katedra
ŠTEVILKA 9-10
MARIBOR
MAJ 1967
O DILEMAH
Še nekaj dni in za nami bo osmo študijsko leto na mariborskih šolah. K dosedanjim več ali •nanj skromnim, letnikom našega lista bomo dodali še petega, ki bo poleg prvega letnika naj-
\ <
I	.'O
~ .. w*»;
.. -4Ега.жвшв
tanjši. Sami bi se gotovo premalo kritično ozrli na prehojeno pot, zato je to vaša naloga.
Iz dneva v dan v svetu umiraj o časopisi. Tudi Katedra Je že bila med njimi. Njena ponovna oživitev pa je obenem pomenila izolacijo od dodeljevanja dotacij, in kakor kaže, obenem ponovno obsodbo, tokrat na počasno smrt.
Že drugo leto izhaja Katedra brez rednih dotacij, le s sredstvi, ki jih občasno dobivamo od družbeno političnih organizacij in združenja visokošolskih zavodov. Izdajanje časopisa je drago. Posamezna številka z vsemi stroški (med katerimi je največji izdatek seveda tisk) stane okrog sedem tisoč novih dinarjev, kar znese na leto približno sedem milijonov starih dinarjev. Ob zagotovi j enem mili j onu ali dveh pa nam je negotovost še jasnejša. In prav ta, finančna negotovost pred vsako številko prav gotovo tudi vpliva na kvaliteto lista.
Tokrat ne moremo mimo primerjave. Vsi jugoslovanski študentski listi imajo zagotovljen vsaj en reden vir dotacij , le Katedra je izjema. Izjema tudi pri dodeljevanju republiških sredstev. Gospodarske organizacije v ostalih središčih republik močno podpirajo z oglasi študentski tisk. Pri naših delovnih organizacijah (z redkimi izjemami) naletimo na gluha ušesa. Celo v najožjem krogu, ki bi moral biti zainteresiran za redno izhajanje študentskega lista, naletimo na zaprta vrata (primer z VPŠ) itn.
Našteli bi lahko še vrsto primerov, vendar vse to, kakor trenutno izgleda, ne bi nič pomagalo. Kljub vsemu pa ugotavljamo, da časopis ima svoje mesto, stalne bralce in da smo na pravi poti. Res bo potrebno še spreminjati, dodajati, skratka izpopolnjevati podobo lista, a to bo mogoče le z vami, z vašo pomočjo. Katedra bo postala resnična katedra mariborskih študentov takrat, ko boste v večjem številu spregovorili v njej vsi, ki jo berete: redni in izredni študentje, profesorji, dijaki in drugi. Katedra naj bo katedra mladih intelektualcev, vaš spremljevalec in pot k razjasnjevanju stališč.
Pionirsko delo še ni končano. Še nekaj generacij za nami bo moralo krepko zagristi v to »kislo jabolko«, da bo Katedra dobila svoj resnični »prostor pod soncem«.
ŠTUDENTJE SO PRIREDILI PIKNIK
Odbor ZS MVZ je priredil v čast dneva mladosti piknik ob Negovskem jezeru. Zal pa je bil le-ta preslabo obiskan. Res ni čudno, če so bile kulturne prireditve v aprilskih študentovskih prireditvah slabo obiskane, saj se študenti ne udeležijo niti piknika. Ali so res tako prezaposleni s »študijem«?
študijski rezultati študentov
II.	letnika na VEKS so nekoliko ugodnejši, to pa predvsem zaradi spremenjenih pogojev. V preteklem šolskem letu je od generacije 1964/65 opravilo 11 izpitov	vpisanih	slušateljev,
medtem ko je v tem šolskem letu opravilo 11 izpitov 57 % vpisanih.
V četrti semester seje vpisalo 74 slušateljev, od teh 17 pogojno Vseh prošenj za pogojni vpis v
4.	semester je bilo 21, predstoj niki oddelkov pa so ugodno re šili 17 prošenj. Avtomatično so bile zavrnjene prošnje tistih študentov, ki jim je do izpolnitve pogojev manjkal več kot en iz it. Pri reševanju ostalih pro en j, predvsem za drugi semester, je bil osnovni kriterij učni uspeh.
I
Slavistično društvo iz Maribora priredi običajno dvakrat na mesec predavanja iz jezika in slovstva. Predavanja so namenjena slavistom, študentom in dijakom, ki jih snov zanima.
*
Pedagoška akademija iz Ljubljane slavi letos svoj mali jubilej, dvajsetletnico svojega obsto-ja. Ze prejšnji teden so začeli s kulturnimi in drugimi prireditvami, ki so jih pripravili ob jubileju.
Študentje so povabili na svoje slavje tudi študente iz drugih pedagoških akademij v Jugoslaviji, med njimi tudi študente iz mariborske pedagoške akademije.	A.	D.
katedra
izdaja zveza študentov JUGOSLAVIJE, ODBOR VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU
LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR:
OI.OA OERIC MARTIN PRA SNICKI, NIKOLA ŠOŠTARIČ. BOJAN KOVAClC, VLADIMIR GAJŠEK, VLADIMIR SPJEVAK, MARJAN KOPECKY IN SLAVKO PUKL
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK;
SLAVKO PUKL SEKRETAR UREDNIŠTVA: ERVIN HARTMAN URREDNISTVO IN UPRAVA SLOVENSKA 5 TELEFON 22 004
CENA IZVODA 90 PAR
NENAROČENIH ROKOPISOV tN SLIK NE VRAČAMO TISK: ČASOPISNO PODJETJI MARIBORSKI TISK
3t žiro računa 818-678-646
ODPRTO PISMO ODBORA ZŠ VMZ:
VIŠJI STOMATOLOŠKI ŠOLI
Vsi ste seznanjeni s problemi, ki so se v zadnjem času pojavili v zvezi z obstojem višje stomatološke
šole v Mariboru, na kateri ste vpisani. Tudi študentje ostalih mariborskih šol se, kakor vi, zavedajo, da se moramo skupno boriti za Čim boljšo rešitev problema — obstoja naših višjih šol; voditelji teh akcij pa bi naj bili odbori Zš po šolan in odbor Zš MVZ.
Tudi vi ste lani izvolili odbor, ki naj bi delal na vseh področjih študentskega življenja na šoli; zato bi bilo nujno potrebno, da bi vaši iredstavniki sodelovali z odborom 'Š MVZ.
Tega doslej, razen resolucije, ki
jo je pripravil vaš odbor v najkri-tičnejših trenutkih, ni bilo. Naša objektivnost se je v takšnih pogojih skrhala, saj ni čutiti vašega odpora
SKUPŠČINI SRS - LJUBLJANA
Prosimo vas, da preprečite protizakonito delovanje stomatološkega oddelka medicinske fakultete, ki v nasprotju z veljavnimi predpisi (zakon o visokem šolstvu ln potrjeni statuti s strani skupščine SRS) ukinja stopnjevani študij, in s tem povsem onemogoča nadaljevanje študija na stomatološkem oddelku medicinske fakultete študentom sedanjega prvega letnika višje stomatološke šole v Mariboru. Mislimo, da gre za nezakonito dejanje in diskriminacijo, ki jo doživljajo študentje sedanjega prvega letnika višje stomatološke šole. Študentje so se namreč vpisali v L letnik šole v lanskem letu, ko Je na stomatološkem oddelku veljal še dvostopenjski študij ln tudi možnosti prehoda so bile nedvomno določene in dogovorjene. S samovoljnim prehodom na nedeljen študij pa so nastale povsem drugačne razmere ln posledice. Študentom prvega letnika so docela zaprte možnosti nadaljevanja Studila za pridobitev visokošolske Izobrazbe v nasprotju z razpisanimi pogoji ln ve-Uavno prakso ob začetku študija.
Ne vztrajamo na deljenem študiju na stomatološkem oddelku medicinske fakultete, čeprav menimo, da ni povsem neprimeren, če pa bi se vseslovenska strokovna javnost izrekla zoper takšen študij na stomatološkem oddelku, ne bi racionalno vztrajali na njem, Mislimo pa, da moramo študentom sedanjega prvega letnika zagotoviti tiste pogoje, ki so veljali ob času njihovega vpisa. Drugače Je s študenti, ki se vpisujejo na VSS letos, njim ђо v razpisanih pogojili navedeno, da Ima stomatološki oddelek medicinske fakultete nedeljen študij ln bo zato prestop mogoč le s pogoji, ki jih bodo določili statuti fakultete (sklepi skupščine o visokem šolstvu).
(vaše borbe) proti težavam, ki so se pojavile prav na vaši šoli.
Tudi na zadnjem plenumu Zš MVZ, ki se je najodločneje zavzel za študijske pravice študentov sedanjega prvega letnika, ni bilo predstavnika oziroma predsednika odbora Zš vaše šole. Prav vi ste tisti, ki bi morali biti med prvimi v borbi za pravičnost pri reševanju tako perečega vprašanja, kot je nadaljevanje študija. Ker do sedaj niste še ničesar storili, menimo, da je vaše vodstvo krivo za nedelavnost in nezanimanje, Upamo, da boste odslej v prvi vrsti vseh akcij in da boste znali poklicati na odgovornost vaše predstavnike; da jih boste znali tudi izmenjati, če bo potrebno.
Mi vas bomo v vsem podprli, saj čutimo krivico, ki vas je prizadela.
Medicinska fakulteCa je na posebna vprašanja vaše skupščine dala predlog In mnenje o višji stomatološki šoli, med drugim predlaga tudi naslednje: »Ker slušatelji letošnjega prvega letnika višje stomatološke Sole v Mariboru do omenjenega roka (september 1988) ne bodo mogli pridobiti diplome na omenjeni šoli, priporoča pedagoško znanstveni svet, da se tisti slušatelji letošnjega prvega letnika VSS v Mariboru, ki nameravajo študij nadaljevati (to Je, želijo pridobiti visokošolsko. In ne samo višješolsko Izobrazbo, torej strokovni naziv zobni zdravnik, In ne lo naziv višji dentlst), v študijskem letu 1987-68 vpišejo v drugi letnik na oddelku za stomatologijo medicinske fakultete v Ljubljani.
Pogoji za vpis v drugi letnik na oddelku za stomatologijo naše fakultete pa so uspešno opravljeni Izpiti iz fizike, kemije ln biologije. Te Izpite morajo delati slušatelji pri učiteljih medicinske fakultete.*
Medicinska fakulteta ta svoj predlog že tudi izvaja. Menimo, da gre za pre-judic. Se nobeden od zakonskih aktov ni spremenil dosedanjega visokošolskega študija, tudi višja stomatološka šola še vedno obstaja na podlagi zakona, zato je nevzdržno mišljenje, da je šola že v likvidaciji oziroma da zakon o visokem šolstvu ne velja več. Ker so s tem kršene pravice študentov sedanjega prvega letnika višje stomatološke šole, bomo v primeru, če bi z vašo pomočjo ne dosegli sporazuma z medicinsko fakulteto, vložili zahtevo za zaščito zakonitosti pri ustavnem sodišču SRS.
