120/ IRI 53.791 62.770 9.295 102,8 63,1 99,3 116,7 Commerce - proizv. d. 48.804 75.449 8.501 89,5 67,5 112'0 154,6 — inženiring 205.636 249.111 27.620 97,0 65,6 102,3 121,1 CAOP 2.491 3.031 386 100,0 65,4 98,2 121.7 Skupne službe skupaj 310.722 390.361 45.802 96,7 65,5 103,5 125,6 ZP ISKRA 2,098.509 2,543.570 284.823 83,3 57,7 91,2 121-2 B H c. Sr o % ^ m 5» B B ^ » 9 < o E; «¥ B- K" -e 'S o B filn ki bodo prinesli novosti v tani z°tijo“ merjenja oziroma testi-oišit m seveda prednosti tako v teh-Ne^ f11 kot ekonomskem smislu. tju takih naprav že imamo v podje- prejyžave- ki sem jih omenil, izvirajo dobi 86111 12 te8a' ker na začetku ne nap,.1110 vedno končnih karakteristik roLaye- Zelo pomembno je, če na-Ozim ,točn? ve, kaj hoče od naprave, S0 ma’ kaj mora naprava „znati“. delu- ^ (Iru8i problemi pri našem deiav,, P?manjkanje specializiranih kanif.^ 111 str°kovnjakov, pomanj-citet do,očenih obdelovalnih kapa-in Probkm hitre nabave uvoženega kanj., mačega materiala ter pomanj-J Ustreznega prostora/' v b R potrebe katera zasedajo člani kolektiva. Zaradi povečime fluktuacije delovne sile pa je že izgubila 6 stanovanj. V zadnjih letih tovarna ni kupila novih stanovanj, ker je namenila vsa sredstva za kredite članom kolektiva, ki gradijo lastne hiše. Tovarna je dala kredite članom kolektiva do višine 3,5 milijona S din z odplačilnim rokom 20 let in obrestno mero 2 %. Zaradi hitrega naraščanja ceh na področju stanovanjske gradnje pa je reševanje stanovanjskih problemov vedno težje, saj višina sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, narašča počasneje kot pa cene gradnje. V letošnjem letu bo pridobila tovarna družinsko stanovanje iz solidarnostnega sklada občine Radovljica in s tem rešila en pereč stanovanjski problem. Na področju družbene prehrane je še veliko nerešenih problemov, začenši od prostora do kvalitete hrane. Ker tovarna nima prostora za lastno restavracijo oziroma jedilnico, ni mogoče pripravljati hrane v tovarni niti za toph obrok. Trenutno je rešen ta problem tako, da vsak dan vozijo topli obrok od „Živil“ Kranj, izpostava Radovljica. Cena obroka je 7 ND, k čemer prispeva tovarna 100 N din mesečno v obliki regresnih bonov. Vsi se zavedajo, da to ni najboljša rešitev, saj tudi kvaliteta obroka ni vedno zadovoljiva. To problematiko so obravnavale že družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Na organih upravljanja je že bilo sklenjeno, da rešijo problem jedilnice. Ko bo to urejeno, bo tudi laže rešiti pripravo in delitev toplega obroka. Vsi se zavedajo, da je ravno ureditev tople malice prvi korak k reševanju problematike družbenega standarda in s tem boljšega počutja članov kolektiva na delovnem mestu. -A— TSKRA - ELEKTROMEHANIKA. KRANJ Za zdravje proizvajalca BRANKA RATKOVIČ je doma iz Banjaluke v BiH in ima 26 let. V strugami telefonije v Elektromehaniki dela 2 leti. „Odnos sodelavcev do mene je tovariški. Počutim se kot med svojimi. Seveda pa je ta odnos odvisen tudi od nas samih in od tega, kako se prilagodimo okolju. V Islai se tudi jaz dobro počutim. Delo ni pretežko, je pa umazano. Z OD sem sicer zadovoljna, raje pa bi videla, če bi bil višji..Draginja je res velika. Pri nas v Bosni je težko dobiti tako zaposlitev kot stanovanje, zato na vrnitev sploh ne mislim. Tudi OD so tu višji in sploh se moja družina počuti tu zelo dobro. Menim pa, da bi bilo lahko naše delo v strugami telefonije bolje organizirano, predvsem pa bolj čisto. Sedaj včasih predolgo čakamo na material ali popravilo strojev. Naš oddelek je vedno pod planom in imamo zato tudi najmanjši OD. Delamo pa na normo. Zato me zanima, kje je za to vzrok. Zakaj ne bi tudi odprli še ene restavracije, ko je treba sedaj toliko časa čakati na vrsto za malico? “ . PETER STOJSAVUEVIČ, star 24 let, je doma iz Beograda. „V Sloveniji sem šele 4 mesece, od tega tri in pol v Iskri. Po poklicu sem elektrotehnik in delam v investicijah. Zelo dobro sem se vživel v kolektiv in se s sodelavci dobro razumem. OD se mi zdijo primerni za pripravniško delovno mesto. Mislim se ustaliti v Kra- Nujno bo potrebna večja koordinacija vseh dejavnikov, odgovornih za varstvo pri delu V Iskri — Elektromehaniki v Kranju je bila 18. 9. t. 1. redna seja odbora za družbeni standard, namenjena varstvu pri delu. Iz uvodnega poročila Staneta Geča je bilo jasno razvidno, da število poškodb na delovnem mestu sicer upada, previsoka pa je skupna bolezenska odsotnost z dela. Isto velja tudi za posledice, ki jih pušča zdravju proizvajalcev neustrezno delovno okolje. Pri tem posebno izsjopajo bolezni dihal (12% skupne bolezenske odsotnosti), kosti in gibal, prebavil ter psihična in psihonevro-loška obolenja. Slednja opozarjajo na potrebo po izboljšanju psihosocialnih faktorjev. Če si ogledamo analizo vzrokov poškodb vidimo, da skoraj polovici (natančneje, 49 % v 1. 1973) botrujejo osebni faktorji, ostalim pa hkrati osebni in tehnični. Prvo mesto zastopa z 20% nesmotrn, nezanesljiv in nevaren način dela. Sledijo mu neupoštevanje varnostnih navodil in pomanjkljiva uporaba sredstev za osebno varnost (približno 8 %) ter različni tehnični faktorji. Vzroki poškodb pa so tile: vrezi, vbodi, udarci in zmečkanine, izvini, izpahi ter tujki v očesu, kar predstavlja 80% vseh poškodb pri delu. Pri tem odpade polovica poškodb na delavce, stare med 25 in 45 let, dobra tretjina na starostno skupino do 25 let, ostalo pa na delavce,.starejše od 45 let. Takoimenovane mikro-poškodbe imajo podobne karakteristike kot zgoraj opisane, le da delavci po nudeni prvi pomoči lahko nadaljujejo z delom in da je stopnja resnosti odvisna od spleta srečnih okoliščin. Izvori poškodb so - po zbranih in statistično obdelanih podatkih službe za varstvo pri delu - naslednji: obdelovalni stroji 30 % železo in druge ostre kovine pod 20 % ročno orodje nad 10 % " interni transport skoraj 20 % les pri premikanju in obdelovanju nad 10% nju in se predvidoma ne bom vrnil v Srbijo, čeprav so moji starši ostali tam. Ker kar dobro govorim in obvladam slovenščino, pri vključevanju v okolje nimam težav, čeprav so sicer ljudje bolj zaprtega značaja kot pri nas.“ PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Vprašanja Branke Ratkovič smo posredovali delavski kontroli Elektromeha-nike. Po opravljenih ekoloških meritvah se je izkazalo, da obstajajo določene nevarnosti za zdravje delavcev na 880 delovnih mestih, večjim ali manjšim obremenitvam pa je izpostavljeno skoraj 4000 delavcev. Izmed teh so skoraj vsi izpostavljeni občutnim fizičnim obremenitvam, okrog 20% pa kar prekomernim fizičnim obremenitvam. Od delavcev, ki so izpostavljeni neki občutni stopnji obremenitve zaradi različnih škodljivih vplivov, jih je 65 % izpostavljenih obremenitvam ropota in vibracij, različnim plinom, param in aerosolom 20%, nezadovoljivi razsvetljavi 40%. Povprečna dnevna bolezenska odsotnost znaša 6,2 % brez porodniških dopustov 4,9 %. Če od- -štejemo ocenjeni delež specifične strukture (dokajšen odstotek zaposlenih je žensk) in krajevnih posebnosti (delo v prostem času) še vedno pridemo do ocen$, da je veliko bolezenske odsotnosti pogojene z neustreznimi delovnimi pogoji. Tudi rezultati periodičnih zdravniških pregledov