Odbor ZS MVZ Predsednik:
Dušan IVOSEVIC
Študentje in samoupravljanje
V okviru ideološko politične komisije pri odboru mariborskih visokošolskih zavodov deluje tudi podskupina za samoupravljanje. Njeno delo je razdeljeno na tri dele. Prvi del te akcije je bilo ugotavljanje sedanjega stanja, drugi del pa akcija pa osnovi ugotovljenih dejstev.
Splošna ugotovitev je, da so oblike samoupravljanja podane v statutih (študentje volijo svoje predstavnike v svet šole, v svet združenja, v nekaterih primerih pa tudi v pedagoško znanstveni svet), toda vsebina, In s tem zanimanje študentov za sodelovanje v samoupravljanju, ne zadovoljuje. Njihova aktivnost se je pokazala le pri vprašanjih, ki so tako ali drugače neposredno vezana na posamezne študente, skupine ali ZS.
Vendar naj bi ne bila vloga študentov v samoupravnih organih omejena zgolj na borbo ta študentske interese, mar-
več naj bodo predvsem aktivni soudeleženci pri reševanju kompleksne problematike na ustreznem strokovnem izobraževalnem področju.
Posebno potrebna je neposredna aktivna prisotnost pri oblikovanju in vodenju razvoja visokošolskih institucij.
Seveda bi morali svojo aktivnost preusmeriti tudi na probleme, ki tičejo širšo slovensko skupnost. Posebno pozornost bi morali posvečati vprašanjem, ki so povezana z mariborskimi visokošolskimi zavodi.
Pri reševanju teh vprašanj predstavlja sodelovanje študentov v svetih posameznih zavodov pri MZV nujen in pomemben činitclj. Študentje sc bodo pri teh vprašanjih afirmirali v zadostni meri takrat, ko bo vsak argumentiran predlog rezultat široke demokratične tribune študentov.
A. Dodlek
Nezadovoljivi
študijski
rezultati
Konce aprila so se na višji ekonomsko komercialni šoli sestali na skupni seji predsedniki oddelčnih skupnosti in predstojniki oddelkov. Uvodno besedo je Imel tovariš prof. Ciril Miki, ki je s statističnimi podatki prikazal študijske rezultate v zimskem semestru 1966/67. Tov. Miki je ugotovil, da so študijski rezultati generacije 1966/67 mnogo slabši kot rezultati generacije iz leta 1965/66. Tako sc je število fiktivno vpisanih študentov podvojilo od 27 na 54 in le 88 '/• efektivno vpisanih študentov iz generacije 1966/67 je opravilo dva ali več Izpitov nasproti 91 •/• Efektivno vpisanih iz generacije 1965/66.
Posebno zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je od skupno 222 vpisanih slušateljev formalno izpolnilo pogoje za vpis v II. semester le 73 slušateljev, kar je slaba tretjina od vpisanih. Cc k temu prištejemo še ugodno rešene prošnje, ki Jih je bilo 50, In predpise, ki so nekaterim študentom omogočili vpis. moremo ugotoviti, da sc je moglo v II. semester vpisati skupno 138 slušateljev. Na podlagi teh podatkov je prišel tov. Miki do sklepa, da bi morali že pri vpisu bolj smotrno izbirati slušatelje.
Posebno zaskrbljujoči so študijski uspehi na oddelku za turizem in gostinstvo. Na tem oddelku Je bilo v začetku študijskega leta vpisanih 67 študentov, med predavanji se je 20 študentov izpisalo, od preostalih 47 študentov jih je samo 14 Izpolnilo pogoje.
Namen seje je bilo ugotavljanje neuspeha ln predlaganje ukrepov, ki hi naj Izboljšali sedanje slabe študijske uspehe. Predlagana je bila vrsta ukrepov, od katerih sta najvažnejša dva. In sicer: ZŠ sc mora bolj aktivno angažirati pri reševanju študijskih problemov, In tako pomagati k izboljšanju študijskega uspeha, In da tam, kjer so potrebna dopolnilna predavanja, le-ta tudi bodo.
Milan Hrast
POSEBNA ŠTEVILKA KATEDRE
Istočasno z zadnjo redno številko Katedre je naše uredništvo izdalo v sodelovanju z združenjem mariborskih visokošolskih zavodov posebno številko Katedre, ki je namenjena predvsem maturantom srednjih šol. V njej so razen razpisa za vpis na višje šole še podrobnejši podatki o študiju, o subvencijah, kreditih itn. Posebno številko smo izdali v nakladi 5.000 izvodov in smo jo razen našim rednim naročnikom razposlali še po vseh slovenskih srednjiš šolah.
NASLEDNJA ŠTEVILKA KATEDRE Prva številka Katedre v prihodnjem študijskem letu bo po naših predvidevanjih izšla koncem meseca septembra, tako da jo bodo lahko redni in izredni študentje dobili ob vpisu. Kakor je že navada, bo prva številka namenjena predvsem novincem
—" brucom.	*	^
Za prihodnje leto se bomo potrudili, da bo priloga — Objave izhajala vsak mesec in da bodo v njej zares vsi podatki o izpitnih rokih in drugih tekočih zadevah na posameznih šolah.
Konferenca Zveze komunistov Maribor
Na nedavni konferenci Zveze komunistov Maribor so delegati občinskih komitejev Maribor Center, Tabor, Tezno, mariborskih višjih šol in začasnega mestnega komiteja, dokončno odločali o bodoči organizacijski obliki Zveze komunistov v Mariboru. Vsi dosedanji komiteji, razen komiteja višjih šol, so bili razrešeni, izvoljen pa je bil novi 45-članski mestni komite ZKS Maribor, v katerega so bili izvoljeni tudi 4 člani ZK iz višjih šol.
Pomembnejša od tega formalnega akta je seveda vsebina, ki je bila obravnavana na konferenci. Referat tov. sekretarja Toneta Kropuška obravnava predvsem probleme, ki jih pred Zvezo komunistov postavljata gospodarska reforma In reforma Zveze komunistov, že referat sam po sebi predstavlja akcijski koncept in program ZK Maribora ter konkretizacijo resolucije, sprejete na VII. plenarni seji CK ZK Slovenije. Usmerjenosti uvodnega referata je sledila tudi razprava. Udeleženci razprave so v veliki meri obravnavali naloge ZK v preteklem obdobju, predvsem pa skozi prikazovanje dosedanjih in bodočih problemov ter nasprotij. Velik poudarek v razpravah je bil na idejni mobilnosti in akciji članov ZK. Mnogi diskutanti so ugotavljali, da akcija Zveze komunistov na ideološkem področju v posameznih primerih često kasni, da se člani ZK ne javljajo dovolj s svojimi stališči v sodobnih komunikacijskih sredstvih, da je Zveza komunistov vse premalo v ospredju bitke za samoupravo, da premalo vztrajno prikazuje tiste probleme, ki predstavljajo škodo za nadaljnji družbeni razvoj socialističnih odnosov, da se mora Zveza komunistov boriti za ustvarjanje primerne »klime«, ki bo omogočila aktivnejši odnos do reševanja današnjih in bodočih problemov. Poleg velikega števila udeležencev v razpravi in delovnega značaja, konferenca ni mogla obravnavati vsega, kar naj bo program dela ZK v Mariboru, zato je pooblastila novi mestni komite, da izdela program akcijske usmerjenosti komunistov Maribora.
' <+ Regionalna in socialna struktura bodoče inteligence
:...,r-°^cmov' ki se v zadnjem času Javljajo na področju višjega in viso-„„J1 Šolstva, je mnogo. Izbral sem le *o I?3’ ^ 1® za bodočo orientacijo Zve-r. | °munistov izrednega pomena, to jc *nalna in socialna struktura nastajajoče inteligence.
* | z‘bližni podatki kažejo, da se jc v in •?!n letu 1966/G7 vpisalo na visoke «i j,SJe ®oie v Ljubljani približno 44 •/• študentov iz Ljubljane, 10 •/. Iz Marica uP°5‘cvajoč študente izven naše-da ?ac/on*lncga prostora, iz tega sledi, I ic . Približno 30 do 40 •/» študentov m,.„ru*lb območij Slovenije. Nekoliko st "J. neugodna je slika regionalne vlšiik	študentov na mariborskih
na !:?,	1 1* Maribora sc Je vpisalo
Lii,kii	®°,e okrog 30 •/• študentov, iz
kar „	e *!* Izven Slovenije 18 •/«,
veni?« tTeni’ da le lz drugih krajev Slo-Voni Je 46 '/♦. Tl približni odnosi zgo-ain ” kažejo, da se bodoči intclcktu-kih , krutirajo pretežno iz dveh vcli-le n s*OVenskih mest, ki predstavljata lacli« vc® kot 20 •/• slovenske popu-doUi	Potrebno posebej poudarjati
trii, ',8, da niso le v mestih koncen-P»Č S umsk* potenciali neke nacije, cin n Ji so tl razpršeni v celotnem na-•nalncm prostoru. Posledice lakšnc-genrnn.a.ravn®Ka Izbora bodoče Intcll-Оопи«, s® ,s 'da v leto slabša, so za šknrtifi .razvoj nacije lahko zelo “tJtve, Na eni strani pomeni to lz-
dentov in jo primerjati z družbeno strukturo, jc takšna primerjava potrebna. Približni podatki kažejo zaskrb-jujočc stanje. Slovensko povprečje je sicer nekoliko ugodnejše zaradi nadpovprečno ugodne strukture v korist študentov iz delavskih in kmečkih družin na mariborskih višjih šolah, vendar tudi na mariborskih višjih šolah ti odnosi niso povsem normalni. Na mariborske višje šole se je v letošnjem šolskem letu vpisalo nekaj manj kot 15 "/• študentov, ki izvirajo iz usluž-benskih družin, na ljubljanski univerzi 42,2"/». Iz delavskih družin v Mariboru 28 •/«, v Ljubljani 15 •/». Ta odstotek se iz leta v leto povečuje v korist uslužbencev, kar ni v skladu s slovensko strukturo. Samo na mariborskem področju, po podatkih iz leta 1961, živi 10 •/• uslužbenskih in 40 */« delavskih družin. Razkorak je očiten. Res je, da se v sodobnem svetu manjša število delavcev in se veča sloj, ki se deklarira kot uslužbenski. vendar za nas takšna preslruktuiranja še niso značilna. Prav zaladi tega lahko označimo nesorazmerje med strukturo nacije in socialno strukturo bodoče slovenske inteligence kot nenormalno. Posledice, ki iz lega izhajajo, so naslednje:
1. Iz uslužbenskih družin študira v glavnem vsak otrok, ne glede na to, ali jc za študij sposoben ali ne. Rezultati, s katerimi razpolagamo, potrjujejo, da študentje iz uslužbenskih družin slabše napredujejo.