potrjujejo dejstvo, da tu ne gre več za lahko in nevarno delo. Pri tem velja poudariti, da je razporeditev mladoletnikov na nevarnejša delovna mesta nedopustna in da to pravilo često kršimo. Objektivno ugotovljeno stanje delovnih pogojev je v splošnem torej slabše kot pa mu to pripisuje še zelo razširjeno stereotipno mišljenje. Tak je bil najpomembnejši poudarek v poročilu. Pistnene intervencije odseka za varstvo pri delu, discipUhski postopki zaradi kršitve ukrepov in normativov varstva pri delu, ter obstoječi sistem zbiranja potrebnih podatkov o poškodbah kot tudi sistemski pregledi obdelovalnih strojev s povečano nevarnostjo — vsi ti ukrepi po mnenju prisotnih ne bodo zadoščali za odpravljanje obstoječih pomanjkljivosti. Iz razprave, ki je sledila poročilu, je bilo jasno razvidno, da je nujen sistematski in usklajen pristop k obravnavanju varstva pri delu. Sam odsek za varstvo pri delu je namreč številčno prešibak za reševanje obsežne problematike na tem področju. NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI NA PODROČJU PREVENTIVE Predvsem velja poudariti še neizkoriščene možnosti na področju preventive (= preprečevanja). Preventivne elemente bi bilo treba bolj kot doslej sistematsko in kontinuirano vključevati v investicijsko, tehnološko pa tudi zdravstveno dejavnost. V ta namen že potekajo seminaiji iz varstva pri delu v okviru dopolnilnega izobraževanja (Nadaljevanje na 6. strani) Osmo - zadnje pismo mladih iz Oldhama Prav lepo pozdravljam vse, ki so z mano vred vzdržali teh triindvajset dni Anglije. Da ne bo nesporazuma! S tem ne mislim svojih dvajset in nekaj kolegov, pač pa bralce. To zadnje pismo pišem namreč že doma, delno naspan in spočit. Zadnjič sem obljubil, da opišem, kaj vse sem še videl v Londonu, saj sem si ogledal še kaj več kot samo Baker Street. Veijetno se še spominjate iz prejšnjega pisma, da sem bil zadnje dni popolnoma „suh“ in da Nekaj naših mladincev pred stražarnico pri Buckinghamski palači Stražar mora kljub vsemu ostati na smrt resen, vendar se mu to pot to ni povsem posrečilo. Foto: L F. sem nekaj kolegov vprašal, če me lahko malo ..kreditirajo11. To sem-vprašal tudi nekoga, kije rekel, da ima še en (1) funt. No in s tistim ubogim funtom mu je uspelo, da je prišel tisti večer v hotel z očmi rožnate barve, kar je pri njem zanesljiv znak, da ni pil samo „tonika“ ali oranžade. Drugi dan si je privoščil dokaj dobro (beri drago) kosjlo, na trajektu si je oskrbel še nekaj zavojčkov cigaret in malo stekleničko whiskyja za spomin. Veijetno si marsikdo ne predstavlja, koliko je en funt in koliko kaj stane. En funt si lahko „kupil“ za 37 N din, malo steklenico whiskyja pa za en funt in pol. To je bil tisti znameniti angleški čudež, prvi po Kristusu. Takrat sta Jezus in Jožef potegnila desko, ki je bila prekratka, da je imela potem pravo dolžino. Naš mož se je zgledoval po njiju in to uporabil pri svojem funtu. Zato se ga je prijel vzdevek „mož z raztegljivim funtom11. Zelo mi je hudo, ker mi ni povedal recepta, kako se to naredi. Če bi to vedel, mi ne bi bilo nikoli treba nikogar prositi za posojilo. Zadnji dan popoldne smo šli z avtobusom in klepetavim vodičem ženskega spola na ogled znamenitosti Londona. Videli smo Tower Bridge (na sliki). Buckinghamsko palačo, cerkev svetega Pavla, najmanjšo hišo v Londonu in še in še. Meni osebno je bila všeč tista hiša, ki je imela večino oken zazidanih. To pa zato, ker so Angleži imeli včasih obdavčena tudi okna (!). Lastnik pa, varčen kot je bil (Anglež pač) ni hotel plačati davka in je raje zazidal vsa okna, ki niso bila res nujno potrebna. Krona vsega je bil ogled znamenitega muzeja voščenih lutk. V njem so razstavljene praktično vse znamenite osebnosti, ki so kdaj živele. Upodobljene so tako naravno in kvalitetno, da se to ne da razumeti, če ne vidiš. V dvorani državnikov ima svoje mesto tudi naš tovariš Tito. Bilo mi je zelo žal, da nihče ni imel „fleša“, da bi me lahko slikal skupaj z njim. To bi bilo zavisti in nevoščljivosti med mojimi znanci! Na podstavku vsake lutke piše, koga predstavlja (če slučajno ne uganeš sam). Napisana je tudi letnica rojstva (in smrti, če ne živi več) ter kdaj je bila lutka narejena. Če oseba še živi, je narejena po „meri“. Ubož-čku natančno pomerijo, kako velika ušesa ima, koliko ima čez usta, zapišejo, če si nohte striže kratko ali na dolgo, koliko in kakšne ima zobe, skratka vsako malenkost, ki jo potem zvesto upodobijo na dvojniku - lutki. Če pa ..original11 ni več živ, dvojnika narede po razpoložljivih shkah, opisih in podatkih, ki so na voljo. Zato pa „kopija“ ni prav nič slabša. Videli smo lahko Marilyn Monroe, Richarda (in Liz) Burtona, Cassiusa Claya, Kennedyja, Agatho Christie, Alfreda Hitchcocka, Henrika osmega in njegovih sedem žena in še in še. V enem od prostorov je živo upodobljena bitka pri Tratalkasiu. Luči in magnetofon poskrbe še za bliskanje in grmenje ob streljanju topov, krike ranjencev, povelja dfi-ciijev. Res živo, kot bi šlo zares. Na nekem kavču je bila upodobljena speča lepotica (imena se ne spomnim).. Poleg tega, da je bila res ISKRA = Številka 35 - 28. september 1974 ISKRA—IEZE—TOZD ELEKTROUTI, MOKRONOG V Mokronogu prenavljajo in preurejajo, da bodo laže proizvajali Pravzaprav je bil obrat Iskre v Mokronogu, kjer že dolga leta teče proizvodnja elektrolitskih kondenzatojrev, v zadnjem obdobju le bolj redek „gost“. Opravičil za to ne kaže iskati, je pa povsem res, da je teže pisati o nečem, kar je povezano in prepleteno s kopico težko rešljivih problemov. In le-teh v Mokronogu pred časom, ko dejansko nihče ni vedel ne kaj, ne kako, prav gotovo ni manjkalo. Tedaj je bilo jasno le eno — stanje, kakršno je v obratu bilo, je treba več kot nujno spremeniti in najti trajnejšo rešitev iz položaja, v katerem se je znašel ta, sicer maloštevilen, a ne nepomemben in prizadeven delovni kolektiv. Slednjič je bilo razmišljanj, poskusov in različnih kombinacij konec. Obrat elektrolitskih kondenzatorjev v Mokronogu, dotlej obrat nekdanje tovarne za elektroniko in avtomatiko Pržanu, je postal samostojna te- podi, luči, v nadstropju preurejene garderobe, sanitarije, skromna obedni-ca in priročna kuhinja, nekaj prepotrebnih pisarniških sobic — to je namen in cilj sedanje rekonstrukcije. Le-ta bo pravzaprav prinesla, neupo-števajoč nekaterih novih strojev, le samo vse tisto, kar bi in tako urejeno moralo biti v obratu že od vsega začetka. A delovni kolektiv je zadovoljen že s tem, saj bodo zdaj delali v bistveno boljših delovnih pogojih, na svetlem in pozimi na toplem, celotna proizvodnja bo bolj povezana, zato tudi lahko uspešnejša in bolj racionalna in, ko bodo v oktobru gradbena dela dokončana ir\ bodo prispeli še naročeni novi stroji, se bo v Mokronogu občutno spremenilo. Kakor rekonstrukcija časovno poteka v redu, tako tudi vsa načrtovana gradbena dela ostajajo v okvirih načrtovanih investicij, le pri obrtniških delih kaže, da bodo presegli načrtovane stroške, pač zaradi podražitev, ki se ne ozirajo na nikogar. Glede na nove stroje, razširjeno in racionalizirano proizvodnjo in na potrebe po teh izdelkih na trgu, *i takoj lahko zaposlili okrog 30 novih moči, katerih jim ne bo težko