2. Takšen način kadrovanja povzroča. da izgubljamo del najsposobnejših umskih potencialov nacije, saj je dokazano, da so le-ti disper-ziranl v celotni naciji, in ne samo v družinah intelektualcev.
3. Intelektualni del naše družbene strukture se na ta način v celoti reproducira, kar zadržuje kontinuiteto določenega družbenega statusa. pa se s tem vse bolj odmika od družbene baze.
V daljši družbeni perspektivi lahko ima takšno stanje zelo negativne posledice. Saj je več kot polovica intelektualcev izšlo iz vrst uslužbencev, ki ima, s tem da uveljavljamo načelo delitve po delu, sicer upravičeno privilegiran družbeni položaj. Z nadaljevanjem le tendence lahko pridemo v položaj, da se bo bodoča inteligenca rekrutirala iz zgolj obstoječe. Inteligenca mora Izražati vsaj približno struk-
Problem
turo nacije, sicer se izgublja vez med inteligenco in narodom. Danes celo buržoazna ideologija meni, da je nujno aktiviranje miselnega potenciala celotnega naroda. Obstajajo sicer šole izobražencev, vendar so tudi druge visoke šole, ki široko odpirajo vrata vsem delom socialne strukture.
Težko je poiskati vse tiste družbene dejavnike, ki pogojujejo takšno stanje. Naj poskušam omeniti nekatere od njih:
1. Materialno stanje staršev. To je pogoj, ki bistveno omejuje možnost šludiranja otrokom v družinah, kjer so povprečni osebni dohodki relativno nizki.
2. Štipendija jc bila doslej oblika, ki je deloma uravnavala regionalno in socialno strukturo, vendar število štipendij po uveljavljanju reforme zelb hitro pada in zato izgublja svojo uravnalno vlogo.
3. Štipendije danes, pa tudi v preteklosti niso bile vedno podeljevane v skladu z interesi podjetja in določenimi normalnimi kriteriji. Podeljevali so jih često protekcionistično določeni grupaciji ter s tem onemogočili študij otrokom delavcev.
4. Kredit kot oblika, ki naj bi v zadnjih nekaj letih omogočal enak start vsem, se ni najbolj afirmiral.
5. V letih po vojni vlada popolna neurejenost glede načrtnega, smiselnega ali pa tudi samodejnega kadrovanja od osnovne šole dalje.
Tako sicer še vedno nepopolno prikazan problem neskladja v socialni in regionalni strukturi študentov zahteva odločnejše reševanje; med drugim prav gotovo:
— odpravo selekcije, ki sloni na materialni možnosti;
— selekcijo in usmerjanje najsposobnejših že od osnovne šole dalje;
— zagotovitev materialnih možnosti najsposobnejšim (krediti, štipendije, študentski domovi, prehrana);
— racionalno organizacijo visokošolskega študija izven klasičnih centrov, itn.
Takšna orientacija pa ne bi vplivala samo na drugačno strukturo bodoče inteligence, tudi družbena sredstva, namenjena Izobraževanju, bi s tem bila smotrneje koriščena, to pa je tisto, kar od nas zahteva družbena reforma.
Slavko SORŠAK
redno velike materialne stroške, ki jih družba vlaga v izobraževanje tudi takšnih, ki nimajo potencialnih sposobnosti za študij, na drugi strani pa družba s takšno tendenco reproducira intelektualni kader z relativno počasno rastjo,, kajti del tudi tako novo nastale inteligence družbi ne daje tistega, kar se od nje pričakuje. Se bi lahko našteval družbene posledice takšne usmerjenosti od diskriminacije mladih ljudi, ki žive na podeželju, pa vse do posledic podaljševanja povprečne študijske dobe, vendar je pomembneje iskati in analizirati vzroke takšno usmerjenosti. Najpomembnejši faktor Je prav gotovo materialni. Otroci družin s stalnim bivališčem v mestih, kjer imajo domicil višje ali visoke šole, lahko študirajo s skoraj polovico manjšimi stroški od tistih, ki pridejo na študij Izven teh mest. Otroci družin v mestih tudi mnogo lažje dobijo štipendijo, kajti večji del industrije In podeljevalcev štipendij Jc koncentriran v mestih in njihovi okoliri. Deloma vpliva na takšno usmeritev tudi tu in tam kvalitetnejša srednja šola v mestih in zaradi tega tam, kjer jc trenutno znanje pogoj za vpis na visoko šolo, kandidati izven mest nimajo enakih začetnih pogojev.
Ne glede na to, da jc statistično, pa tudi sociološko problematično In težko obravnavati socialno strukturo itu-
družbenoslovne vzgoje v šolah
V vsakdanjem delu si kot pedagoški delavce, ki sc ukvarjam z družboslovno vzgojo na treh t.i. nedružbenih visokošolskih zavodih, zastavljam vprašanje, ali naše šole v resnici oblikujejo mladega človeka, in to ne samo strokovnjaka. ampak v njegovi celovitosti takšni, kakršno predpostavljajo in zahtevajo naši samoupravni odnosi?
Na to vprašanje sc seveda ne da odgovoriti z nekaj kratkimi približnimi ugotovitvami. Menim pa. da je nujno vsaj nakazati problem. Prav tako moram vnaprej opozoriti, da dajem nekaj teh misli na podlagi lastnih izkušenj in na podlagi ugotovitev in stališč, o katerih smo začeli razpravljali v okviru komiteja visokošolskih zavodov in na podlagi sicer splošno znane situacije na tem področju.
-Poglavitni cilji izobraževanja in vzgoje v naših družbenih pogojih so: razvijanje ustvarjalnega odnosa mladega rodu do bodočega poklica in do dela sploh; razvijanje socialištične družbene zavesti in usposabljanje mladine za sodelovanje v družbenem življenju dežele, v organih družbenega samoupravljanja in razvijanju vsestransko aktivistične osebnosti z intelektualnimi In
moralnimi lastnostmi državljanov social listične skupnosti...
Da bi bilo šolstvo kos takšni nalogi« jc nujno potrebno, da se v svoji organizaciji, v metodah dela v svojem celotnem delovanju neprenehoma izpopolnjuje, hodi vštric z razvojem družbe in zadovoljuje potrebe, ki neprenehoma rastejo...«
Izhajajoč iz tega izvlečka programa ZKJ, si lahko zastavimo vprašanje, ali so ustvarjeni pogoji za resnično oblikovanje mladega Intelektualca, ki sc ne usposablja samo za bodoči poklic, ampak tudi za bodočega proizvajalca —• upravljalca.
Samoupravljanje kot temelj našega družbeno-ekonomskega sistema kot oblika in vsebina naše socialistične demokracije terja Idejno in strokovno oblikovanega intelektualca, saj ima lahke le kot tak ustvarjalen odnos in vlogo v svojem individualnem življenju, v sredini, v kateri dela In ustvarja, in končno v naši širši družbeni skupnosti.
Visokošolski zavodi, ki so dejansko zadnja etapa v izobraževanju našega mladega človeka, po kateri se ta vključi v novo sredino kot proizvajalec, V (Nadaljevanje na 8. strani) j
. *
ŠTUDENTSKI GLOBUS
MADŽARSKA
Na Madžarskem deluje na področju znanstvenega raziskovanja 131 institutov, več kol 600 profesorskih stolic in več kot sto drugih ustahov. Samo madžarska akademija znanosti ima 11 raziskovalnih institutov in 22 raziskovalnih skupin, ki delajo na najrazličnejših področjih. Znanstvenike so pričeli sistematično vzgajati že v letu 1951. Od takrat so podelili že 2.339 naslovov doktorja znanosti. Znanstveni svet za višjo izobrazbo je skupaj z znanstvenim svetom madžarske akademije znanosti izdelal dolgoročni plan raziskovanja. Z ozirom na ta plan se bo akademija znanosti ukvarjala z 32 poglavitnimi raziskovanji. To bodo v glavnem samo osnovna raziskovanja, razvoj in testiranje pa bodo prevzele razne industrijske in druge nstanove.
MAROKO
Študentje rabatske univerze so StmjkaH’ proti aretaciji treh predstavnikov I.iudskc zveze maroških študentov (UNT.M), vključujoč predsednika UNEM, Qualalouja., Aretirali so jih takoj po nekem stavkanju pri univerzi, študentje so izjavili. da se ie policija« vmešala zalo, da bi ustavili vedno večje zahteve proii raznim nepravilnostim v statutu univerze.
ŠPANIJA
Predsednika francoske zveze študentov (UNEF) so agenti španske varnostne policije pred kratkim aretirali v Madridu. Predsednik ITN E F je bil v Madrid povabljen, da bi prisostvoval konferenci nepriznane demokratične študentske zveze. Predsednik je govoril pred 1500 študenti na filozofski fakulteti madridske univerze in ie rekel.. (Ja se je UNEF odločila za solidarnost s španskimi študenti in jim zagotovil moralno in finančno podporo, da bi se študentje osvobodili pritiska oblasti, ki uporablja tudi silo. Tega dogodka niso pooblastile akademske oblasti in kot rezultat tega so predsednika ITNF.F aretirali. Po 72 urah so ga osvobodili in po svojem povratku v Pariz Je na tiskovni konferenci Izjavil, da je le želel, da bi špansko demokratično študentsko zvozo tudi uradno priznali.
Švedska
Pod vplivom francoskih profesorjev. sedaj tudi švedski profesorji nameravajo zbirati knjige za Ha-nojsko univerzo. V glavnem se zanimajo za knilire prlrodnib znanosti. Na la način fele Švedi preprečili, da bi se morale hanojske univerze zapreti zaradi stalnega uničevanja ameriških bombarderjev.
TERCETA
Več kot 3.CC0 štndcnlov Je demonstriralo po ulicah Carigrada več kot 3 ere zaradi poskusov, da bi zaprli prostore njihove zveze. Študentje so se pritoževali nad premajhnimi varstvom poHeije. ki fe raje čuvala pro»t;»n»' konkurenčnih študentskih ekip. Študentsko gibanje v Turčiji ni enotno Že od zadnjega kongresa IjtrS.ke federacije turških študentov poiem ko s« je odrepila konservativna manjšina, ki k’ ustanovila ljudsko zvezo turških študentov.
Po Študent Mirrorju
Drugi NUrnber-
■*»
■
Te dni je bila v švedski javnosti, še posebno pa v vladnih krogih, precej razgibana polemika. V prav posebno neprijetnem položaju se je znašla vlada Tagc Erlanderja, švedskega ministrskega predsednika, in sicer spričo pritiska, ki je prihajal na eni strani po diplomatskih kanalih od zunaj, na drugi strani pa od same švedske javnosti, ki se je čez noč spremenila v dva tabora. Oba sta se postavita eden proti drugemu in oba hkrati sta zahtevala od vlade, da odločno izreče svoj »da« oziroma »ne«. Zakaj pa je pravzaprav šlo?