pridobiti in usposobiti za zahtevno delo. Po načrtu, morda le z rahlo zamudo teko še zadnja gradbena dela, besedo pa imajo zdaj vodovodarji in strokovnjaki za centralno ogrevanje, za njimi pa še pleskarji in potem bo obrat v Mokronogu ..preoblečen", spodobno urejen in „goden“ za nadaljnjo rast, ki jo narekujejo potrebe trga. Prav je, da je slednjič tudi na zunaj podoba mokronoške enote Iskre dobila lepši videz, kot so se spremenili in izboljšali notranji odnosi v samem obratu, kajti vse to skupaj zagotavlja delovnemu kolektivu boljše delovne in življenjske pogoje, trdnejše upanje na lepšo prihodnost. -C— Posnetek iz proizvodnje miniaturnih elektrolitskih kondenzatorjev. meljna organizacija združenega dela v prvi Iskrini branži — Industriji elementov in zabavne elektronike — IEZE, s konkretnimi načrti za svoje življenje in napredek in s polno mero dobre volje članov vsega delovnega kolektiva, ki se je zavzel dokazati, da ne zasluži „odpisa“ pač pa pomoč in upoštevanje svojega deleža pri skupnih naporih za uspeh celotnega združenega podjetja. Lahko z zadovoljstvom zapišemo, da so se tu zares stvari začele obračati na bolje. Tako je tudi prav, tako za sam kolektiv, kot tudi za celotno našo delovno skupnost. V potrditev te ugotovitve le bežen podatek, kajti namen našega današnjega sestavka je drugačen - želimo namreč povedati kaj več o rekonstrukciji obrata elektrolitov, ki pravkar poteka in priča-jujejo, da bo s koncem oktobra pri kraju. Pri enakem številu zaposlenih, njihovo število znaša 105 sodelavk in sodelavcev, so si za letošnje leto naprtili za 30% ve$e delovne obveznosti od tega, kar so ustvarili v preteklem poslovnem letu. To je bil smel načrt, vendar pa ne neuresničljiv, kar dokazuje dejstvo, da načrt skoraj normalno izpolnjujejo, pa čeprav proizvodnjo spremljajo določeni problemi in jo je nekaj malega, približno štirinajst dni, zavrla tudi rekonstrukcija obstoječih prostorov. Rekonstrukcija, kateri posvečamo današnji sestavek, se je v obratu elektrolitov v Mokronogu začela v juliju. Pri tem ne gre za kako širjenje proizvodnih prostorov, pač pa za preureditev obstoječih v takšni meri, da bodo bolj kot doslej funkcionalno služili svojim proizvodnim in drugim namenom. Z drugimi besedami povedano -spremenjena razporeditev, obnovljeni ZA ZDRAVJE PROIZVAJALCA GRE (Nadaljevanje s 5. strani) vseh tistih strokovnih delavcev, ki sodelujejo v tim. predhodnem postopku. Namenjeni so projektantom, konstrukterjem in tehnologom. Nosilca te dejavnosti sta odsek za stvo pri delu v Elektromehaniki ter Šolski center Iskre v Kranju. Predstavniki obratne ambulante Elektromehanike so nato v nadaljevanju razprave omenili, da je v velikem številu primerov izdajanje potrdil zdravniške komisije za premestitev na drugo delovno mesto nepotrebno. Mnenja so, da bi lahko urejali pre-mestive sporazumno v internem okviru, če to zahteva zdravstveno stanje prizadetega. Tako rešitev terja tudi velik odliv proizvajalcev s tistih delovnih mest, ki so zdravju najbolj škodljiva. Žal glede tega ne obstaja natančna evidenca. Vpeljana bi morala biti tudi primerljivost s stanjem v občini in republiki, s čimer bi bila omogočena pravilna orientacija. Zdravstveni delavci so bili nadalje mnenja, da je tudi zdravstvena pro-svetljenost naših ljudi na dokaj nizki stopnji in da bo treba to stanje čim-prej spremeniti. Slika delovnih pogojev in varstva pri delu v podjetju, ki smo jih dobih na seji, je seveda bolj okvirna in bi jo bilo možno dopolniti z vrsto obstoječih podatkov, česar pa nam žal omejeni prostor ne dopušča. torej terja čimprejšnjo kompleksno