Iniciator razprtij med Švedi in nc-prilik, v katerih se je znašla švedska vlada, je znani 95-Ietni angleški filozof lord Bernard Russell, ki je napovedal »sodno razpravo« v Stockholmu, in sicer bi naj bila razprava namenjena ameriški politiki v Vietnamu, njen uracjni naziv pa bi naj bil »Russellov tribunal«. Za predsednika tribunala je bil določen francoski filozof Jean Paul Sartre, ki je bil postavljen na čelo šestdesetčlanskega senata, v katerem pa so zastopane znane osebnosti kot na primer jugoslovanski zgodovinar J. Dedijer, nemški zgodovinar Isaac Deu-tschcr, profesor Wolfgang Abcndrnth, pisatelj Gunter Anders, škotski sindikalni voditelj Lawrence Daly in drugi. Russlov tribunal lahko po obsegu in moči primerjamo res le še z-vojnim tribunalom, ki je bil sestavljen po drugi svetovni vojni leta 19-15 v Niirn-bergu. Lc-ta je imel nalogo, da sodi nacističnim vojnim zločincem, ki so bili obdolženi in obsojeni za povzro-
čitelje in krivce grozot druge svetovne vojne. In kako se bo glasila obtožnica, ki jo je to pot pripravil Bernard Russell, in kdo se bo v njej pojavil kot glavni obtoženec?
Znano je le, da je pred kratkim dopotovala v Stockholm petnajstčlanska ekipa iz severnega Vietnama, ki bo na procesu nastopila verjetno kot priča, medtem ko je v tribunalu samem zastopanih precej Američanov, ki pa prav gotovo ne bodo nastopili kot zagovorniki ameriške politike v Vietnamu, temveč kot tožniki le-te. Vsekakor sc Johnsonova vlada verjetno že sedaj zaveda, da bo na njen račun izrečenih nemalo ostrih besed, kar potrjuje že samo dejstvo, da je Johnsonov posebni svetovalec Walt Rostow takoj po Adcnauerjevem pogrebu bil v nepre-stalnem stiku s švedskim ministrskim predsednikom Erlanderjem, ki je bil tudi prisoten V Bonnu. Verjetno je skušal pregovoriti Erlanderja, da sledi Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, ki so vse po vrsti že poprej odklonile gostoljubje Russellovemu tribunalu. Er-lander se Američanom verjetno ne bi rad prehudo zameril, ker odnosi med Švedsko ,in Združenimi državami Amerike niso ravno preveč rožnati in prisrčni, to pa zaradi precej liberalne švedske zunatije politike, ki nič kaj rada ne prisluhne ameriškim željam. Na drugi strani pa so si bila mišljenja o Russellovem podvigu med švedskimi političnimi strankami tako različna, da bi vsak nepremišljen korak vlade lahko imel v prihodnjem letu na parlamentarnih volitvah za sedanjo vlado
neprijetne posledice. Vlada je prek švedskega komunista in pisatelja Felra VVeissa skušala posredovati pri Russel' lu in ga prepričati, da bi spremenil svojo namero in preselil svoje sodišče v katero drugo deželo. Vendar je bilo vse zaman. Russell je ostal trden v svojih željah, in tako je konec meseca aprila zunanjepolitični odbur parlamenta, v katerem so zastopniki vseh štirih posameznih vladajočih strank, izdal sklep, v katerem je bilo rečeno, da sicer obžaluje, da si je Russell za svoj proces izbral domicil ravno v Stockholmu, toda švedska zakonodaja žal no vsebuje zakona, po katerem bi vlada lahko prepovedala podoben proces. In tako je Bernard Russell kljub številnim polemikam le našel na Švedskem dovolj pristašev, hkrati pa dokazal, da pretežni del švedske javnosti še vedno stoji na strani listih sil, ki sc borijo za pravico do lastne svobode. Seveda pa se je našlo ‘ tudi nekaj nasprotnikov, ki so napadli Russella ib vlado. Tako je na primer glasilo so-cialnodemokratično stranke »Arbetaf Bladel« v eni izmed svojih številk pi' salo — »svodoba govora in dajanja sodb« je ena stran medalje, izrabljanje te svobode pa druga stran. Ko sem o tej stvari razpravljal s številnimi švedskimi študenti, sem opazil, da večina odobrava Russellov tribunal, še več, eden izmed njih mi je celo zaupal, da pripravljajo švedski socialisti v mesecu juliju »vietnamski spektakel«, ki bo po obsegu presegel celo Russellovc-ga.
Adi SCHREINER
Od učitelja do
generalnega sekretarja
V dokaj razkošni, z moderno opremo opremljeni pisarni v 38. nadstropju steklene palače ob Easl River v New Yorku sedi človek, ki do svojega 42. leta starosti ni nikoli zapustil svoje domovine v jugovzhodni Aziji, danes pa je na najvišjem položaju, ki obstaja po hierarhični lestvici v. diplomaciji.
Organizacija združenih narodov je v svoji 22 letni zgodovini imela do danes Ie tri osebnosti, ki so opravljale dolžnost generalnega sekretarja. 1. februarja 1946 je OZN dobila svojega prvega generalnega sekretarja. Takrat je bil na ta položaj izvoljen Norvežan Trygve Lie. Njegova mandatna doba je trajala pet let toda 1950 leta mu je bilo podaljšana z'i nadaljnja tri leta 1953 ga je nasledil Sved Dag Hammarskjdld. ki pa svoje mandatne dobe žal ni preživel. 18. septembra 1961 je umrl' kot žrtev letalske nesreče, ko je bil na poti v Kongo. Il.immnrskjiilda je po nje-' govi smrti nasledil v mesecu novembru istega leta burmanski diplomat U Tant.
O U Tnnlu kot osebnosti in o njegovi . življenjski poti. preden je Doetal generalni sekretar, je bilo do nedavnega le malo znano. Svetovna javnost, ga je poznala le kot človeka, ki je bi! postavljen na čelu OZN kot njen generalni sekretar, z dolžnostjo, da vodi. posle, ki so mu zaupani po statutu organizacije Združenih narodov. Pred kratkim pa je Izšla izpod peresa Američanke June Binehnm knjiga: U Tant — biografija, ki nam nekoliko podrobneje osvetljuje življenje človeka, katerega ime se v poslednjem času skoraj vsakodnevno pojavlja na straneh časnikov ' iz vsega sveta, predvsem v zvezi z vojno v Vietnamu in
iskanjem rešitve tega problema. Tako lahko beremo v delu june Bingham: U Tant, domovina Burma, rejen v pro-vihei Pantanav, v majhni trgovski družini. 2e v zgodnji mladosti se Je odločil za pedagoški poklic. Postane učitelj, pozneje pa direktor šolo. Po letu 1935 pridejo za Burmo burna leta borbe za neodvisnost. Sprva proti britanskim kolonialnim gospodarjem, nato preti japonskim okupatorjem, po drugi svetovni vojni pa zopet britanski nadvladi. Nacionalno gibanje je pritegnilo tudi mladega U Tanta. Posebno dragoceni so bili njegovi literarni prispevki, v katerih je krepil nacionalne zavest svojega naroda ki sc te počasi pričel upirati kolonialnemu jarmu. S svojim prijateljem iz otroških let in poznejšim prvim ministrskim predsednikom U Nujtm ustanovi »Klub rdečih zmajev«. ki začne izdajati dela naprednih burmanskih in ostalih azijskih pisateljev- In politikov, mdd katerimi Je bil s svojimi deli še prav posebno močno zastopan Djavaharlal Nehru. Po letu 1948. ko Rurina končat) doseže svojo samostojnost, U Nu pa postane njen prvi ministrski predsednik, je U Tantu zaupal številno politično vn?ne funkcije v vladi, nakar pa ga je postavil za šefa kabineta predsednika vlade. Na tem položaju je U Tani dolga leta bil vesten In vdan sodelavec predsednika vlnde. ga spremljal na njegovih številnih državniških obiskih v Inozemstvu, vso dokler nj leta 1957 bil imenovan zn stalnega predstavnika Burmg v Združenih narodih. Na tem položaju je bil štiri leta. med tem časitn pa si je pridobil v diplomatskih krogih tak ugled, da je po smrti -Daga Hammar-
skjolda bil takoj imenovan sprva za vršilca dolžnosti, že nekaj tednov po-zneje pa tudi izvoljen za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov.
June Bingham imenuje U Tanta kot človeka z izredno rahločutno odločnostjo, ki začenja svoje vsakodnevno dele v pisarni na sedežu OZN з kratkim ceremonialom pred kipom boga Bude, Temu obredu pa sledijo običajno številni posveti s sodelavci svetovalne^'1 štaba ali pa sprejemi državnikov W diplomatov, ki prihajajo k U Tantu 5 problemi politično ali gospodarske n*' rave te ali one države.
Izvolitev generalnega sekretarja ic predstavljala do danes vedno neke vf' ste politično kalamlteto, ker jc bilo pa® vedno potrebno izbrati na ta položaj osebnost, ki je bila sprejemljiva za v*c tri tabore, tako za vzhod, zapad in ta'
. bor nevezanih držav, na katere je raZ' deljen današnji svet. Nepristranost 1,1 občutek zo pravičnost so tiste vrline, ki jih mora Imeti človek na tem polčj žaju. V izvolitvi U Tanta na položaj generalnega sekretarja OZ.N so članic® te organizacije* že tretjič Imele znre’ srečno roko pri izbiri, saj so izbr.u® človeka in diplomata, ki ima izredtr posluh za svet in njegovp impulz®; Svet še ni pozabil vloge, Id jo je Tant odigra! pri reševanju kub u ■ . . krize v oktobru 1962. leta. ko se jc svf_ čez noč znašel take blizu vojne kai^ strofe kot še pikoli v letih po 3ru* svetovni vojni Danes se oči svetovo javnost ponovno obračajo proti tcit*. človeku. Ali bo moe njegove oscbnos i tudi to pot premagala sile, ki nedl požar v jugovzhodni Aziji? At»
M. PRASNICKI
Pole
mika,
toda
kak
sna?
VLADIMIR GAJŠEK
Da zdaj, ko že na Kranjskem vsak pisari...
Ne da so samo možni sporazumi med ljudmi, marveč so tudi potrebni. Trmaste in subjektivne ihte posameznikov, ki se z drugimi nočejo sporazumno poravnati, marveč se poslužujejo ideologije, da bi nasprotniku na vsak način dokazali njegovo zmoto, širijo še bolj prepade med ljudmi. Takšna prizadevanja so navadno povezana z željami, razdeliti ljudi po skupinah, pa vsaj eni od teh skupin duhovno vladati ter se sklicevati na voljo privržencev, ki večkrat ni volja, marveč gola pripadnost ali poslušnost, in to sploh ni volja družbe, o kateri radi govorijo, pač pa volja peščice privržencev. V takšnem primeru proglašajo »druge-« za nasprotnike družbenega napredka, se poslužujejo groznih obtožb, slonečih na primerjavah iz zgodovine, ki je naš narod postavila pred najhujše preizkušnje.