in sistemsko reševanje, kar bo možno doseči le s skupinskim delom, medsebojnim dogovarjanjem, predvsem pa s čimvečjim čutom odgovornosti do sodelavcev. Človekovo zdravje in dobro počutje na delovnem mestu mora biti poglavitna skrb nas vseh! V.B.R. Pogled v navijalnico elektrolitov v TOZD Elektroliti v Mokronogu. ISKRA ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Na praksi V Iskri—Elektromehaniki je bilo letos na praksi preko 400 praktikantov. Iz Poklicne šole Iskra jih je bilo POTREBA PO KOMPLEKSNEM IN SISTEMSKEM REŠEVANJU Eden od poudarkov v tolmačenju strokovne službe je bil prikaz uvajanja sistemskega delovanja na tem področju. Vsa obravnavana problematika V prostorih prvega nadstropja stavbe ob vhodu preurejajo garderobe, sanitarije, skromno menzo in druge nujne prostore, da bodo spodnji prostori bolj funkcionalno izkoriščeni za proizvodnjo. - lepa, je celo dihala! Prsi so se ji namreč enakomerno dvigale in padale, za kar je poskrbel vgrajen neshšen motorček. V kleti, kjer so v svojih jetniških celicah in zločinskem okolju razstavljeni zločinci in morilci, je prišlo kljub pošastnemu ambientu do „hecnega“ dogodka. Ružiča, ki si je s tipično žensko radovednostjo, pomešano s strahom, ogledovala krvave , junake", je pokazala nekega moža, nekomu od naših in vprašala, kateri zločin c je to. Skoraj umrla je od strahu, ko se je „zločinec“ obrnil k njej, jo pogledal in odšel. Dobro, da je ni razumel, ker je bil namreč tudi obiskovalec muzeja in ne lutka. (Še en dokaz, ki govori v prid trditvi, da so »lutke videti kot žive). Za muzejem smo si ogledali še planetarij. Tam so tako živo prikazali nočno nebo, zvezde in planete, da smo v pol ure vsi po vrsti zaspali. Zvečer sva se z Jožetom pogumno odločila, da si ogledava srce Londona: Oxford Street, Piccadilly in eno naj pogostejših vprašanj v križankah — londonsko mestno četrt - Soho. Oxford Street je več kot 2 km dolga ulica samih prodajaln, trafik, krčem in igralnic. Kupiš lahko vse, kar si izmisliš. Tam imajo celo tisto, česar nimajo! Transistoiji, vžigalniki in ure so eninpolkrat cenejši kot pri nas. Niso redke tudi trafike, kjer lahko za drag denar kupiš odsekan prst, odtrgano krvavo roko, gumijast ponaredek proizvoda bruhanja, zobe, ki vstavljeni v usta izgledajo kot da ti jih je z dveh metrov nekdo nastreljal s fračo, uše$a (gumijasta, velika kot blatniki dvonadstropnega avtobusa) in še cel kup majhnih igrač za velike otroke. Piccadilly — tudi zanimiva ulica, še bolj živahna kot oxfordska. Ta je zvečer podobna enemu samemu velikemu semnju turistov in potnikov z vseh vetrov. Če pa ima človek srečo, lahko tam sreča tudi kakega pravega Londončana. Tu je tudi zbirališče hippijev. Eden je bil še posebno zanimiv. Sam je predstavljal cel orkester. Čez ramo je imel obešeno kitaro, okrog vratu orglice in nekakšno trobljo, na hrbtu pa boben in na njem činele." Na kitaro je neutrudno brenkal, v orglice pihal (če ni pel), tolkalo bobna pa je imel z vrvico privezano na nogo. Če je brcnil naprej, je bilo slišati boben, če pa je na stran, pa činele. Priznati je treba, da mu je šlo dobro od rok. Njegove pesmi in melodije niso bile od muh. Seveda je imel polno občudovalcev, ki so mu izražali priznanje s tem, da so vrgli kak penny v kartonsko škatlo, ki jo je v ta namen imel ob nogah. V grobo sem izračunal, da pri triurnem igranju dnevno skozi cel mesec lahko zasluži tudi do 6000 N din, kar sploh ni slabo!. No, mudilo se nama je v Soho. Nekoliko preplašena, še bolj pa radovedna, sva jo mahnila po ozkih ulicah v nočni vrvež te četrti. Toda nikjer nobenega zaklanca, nobenega