2al moramo ugotoviti, da se je pretirano sumničenje in očitki, ki nimajo prave osnove, razneslo tudi po kulturnih krogih in se pojavilo na straneh časopisja.
V 7. številki Katedre je izšel članek O ferjanstvu in kačurslvu v nas, otožno razmišljanje Toneta Partljiča, a v naslednji številki polemični odgovor O odgovornosti Vladimira Gajška., O obeh prispevkih je bilo dosti govora v uredništvu, bilo je nasprotovanj enemu in drugemu avtorju, a demokratični postopek v odločanju, kaj bo objavljeno in kaj ne, je pripomogel polemiki, da je prišla v javnost takšna, kakršna je.
Partljiču moj zagovor pravzaprav ni potreben in mu tudi namenjen ni. Med nama je vsekakor nekaj razlik v mišljenjih, a ravno to me vodi k spoznavi, da se ne bom brez premisleka postavil na njegovo stran ter obmetaval nasprotnike (njegove, ne moje), in da mi je po tej poti laže govoriti o tistem, kar sem se namenil: o poštenosti v polemiki, o argumentih in obračanja misli. Pri vsem tem moram še podčrtati, da ne pripadam nobeni skupini, da mislim po svoje, neodvisno od Partljičevih ali Gajškovih pravilnih ali nepravilnih (bolje dobrih ali zmotnih) mišljenj, a pri tem mislim, da nobenemu od Obeh ne bi smela biti storjena krivica, ki bi Imela za posledico onemogočanje njunega ustvarjalnega dela na področju književnosti.
Ne bom ugotavljal, če je Partljič napisal svoj članek z namenom, da sproži ogorčeno javno polemiko ali ne, prepričan sem pa, da z njim ni imel namena hoditi po ljudskih proščenjili in hujskati ljudi, naj se opredelijo za ka-čurje. terjane ali zasebnike, pa sc potem med sabo pošteno premlatijo, ali celo strmoglavijo oblast. Kako ga je kdo razumel? Nekateri bi mu brez dvoma radi podtaknili takšne in podobne namene, povezane z mračno ideologijo. ki hoče zavreti napredek In socializem. Sam česa takega ne bi mogel Izluščiti iz članka, ki bi se mu na nekaterih mestih sicer moglo oporekati, ali ne v tem pogledu. Zato sem objavi Gajškove polemike, takšne kot Je, nasprotoval, kajti zavzemam se predvsem za poštenost In resnično ustvarjalnost, ne pa za aktivizem v kulturi in podti-
kanja, ki lahko povzroči razna sumničenja, pregone, omejevanje možnosti za delo. Način takšnega polemiziranja me sili v misel, da si nekateri ljudje hočejo pridobiti javno pozornost za vsako ceno, potem pa to zase izkoristiti.
Partljič piše med drugim tudi tole: »Presenetljivo in nič razveseljivo ni, da so recimo tipi (erjanov tudi med komunisti, kjer bi jih ja ne smelo biti. Tudi med njimi (podčrtal M. P.) so taki, ki nikoli ne upajo reči jasne kritične besede, recimo zrasle izključno v njihovi glavi. Kolikokrat si nihče ne upa (ali niti ne vidi problemov) spregovoriti o kaki pekoči »zadevi«, dokler ne spregovori o tem kdo na višjem mestu (najbolj pogosto tovariš Tito). Potem pa, ko nekako ugotovimo, da je neko stanje potrebno kritizirati, ali napasti koga osebno, takrat pa si Ferjani takoj naberejo poguma, celo zelo glasni so. Vendar govorijo samo tiste besede, tako kritiko, ki je že d o-voljena, ničesar svojega za vsak slučaj ne dodajo, le variirajo »motiv«, ki ga je že nekdo drug načel. Kako so taki »pošteni kritiki« recimo pred desetimi leti napadali one, ki so odhajali v tujino »prodajat svojo čast in telo« za avtomobile. Danes, ko je v modi. da lahko vsak, ki mu doma kaj ni všeč, ali nima primerne zaposlitve, odide, danes tudi ti Ferjani »forsirajo« odhajanje v tujino ali gredo celo sami. Ce pa bomo, recimo, čez dvajset let spoznali, da je bilo to narobe, bodo isti Ferjani rogovilili proti, da bo joj.«
Toliko je povedal o komunistih in nobene besede več, ki bi se dotikala njih ali njihovega (oziroma našega) vodstva. Ne vem, če je moja slepota tolikšna, da v tem odstavku ne vidim
svobode misli, govora in tiska, kar mu očita Gajšek. Piše o tem, kaj delamo, a ne o tem, kaj bi lahko in kaj bi smeli delati. V tem je razlika. Svobodo misli, govora in tiska vsekakor imamo, toda ali je vedno uveljavljena? Ne vem, zakaj je stvari, o katerih Partljič govori nemara samo malce nejasno, potrebno spreobračati tako, da nejasnost in zmedo še povečujejo.
Posledica takšnega izvajanja je tudi naslednja Gajškova ugotovitev protidr-žavne dejavnosti: »Ni razumljivo, kako ste si vzeli pravico, da govorite proti naši Ustavi. Se bolj je nerazumljivo, zakaj iz naših državnih osebnosti delate mite, in jim dajete takšen položaj, ki pri nas ni resničen ...«
Za kaj vse se je torej mogoče postaviti, če hočeš koga obarvati. Izposodiš si Ustavo, govoriš z besedami javnega tožilca in sploh iščeš način, da bi se dokopal do trdnega ozadja, pa čeprav ni gotovo, da ga tudi zaslužiš.
Kljub temu da je Partljič odkrival nekatere anomalije v naši družbi (in te z zelo črnimi očmi), pa vendarle v njegovem članku O ferjanstvu in ka-čurstvu v nas ni mogoče najti, da bi napadal našo družbeno ureditev, žalil državne osebnosti in ZK ali zagovarjal kakšne druge težnje, ki bi rušile dobre odnose med ljudmi huje, kakor jih ruši neresnica, podtikanje, javno
tega, kar je videl Gajšek in kar je ta- , . - .	...	..
kole zavil: »Tovariš Partljič z vso s0.^obračanje misli *» nestrpnost zoper
tovostjo zatrjuje, da so naši ljudje —
kasneje izvaja to trditev tudi na komuniste in ZK in na naše državno vodstvo. — čistokrvne oziroma najbolj čistokrvne prostitutke.« Kljub temu da se Je Gajšek previdno poslužil izraza »izvaja«, je vendarle mogoče takoj uvideti, kako strašna, kako pretirano napihnjena kombinacija se da izdelati iz nekaj misli, ki jih ima Partljič na različnih mestih v članku. Tudi naslednji očitek ni osamljen: »Vi (Tone Partljič — op. M. P.) se zavzemate za nekakšno dovoljeno kritiko, kakor pravite sami, a ne vem, kaj bi radi: ali bi radi, da bo vsakdo vsevprek samo krl-tikastrsko napadal, žalil, prikimaval idejam, ki so nam znane izpred dvajset let: ali se zavzemate za takšno DOVOLJENO kritiko?«
predvsem je treba opozoriti na to, da o čem takem Partljič sploh ni pisal, ravno nasprotno, njegove misli so jasno proti kritiki, ki Jo nekdo obvezno začenja (pa četudi je to tovariš Tito) In za komer potem vsi povzemamo in kritiziramo zelo korajžno, medtem ko po lastni presoji tega ne bi storili. Zdi se mi tudi potrebno spoznati, da Partljič ni nikjer napisal, da pri nas ni
ljudi, ki so v življenju dosegli relativno večje uspehe kot mi.
Prav Gajškova polemika povzroča tisto, kar sam obsoja — kvari odnose med ljudmi, jih sili, da se opredeljujejo, in vodi v grupaštvo v javnosti ter v institucijah (od katerih tudi Katedra ni izvzeta, kar pa je bil nemara avtorjev namen). Posameznike slika za zelo nevarne, škodljive in jib javno obtožuje tudi stvari, katerih niso počeli. Menim, da to ni dobro za nikogar, pa ne samo zato. ker napada človekovo čast, marveč tudi zato, ker v javnosti vzbuja občutek zmedenosti, nezaupanja, strahu, da bi se lahko kakršnekoli obtožbe zoper kogarkoli zdaj ali pozneje, upravičeno ali neupravičeno začenjale samo zato, da bi si njihov iniciator priboril družbeno pozornost in uveljavil v skupini svojih privržencev nekakšno revolucionarnost in družbeno vlogo.
Za tak način polemiziranja Katedra v bodoče res ne bi smela oddajati prostora na svojih straneh.
V Večeru (sreda, 3. maja 1967, 4. str.), se je znova oglasil D. Gofla z nekakšno koseskovsko jezikovno čorbo, tn JI dal naslov: APRILOF REFERAD. Že nekaj časa imamo lepo priložnost opazovati te grde, spačene, utrujene sestavke, ki mariborskemu Večeru niso nič kaj v slavo. Obratno: zdi se, da že često slab, na hitro Izdelan časnlškl, vsakodnevni jezik stopa vštric z vrsticami nadebudnega, a neduhovitega D. Gofle. Kdo izmed bralcev naj prebavlja to strupeno in neprebavljivo čorbo izmaličenih slovenskih besed? Zakaj tako trdovratno molči slavistično društvo v Mariboru? Zakaj se nobeden ne zavzame za lepoto živega jezika ln še, ne navsezadnje, zakaj pustimo D. Gofll, da objavlja v dnevnem tisku takšne grde sestavke? Kje ste pedagogi, profesorji in učitelji materinega jezika? Ste zaspali? Vas nič ne bodejo v oči te vrstice? Kaj, če bi kdo izmed vaših dijakov v šoli začel tako plsunlti?
V Mariboru Imamo celo servis za slovenščino, ki bi naj skrbel za pravilnost našega jezika. Tukaj ne gre za nekakšen ton ali celo atll pisanja pri tovarišu Gofll. Ne. Ce jezik ni čist, če
misli niso čiste, jasne ln borbene, tedaj tudi takšni sestavki ostajajo skaljeni kakor stara voda. Ker pa tovariš Gofla piše v neprebavljivem ln nepravilnem jeziku, bf ga lahko kdo spomnit na Prešerna, Levstika, pa Cankarja, na njihovo borbo za obstoj in uveljavitev slovenstva, predvsem pa slovenskega slovstva in slovenske inteligence. Jezik je temelj narodne zavesti ln narodna zavest tudi današnji dan pri nas nekaj pomeni, ali ne? S tem hočemo poudariti, da se ne moremo boriti aktivno, če nimamo jasno izraženih misli, čutov, čustev. Res Je mnogo ljudi, ki bi se radi izkazali kot du-hovltežl, a jim to vselej ne uspeva. Uspeh duhovitega človeka ni v tožar-jenju, v zagrizenem, otožnem negodovanju. marveč išče smisel v bodici, v pikrostt na tak način, da nekaj razreši. Zato tudi pravimo, da so veliki duhovi lahko hkrati duhoviti. O tovarišu Gofll zatorej tudi ne moremo razpravljati kot o nadarjenem, duhovitem človeku. Vsaj Aprilof referad zanika nekaj takšnega. Zdi pa se nam, da ima tovariš D. Gofla na Večeru nekakšno absolutno pozicijo: neprebavljive čor-
be se ponavljajo In ponavljajo, In nobeden na uredništvu ničesar ne more zoper takšen strup oziroma nobeden na uredništvu Večera še ni stopil na prste tovarišu Gofll.