pretepa in streljanja. Sem in tja nama je kaka „cestna sprehajalka" diskretno ponudila svoje usluge, ki (kot sem kasneje izvedel) še malo niso poceni. Da ne bo pomote, to sem izvedel od moških in ne od „deklet na poziv"! Soho je dokaj mračen in zato je človeku nekoliko tesno pri srcu. Če je kako okno osvetljeno, je lahko samo krčma, bar ah sex-shop. Krčme sva poznala. Sicer pa „suh“ človek še. zmeraj laže prenaša žejo zunaj krčme kot znotraj. Pred bari sva bila posvarjena, še preden sva videla Anglijo. Vstopnina je navadno pol funta. To je pri vhodu. Čim pa stopiš ISKRA Pogled z enega izmed mnogih mostov čez Temzo v Londonu na znameniti most 1 Številka 35 — 28. september 1974 Tower Bridge. Foto: J. P. skozi druga vrata, znaša „carina“ spet pol funta. Za ta denar lahko vidiš 25 - Ž (ne 1 - A) kvalitetno striptizeto, ki več, ali manj naveličano in neokusno dela na odru shujševalne vaje, čeprav so striptizete že po večini tako, ah tako že podhranjene. Denar, sveta vladar, nama je že pred dnevi obrnil hrbet, zato sva nekako v zadregi (pa ne samo zaradi denarja) stopila v sex-shop. To sicer ni bil najin »ognjeni krst", ker sva podobno trgovino videla že v Manchestru. Tam nam je prodajalec povedal s precej užaljenim glasom, da je v Angliji pornografija prepovedana in da se pri njem lahko kupijo samo »čiste stvari". Za nas uboge nevedne Jugoslovane je bilo v tisti trgovini nemogoče potegniti črto med pornografijo in nepomografijo. Takih trgovin in trgovinic v Sohu kar mrgoli in po gneči bi človek sodil, da imajo velik promet. No, to je le zunanji videz, saj jih večinoma obiskujejo le radovedneži, ki samo gledajo, kupijo pa malo ali nič. Verjetno imajo originale rajši od ponaredkov, ki so navadno nesramno dragi. Precej utrujena od nočnega potepanja sva jo z Jožetom mahnila po bližnjici V hotel. Medtem, ko sem mu na vsa usta razlagal, kakšen smisel imam za orientacijo, sem ugotovil, da sva se malo izgubila. Res sva se samo malo. Okrog najine ulice sva krožila debele pol ure, našla pa je nisva, ker je bila preblizu! Pravijo, da sc živemu človeku lahko vse pripeti, mrtvemu pa jama. No, moram reči, da sem v Angliji dosti doživel in še več videl. Če jo bom mahnil še na kak podoben potep, se bom spet javil! Vaš Jože Perko 142, iz tehniške srednje šole 112, p gimnazije 50, 30 učencev iz EAŠC $ prek 60 štipendistov — študentov višjih in visokih šol. Praksa je v času. ko to poročamo, že zaključena, j septembru je v podjetju še 16 pr akti, kantov, ki so večinoma štipendisti Iskre. j Uspešnost prakse je odvisna prizadevnosti praktikantov, kakor tudi od tistih, ki jim odrejajo delO' Vse praktikante so letos ob pričetku dela v TOZD Iskre- Elektromehaniki seznanili s samoupravnimi orgarv podjetja. Na pomoč jim je priskočil8 tudi komisija za idejnopolitično del® pri mladinski konferenci v tovarn1 Janez Žakelj jih je seznanil z deloU1 mladinske organizacije in ostalih druz; j benopolitičnih organizacij. Posluša11 so tudi predavanje o varstvu pri del11' Mladinska organizacija in klu" štipendistov Iskre v ZP Iskra sta P11’, pravila posebno anketo, da bi dobu1 realno sliko o poteku prakse. P1" rezultati so pokazali, da je bil odno mentorjev in nadrejenih do praku’ kantov izredno dober. Večina je bu zadovoljna z delom v naši organizacij združenega dela. Tudi po ocenjevali1^ listih sodeč, ni bilo posebnih probK' mov s praktikanti. / , Vsi praktikanti so letos delali A delovnih dni, razen gimnazijcev, K vsako leto opravijo le 11 delovnih ^: Po TOZD so bili določeni posame^ vodilni delavci, ki so razporejali pra^ te - -4t-<# -