Prepričani smo, dk tudi bralci ne prebirajo z veseljem Gofllnega pisanja. Takšno pisanje Je brisanje oči. Takšen rovtarski jezik se pri nas ne more uveljaviti, ker si tovariš Gofla novega slovenskem jezika preprosto ne more zmlsliti. Ce hoče, naj napiše novi slovenski pravopis, naj pretvori in prekuha slovenske časopise v svojo latovščino, ln tudi s tem nas ne bi prepričal.
Tako ostaja Aprilof referad D. Gofle monolog D. Gofle s samim seboj. Za takšne monologe, ki niti hamletovski niso, pa naš tisk gotovo nima prostora. Ce pa ima prostor, tedaj naj naš tisk začne propagirati meglene, motne, skaljene ideje tovariša Gofle in naj se zapre sam vase, kakor polž v svojo hiško. In še ne navsezadnje: naj vsakemu bralcu posebej pošlje novi »slovenski« pravopis tovariša D. Gofle, da bomo lahko vsa) razumeli smisel stavkov in sestavkov.
zapis
Festival v novi obleki
Majski festival jugoslovanskih študentov je kulturna manifestacija, ki upravičeno nosi vzdevek »tradicionalni«, saj letos beleži že 21. leto; to so leta, za katera lahko napišemo, da so bila uspešna in da so dala, jugoslovanskemu študentskemu umetniškemu ustvarjanju pečat originalnosti in iskanja vedno novih, svežih poti.
Letošnja napovedana »nova obleka« festivala je logičen rezultat dvajsetletnega dela zagrebških študentov, prizadevnih vsakoletnih organizatorjev te majske manifestacije. Prenapolnjenost programa majskega festivala v zadnjih letih je v preteklem letu že nakazala, da je festival zaradi preobširnega programa v zagati. V lanskem programu so še istočasno vrstile gledališke, folklorne in glasbene predstave na treh različnih mestih. Netekmo-valni značaj festivala od nastopajočih ni zahteval naporov in prizadevanj. Slab obisk nekaterih prireditev (predvsem glasbenih) ter vrsta drugih činiteljev so dovedli vodstvo festivala pred odločitev: ali daljši čas trajanja festivala ali razdelitev na tri dele (gledališki, folklorni in glasbeni). Najrazumnejša je bila gotovo slednja varianta, za katero se je tudi vodstvo festivala odločilo. Tako bo gledališki del v Zagrebu, glasbeni del pa v Skopju. Novem Sadu in Beogradu.
ZAGREB — ZIBELKA JUGOSLOVANSKEGA GLEDALIŠČA
Prvi sledovi o gledališkem življenju v Zagrebu izvirajo iz leta 1100, in sicer so to odkrili v obredniku zagrebške nadškofije.
V njem so ohranjeni teksti najstarejših liturgijskih dram pri nas.
V tako imenovanem »missal antiquissimum«, napisanem v latinščini, so najdene obredne igre o Kristusovem rojstvu ter o treh kraljih, ob katerih so tudi navodila za izvajalce, ter na mestih tudi navodila za petje. Zal ni nikjer podatkov o realizaciji teh tekstov, vendar lahko predvidevamo, da so jih izvajali v stari zagrebški stolni cerkvi Sv. Stefana. Zagrebška gledališka tradicija se je znova rodila leta 1558, in se je do danes nepretrgoma razvijala.
Odločitev Zagreba za majski festival študentskih gledališč pa nam postane še bolj jasna ob pregledu bogate tradicije študentskih gledališč in pa po izredni afirmaciji mednarodnega festivala študentskih gledališč, ki jih je Zagreb organiziral že šestič.
Najpomembnejši študentski gledališči4 v Zagrebu sta »Ivan Goran-Kovačič« in SEK (Študentsko eksperimentalno kazalište). Najpomembnejše delo so študentska gledališča naredila na pod-• ročju uprizarjanja del domačih avtorjev. Tako je SEK v zadnjih desetih letih (ob 2—3 premierah v sezoni) uprizoril prek 10 del domačih avtorjev — večinoma šo bile to krstne predstave.
Kakšne so novosti festivala?
Razen že omenjenega spremenjenega koncepta majskega fe-
'esej
VENO PILON
(RAZSTAVA GRAFIK V MARIBORSKI LIKOVNI GALERIJI)
Ob sodobnih snovanjih novodobne grafike prehajajo nekateri modernisti v izrazilo abstraktne konstrukcije in njih čistost črt. medtem ko je večina še zmerom podrejena zakonu ekspresionizma in tako imenovane nove resničnosti. Sodobna grafika kaže nasploh težnjo k abstrahiranju, k iskanju Čutno nazorskih podob, ki so le predmet gledalčeve, hkrati pa tudi umetnikove, predstave. Sevč moramo upoštevati, da zaradi nekaterih na novo izumljenih grafičnih tehnik ostaja naša grafika za vselej v notranjih okvirih odpirajočih možnosti materiala in znanja pri obdelavi določenih likovnih tem.
Pri Venu Pilonu lahko opazimo, da stoji na izrazitem prehodnem obdobju ekspresionizma k čisti abstrakciji: njegov obstoj umetniških simbolnih znakov je torej predvsem v izrazitem ekspresionističnem tona, ki sloni na poudarjanju črnega in sivega. Ekspresionizem sodi v sodobno umetnosti, ker «e dandanašnji ni zamrl; marveč živi svoje temeljno bivanje bodisi v slikanju socialnih, česlo celo naturalističnih tem, bodisi poti k abstrakciji. ki Je omejena v okvirih fabulativnosli. Zato opažamo pri Venu Pilonu tisto pot ekspresionizma k novodobnim, modernim, ali če hočete, abstraktnim umelnostim, ki ustvarja sama v sebi novo, bistveno resničnost, kjer predmeti ohranjajo svojo zunanjo, pojavno obliko, a so v svoji strukturi že okrnjeni, razkrojeni. izvzeti. Ta elemcntarnost Je temelj vsake sodobne umetnosti. Je hkratni sopotnik človekove abstrakrije, ki skuša v slikarskih. pa grafičnih tehnikah prikazati, ali celo razčleniti obdobje sveta, človekov dej, človekovo učlovečenje. In ne samo to: svet človekove posebne posameznosti postane očividen vsakomur, ki more In ki zna sliko spregledati, jo videti, doživeti, razumeti In ometi.
Življenjska pot subtilnega, a nekoliko hudomušnega grafičnega uspeha Je v prvem obdobju ustvarjalnosti Vena Pilona ti-
sti vala ho v njegovem okviru vrsta novosti. Med najpomembnejše spada tekmovalni značaj festivala. Nastopajoča gledališču so razvrščena v dve skupini, in sicer v eni amaterske gledališke skupine, v drugi pa so nastopili izvajalci — slušatelje jugoslovanskih gledaliških akademij. Letos je prvič posebna komisija naredila strožjo selekcijo skupin, ki so se prijavile za nastop na festivalu.
Druga novost, ki pomeni kvaliteten napredek, so vsakodnevne diskusije po predstavah. Takšna je bila dosedanja praksa mednarodnih festivalov, medlem ko je želja organizatorja tokrat nekoliko drugačna: nedvomno je, da se jugoslovansko študentsko gledališče razvija v različnih smereh (mirno lahlro rečemo, koliko gledališč — toliko smeri), a še doslej mladi niso imeli nobene možnosti (razen redkih izjem) izmenjati stališča in izkušnje. Seveda so diskusije mnogo prispevale k nadaljnji kvaliteti posameznih predstav študentskih gledališč.
Nadaljnja pridobitev festivala je ta, da je poslal selekcijski festival za 7. mednarodni festival študentskih gledališč. Dosedanjo selekcijo za študentsko gledališče, ki nas je zastopalo na mednarodnem festivalu, je navadno opravila posebna komisija, vendar je bilo njeno delo vredno več graje kot pohvale. Tako pa je komisija letos imela poleg večjo in verjetno tudi kvalitetnejše izbire v rokah še vrsto drugih argumentov (doslej so gledališke skupine v takem primeru navadno nastopale samo pred selekcijsko skupino in navadno tudi z raznimi improvizacijami, ki so na festivalskih predstavah »presenečale« še celo člane izbirne komisije).
Zaradi zelo različne kvalitete prijavljenih predslav sc je festivalski odbor odločil za dve skupini predslav, in sicer: uradno in informativno. S tem bodo omogočili, predvsem nekaterim mlajšim skupinam, afirmacijo in pa spoznavanje z delom ostalih študentskih gledaliških skupin. Tako bodo v uradni konkurenci po odločitvi posebne žirije lahko nastopile tiste skupine, ki zadovoljujejo vsaj minimalnemu nivoju za nastop na mednarodnem festivalu.
V klubskem programu festivala bo vrsta glasbenih prireditev, med katerimi že sedaj vzbuja veliko zanimanje nastop ansambla za sodobno glasbo pod vodstvom Silvia Foretiča. Tudi letos je v času festivala v Zagrebu tradicionalna razstava karikatur mladih zagrebških karikaturistov.
Posebna komisija majskega festivala je določila za nastop naslednje gledališke ansamble: v uradni skupini:	.	,
Joakim Vojič: Ljubavna zavist čerez jedne cipcle (Akademska scena AKUD »S. Princip Sel jo«,. Sarajevo);
Femando Arrabal: Fando i lys (Teatar Levo OKUD »Ivo Lola Ribar«, Beograd);
Joakim Vujič: Sestra iz Iriga (Akademsko pozorište »Branko Krsmanovič«, Beograd);
John Arden: Ars longa, vita brevis (Študentsko eksperimentalno kazalište, Zagreb); v informativni skupini pa:
Edrvard Albee: Zoološka priča (Kamcrna sceno. AKUD Niš);
Svetovna ljubezenska poezija: Volim, voliš, voli ... (Akademska scena AKUD »Sonja Marinkovič*. Novi Sad);
Ivan Raos: Kako je New Vork pričakal Kristusa (Študentsko kazalište »Ivan Goran Kovačič«, Zagreb).
Na posebno povabilo organizatorja pa so izven konkurence nastopili akademija za gledališče, film, radio in televizijo iz Ljubljane s predstavo Zoološka zgodba. Edvvarda Albeeja. ter akademija za pozorište, film, radio i televiziju iz Beograda z dramo Harolda Pinterja Ljubimec.
S.	P.
sti način izdelave grafik, ki se približuje čistemu ekspresionizmu, ki slika oziroma začrtuje zamolkle strani našega bivanja. Nekaj sproščenega je v njegovih grafikah, a hkrati nekaj zaprtega, odtujenega. skoraj nekaj mitičnega: podobe silno trpečih ljudi, ki to prikrivajo bodisi s svojini vsakdanjim delom bodisi s svojim značajem, iz let 1920'do 1923, silno pretresejo gledalca. In vendar je prav v teh prvih grafikah že začrtana pot kasnejših obdobij, jasno razviden je Pilonov kasnejši stilni obseg grafičnega snovanja. V tem obdobju lahko zasledimo dva linoreza (Drsalci, 1920, in Dva na obrežju. 1920), dve litografiji (Jutro, 1921, in Stavbe, 1921). Posebno Stavbe kažejo že nekakšno naklonjenost temnim in svetlim ploskvam, približujejo se lomljenju svetlih in temnih ploskev, kar pomeni, da je ta litografija že nckoltkanj kubistična, vsaj v svoji strukturi. Sem sodijo še jedkanice: Avtoportret. 1921. V kavarni, 1920, Lakota, 1921, Amour simple, 1921, in Marij Kogoj. 1923.
Vzdušje popolne osamljenosti in zaprtega sveta v gledalcu vzbuja občutek nekega davnega časa. ki že dolgo ni več prisoten in ki se pojavlja komaj v sedanjem času. Posebno velja takšno posebno razkrivanje resnice v Jedkanici Lakota, ki izraža obupanost in že nekakšno pijansko požrešnost lačnega, nckoli-kanj zvitega možaka nad skledo krompirja: ves njegov obraz je sklonjen nad skledo, vendar ne tako, da bi ga ne mogli videli; ne, zdi sc celo. da hoče vsem pokazati svojo bedo in svojo lakoto. Tudi v lej graTikt je močni odsev svetlobe v temo, celovita podoba upodobitve lakote je zelo groha, a prav zategadelj je poudariena s silnim trpečim Izrazom hede, ki ga Je umetnik Veno Pilon dosegel s preprostim motivom iz vsakdanjosti.
Razkrivanje resnice ekspresionističnega, izrazitega sveta pomeni dandanašnji odpiranje učlovečennsti v človeku, ki odseva njegovo trpljenje, njegovo bedo, njegovo uničenje; kajti obdobju uničenja sledi drugo obdobje uničenja, v umetnikovih podobah, ki so za gledalca predmet njegove predstave, pa ta svet ohranja svojo živo nasledstvo; le-temu pravimo tradicija. Skratka, v ekspresionizmu stopa v ospredje stvarnost v imenu stvarnosti; zato sp prava človekova humanistična vsebina izgublja, namesto nje izstopa izraz bede in trpkosti; zaradi stvarnosti kol stvarnosti vidimo novo stvarnost, ki rase iz uničenega sveta v svoji posebni posameznosti, v osamljenosti, često kar v obupu. Po drugi plati pa postavlja življenje vsemu temu vsakdan In brezbrižnost (V kavarni, Amour simple), naveličanost, ki sta spremljevalki bede in trpkosti. To, kar je ustvarilo novo stvarnost Je bil grafični Izra2, sta bili tema in svetloba, ki sta se In ki se še prelamljata v sivini. Ampak grafični izraz ni ostal na svojem statičnem mestu: razvijal se je v svoji izraznosti In Je'čedalje bolj in bolj opuščal fabulativno vsebino grafičnih upodobitev.
gledališče
ocena knjige
Usodna preizkušnja gledališkega znanja, talenta in ustvarjalne moči
Naslov za ta kratki informativni zapis o uprizoritvi Shakespearovega Hamleta v mariborski Drami smo si izposodili pri dramaturgu Lojzetu Filipiču. Tako kot v Celju v sezoni 1954/55, je tudi tokrat v Mariboru la veleigra »usodna preizkušnja gledališkega znanja, talenta in ustvarjalne moči«.
Režiser Fran Žižek je domislil in ustvaril dovolj originalen dramaturški ter režijski koncept Hamleta. Morda je režiser odnose v dramskem dogajanju nekoliko preveč poenostavil, morda je ponekod izoblikoval kar pretirano razločno odrsko podobo ipd., toda priznati je treba, da je predstava jasna, konsekventna, čeprav bolj vsota prizorov kot pa celota.
Sijajna igralska kreacija je Hamlet Stanka Potiska. Igralec vseskozi z mero, ponotranjeno izraža misli in čustva, subtilno variira mnoge nianse dejavnosti in kontemplacijc. Prepričljiv lik Klavdija je ustvaril Marjan Bačko. Pomembna igralska dosežka sta tudi Polonij Borisa Brunčka in Osrik Iva Leskovca. Ostale igralske stvaritve se gibljejo v mejah povprečja. Ofeiija Brede Pugljeve je zlasti prepričljiva v sceni blaznosti. Prvi in drugi grobar Arnolda Tovornika in Dušana Mcvlje sta dobro usklajeni kreaciji, toda zdi se, da la dva, sama po sebi ustrezna lika nista adekvatno dramaturško zasnovana in usmerjena: »galgenhumor« edinili dveh plebejcev v drami bi moral težiti bolj v ironiziranje eksistenčne neosveščenosti aristokratov kot pa v burkaštvo. Fortinbras Borisa Kočevarja je izgubljen že v dramaturškem konceptu — v tej predstavi Je samo samozavesten uzurpator, ki mimogrede izreče priznanje umrlemu Hamletu. Horacij Rada Pavaleca in Gcrtruda Angele Jankove sta preprosti stvaritvi, ki .jima manjka teže, sta lika brez izrazitejšo fiziognomije. Lacrt Janeza Klasinca je najšibkejša točka te predstave: več kot očitno je, da je igralec napak zaseden. Igrajo še Anton Petje, Franjo Potočnik. Jože Zupan, Milena Muhičeva, Jože Samenc in Nataša Sirkova.
Scena je v znamenju skrajne preproščine. Niti s prispevkom ing. arh. Branka Kocmuta niti z realizacijami Vlaste Hcgeduši-čeve ne moremo biti povsem zadovoljni. Scensko glasbo je napisal Marko Žigon.
Vzpodbudno je, da je občinstvu mariborski Hamlet všeč. Večno lepi in zanimivi Shakespeare je neizčrpna zakladnica za gledališčnike in njihovo publiko. Čeprav predstava očitno ni brez večjih pomanjkljivosti, pa je gotovo vrh te sezone. Drama, ki jo je pokojni Herbert Griin imenoval popolno sintezo praktičnega in duhovnega teatra, je težka in zapletena preizkušnja.
V novi stvarnosti zasledimo hkratni revolt umetnika zoper resnični, nič kaj idealni svet, ki ga podreja svojim družbenim zakonitostim. Te zakonitosti so včasih človeku vsiljene, mora sc jim podrejati, uklonili mora glavo pod njihovo težo; vsi ti trije elementi sc družijo v grafikah Vena Pilona iz tega prvotnega in prvobitnega ekspresionističnega obdobja: vsiljenost dane stvarnosti, podrejenost objektivnemu svetu spreminjajočih stvari, ki ga zasužnjujejo, in navsezadnje teža vsakdanjosti; vsi ti trije elementi so v grafikah Pilonovega prvega obdobja, ki ga prikazuje razstava, temeljni za gledalca. V teh grafikah nc moremo videti posameznih črt, marveč nastopajo celovite podobe, ki sc stapljajo same v sebi v novo stvarnost.
Tukaj nc gre za preprosto označitev novodobnega sveta, za oznako novodobne umetnosti in njenega konzumenta, marveč nam gre predvsem za poudarjanje tradicije, za tisto živo, rdečo razvojno črto v zgodovini umetnosti, ki je nobena zgodovina ne more do kraja izpeljati v smiselno definicijo, ali teorijo; gre nam skratka za tisto živo danost likovnih umetnosti, ki v svoji strukturi nakazujejo čas prihodnji; Ie-ta je, če izvzamemo negacije časa sedanjega, prisoten z vsemi novimi primesmi časa prihodnjega; v tem je ne-zaključenost umetniškega podoživljanja predmetov, v tern je gledalčeva predstava o predmetu umetnikove predstave sveta: v lem je čutno-nazorsko večsmiselno umevanje umetnin in njihovih usod v človeški zgodovini oziroma v njeni kulturi. Zategadelj nekateri prehodi nc pomenijo zgolj različnosti med umetniškimi stili, ki sc ozirajo na podobe življenja. marveč ti prehodi pomenijo zgodovinsko prelomnico človekovih dejavnosti kot razvojni proces, kot dialektično zakonitost, ki so ne more omejevati in ki sc ne konča v enem samem stilu, v eni sami tehniki, v eni sami umetnosti.
Tak razvoj umetnosti pa ni v nekem splošnem pojmovanju razvoja, ampak se moramo zavedati, da je v vsakem umetniku posebej; čas umetnosti je zatorej zvezan z ustvarjalnostjo umetniških osebnosti, in ne obratno. Pri Venu Pilonu zasledimo zaporedje motivov v grafičnem snovanju od 1926. do 1967. leta. Sem sodijo v izboru jedkanic ž.c nežnejše In bolj uravnane podobe nekaterih subtilnih prikazov, ki sledijo iz obdobja ekspresionističnih stilnih prijemov že v novo obdobje, ki nekoliko spominja celo na Picassa: Mon menage 1926. 'Zenski akt 1926, Zenske ob morju 1926, Toskanska pokrajina 1926, Moj oče 1927. Notar Lokar 1927. Graščak Karel Мауег 1927 in Predmestje 1927.
Iz tega obdobja preseneti gledalca Zenski akt, ki J c naravnost pteassovskl, Izrisan skorajda v eni sami črti, mehak ln nežen. V tej jedkanici so čudovito izražene možnosti te tehnike; vidimo lahko, da je podobo gole žene napravil pravi umetnik z nepotvorjeno cnkratnosljo, ki bo gotovo živela še desetletja.
Claude Eatherly — ameriška posebnost
CLAUDE EATIIERLV — AMERIŠKA POSEBNOST (FRAGMENT IZ RAZMIŠLJANJ OB KNJIGI »TU JE VEST PREPOVEDANA« MK 1963)
Knjižica »Off limits fiir das Gcvvisscn« je eden najbolj grozljivih dokumentov naše dobe, čeprav vsaka stran izžareva tudi plemenito človečnost. Major ameriškega letalstva C. Eathcr-ly se je zavedel strahote, ki jo je povzročil, zavedel se je svoje moralne (so)odgovornosli za tisto, kar se je zgodilo G. avgusta 1943 pod njegovim letalom ... Major v Ameriki ni naše) skoraj nobenega razumevanja za svojo globoko razkrojenost, za strašno moralno krizo; našel jo je pri evropskem filozofu, ki je razumel situacijo letalca z vestjo. Giinlcr Andcrs je dokazal, da ne gre za »kompleks«, niti za neprilagojenost niti za duševno bolezen. Bolan je Truman, ki je nravstveno premajhen, da bi razumel svojo veliko krivdo, bolna, je družba, ki brez vznemirjenosti sprejema hirošiinsko dejstvo kot nekaj samo po sebi umevnega (s stališča starih, meščanskih miselnih obzorij in imperialistične prakse, je Ilirošima le senzacionalen dosežek znanosti in tehnike). Biti normalen v nenormalni situaciji, po skrajno nenormalnem dejanju, se pravi biti nenormalen; nenormalnost C. Eatherljrja. ki je izvršil ukaz in odvrgel bombo, je normalna, je simptom moralnega zdravja v problematičnem moralnem okolju. Kako silovito je pisal G. Anders tipičnemu ameriškemu psihia-tru-birokratu dr. VVallcrju F. Fordu, direktorju vojaške bolnišnice v Tcxasu, t. j. ustanove, iz katere je povsem duševno zdravemu majorju uspelo pobegniti v obdobju, ko je veljal za »neprostovoljnega bolnika«. Anders piše:
» ... Ali se je Sokrat čutil poklicanega, naj mladini oznanja resnico? Še malo ne. Šlo je le za vzgojcvalni kompleks.
Ali si je Hegel prizadeval uveljaviti univerzalno načelo zgodovine? Se malo ne. Šlo je le za sistemni kompleks.
Ali skušajo zdravniki zdraviti bolnike? Še malo ne. Gre le za medicinski kompleks.
Ali ljudje stradajo? Se malo ne. Gre le za krušni kompleks.
Eatherl.v sc skuša pokesati nad Hirošimo? Še malo ne. Gre le za kompleks krivde.
Anders mu skuša pomagali? Sc malo ne. Gre le za Dreyfu-sov kompleks.
V resnici, priporočljiva metoda, ta vaš samo kompleks. Tisto, kar dosežete s tem, je namreč:
1. da zadevo, za katero gre, oropate njene kompleksnosti:
2. da dopoveste sodobnikom, kako cilji, za katere sc bojujejo žrtve vaših diagnoz, nikakor niso upravičeni;
3. da tiste, ki sledijo tem ciljem, izročite posmehu ...« (Tu je vest prepovedana, str. 120 — 121).
Kako ločno in duhovito — obenem pa grozljivo. Velik del znanosti boleha na popolni otopelosti in slepoti za resnični, človeški svet: mnogi njeni predstavniki so izgubljeni v simpliflkaci-jah, v svetovnonazorski konfuziji, v konformizmu in v birokratskem ter tehnokratskem ciničnem zavračanju kakršnekoli humane vrednote. Ta izgubljenost znanosti je eden izmed najbolj zaskrbljujočih pojavov vsega tistega, kar dandanes običajno ime-'
Ta ženski akt je čudovito preprost, zalo pa je v svoji posebnosti nenadomestljiv; ni zgolj enosmiselno izrisan, marveč odpira prostorske oziroma razsežne možnosti; la akt ni zasenčen z mnogimi sencami, ki so značilne za risarstvo diletantov, kajti le-ti skušajo s sencami prikriti svoje neznanje in nesposobnost, niti ni estetsko bel. ampak živi v sivini, ki prehaja v nežno belino. Omembe je tudi vreden Graščak Karel Мауег, groteskno izrisan grobi obraz človeka, ki je zadovoljen sam s seboj in s svojo kozjo bradico; ki je v ospredju, v svetlobi grafike kot kakšna božja podobica, ki za njim stojita tema in mrakotnost. Posebno nas te grafike spominjajo na motive iz Picassovega modrega obdobja (1902 in 1907), le da pri Venu Pilonu nc nastopajo klovni in kolombine. ampak okolje našega človeka. Tretja posebno zanimiva jedkanlea iz 192G leta je Toskanska pokrajina: zanimivo jc, da (a Toskanska pokrajina leži v mraku in sencah In da je hkrati izrez iz sveta nove stvarnosti; mrak v Toskanski pokrajini ni blag, ni umirjen kot zvečer, ampak je prisekan, oster, kakor da bi nastal pred nenadno nevihto. Toskanska pokrajino je zategadelj naravnost grozljiva s Sc mirnimi trenutki mrakobe, ki ji bo sledilo neurje. Tehnika te grafike Je nemara res izživela, vseeno pa prevladuje v njej skrivnostna in groba sila grozljivosti. gledalec jc zatorej pred to jedkanico zelo osami jen,, kakor da bi stal na dolgi in neznani poti. To pomeni, da občutek svojega doživljanja gledalec staplja z motivom umetniške upndobit-ve-grafikc, da razume svojevrstni predmet umetnikove predstave.
Razvoj grafičnega ustvarjanja Je Veno Pilon znal uskladiti s svojim časom, s čulno-nazorskiml predstavami svojega sveta, ki ga je prevzel in ki ja odprl neslutene možnosti hkratnega odpiranja novodobne tematike iz sodobnega življenja; to pomeni, da je celovita razvojnost Pilonovega opusa predvsem v perfektnosti, ki druži že tradicijo in novi čas evropskega slikarstva, nemara pa celo svetovnega likovnega prizadevanja. Od prikazanega prvobitnega obdobja (1920. do 1923. leta), katerega temelj jc živi ekspresionizem, jc torej kot zakonito zaporedje grafične ustvarjalnosti začel Veno Pilon iskati izrazno, večsmiselno, umetniško moč v ekspresloniz.mu-impreslonizmu na eni strani (npr. Toskanskn pokrajina. 1926), in na drugi strani nove kali sodobnih umetnosti (Zenski akt, 1926, ki spominja na Picassa). Ti dve obdobji sta pravzaprav še zmerom v enem: ne oddaljujeta se niti po tematiki niti po notranjem iskanju resnice, temveč po različnosti stilnih prijemov. V tem Je epovitost Pilonove grafične umetnosti teh dveh obdobij.
Sledi obdobje Montparnassa. kjer jc upodobil Veno Pilon predvsem meščanski svet; tehnika: suha igla. Tema: umetnik v
jemo •• množična kultura«, (čeprav bi bilo bolje reči -zoper-mno-iiena- in »ne-kultura«, ker oži duševne horizonte, kel znižuje nivo, ker stimulira razkroj ustvarjalne domišljije ter koherentnega mišljenja in še posebej uničuje prvine vsega tistega, kar je pomembni ameriški sociolog t.', M'. Mills imenoval »sociološka^ imaginacija« — smisel za družbeno stvarnost, za resnične možnosti napredka, za avtentično človečnost, za z g o d o v i n o).
Ivo dandanes poslušamo nove in nove vesti o nehumanih in avanturističnih aktih ameriškega imperializma — političiiih in militarističnih birokratov ter brezvestnih robotov, ki »opravljajo naloženo«, ker »verjamejo, da posledice njihovih dejanj niso njihova stvar« (str. 13G), se mi vsiljuje neko staro, skorajda naivno vprašanje, ki smo si ga zelo pogosto zastavljali nekoč: takrat smo vedeli celo odgovor na to in na vsa druga vprašanja. Ali bo tudi v ZDA socializem, kdaj bo, kako bo nastal? To staro, izrazito »skojevsko« vprašanje, ostaja danes brez tehtnega, vsaj za silo utemeljenega odgovora.
Razmišljamo o majorju Eathcrlyju, kajti »bil je prvi, ki je simbole našega časa prevedel v jezik osebnega življenja — prvi, čigar osebno življenje izključno določajo le dejstva in bojazni atomskega veka: prvi, ki se je uprl, da bi konformno sprejel zadržanje, kakršno zahteva konformistična družba; prvi, ki ni bolel nič drugega, kot posvariti, namesto, d(i bi omalovaževal ali pretiraval nevarnost ali pa, da bi se z njo okoristil, kakor so zahtevali od njega ...« (str. 135 — 136). Razmišljamo o veliki gospodarski in vojaški sili brez »levice«, z odrinjeno »humanistično« inteligenco, z dirigiranim in povsem površinskim »javnim mnenjem«, s primitivno in degenerirano meščansko »miselno kulturo«, z rasno diskriminacijo, z »veselimi roboti«, s prizadevnimi »specialisti« za tisoče in tisoče parcialnih, v človeškem aspektu nepovezanih ali ncosmišljcnih dejavnosti, s strahotno literarno, filmsko, podobarsko in drugo plažo ter kičem, ki razkraja emotivnost in mišljenje (»comies« in stripi s silaki in z emancipiranimi lepoticami, z umori in s posilstvi, za šolarje, za mladino, odrasle ljudi, starce »romani« in filmi, prepojeni z najbolj primitivnim pragmatizmom na eni in s sentimentalno osladnostjo na drugi strani; »poljudno-znanslvcno« čtivo o družbenih vprašanjih z najpogostejšimi idejnimi elementi kot so: do skrajnosti deformirani in vulganizirani frojdizem, idiotski antikomunizem, dobro znano frazerstvo o »svobodnem svetu«, mit o svo-bodno-konkurenčnem in divje-zahodnem pionirju, tirade perver-zno-preciznega svetovanja bralcu o uspešnosti in prilagodljivosti, o načinih doseganja sreče, ugleda in vseh ostalih ugodij). Vse to in še marsikaj — se zoperstavlja redki avtentični, progresivni. znanstveni in umetniški ustvarjalnosti, ki ne more do množic, ki (težavna, kot jc) ostaja na univerzah in v glavah ter srcih maloštevilne intelektualne elite. Ta nc more (in verjetno (udi nc bo mogla) prevpili vsepovsod prisotne reklame slabega okusa in svete preproščine; zaradi relativno večje zahtevnosti in težavnosti vsega nadpovprečnega, bolj vrednega, izvirnega, ima »ne-množična«, humanistična kultura skrajno minimalne možnosti afirmacije in »konsuma«.
V lej družbi je C. Eather!y. sedaj trgovec nekje v Texasu, prav gotovo posebnost, svetel žarek upanja. Toda ogromni vojaški potenciali so v rokah ljudi, ki bi pritrdili gospodu dr. W. F. Fordu. Ali miroljubni, napredni svet lahko pričakuje resnejših in močnejših, konstrukt iv nc j.ših pobud od uspavanih, z niedi-kamcnli, s »standardom«, s t. i. »množično kulturo« itn. zasičenih ameriških množic?
Za avtorja tega zapisa jc vprašanje o ameriški družbenosti prvo, najvažnejše vprašanje sedanjosti. Največ pojavov v ZDA nam sugerira pesimizem v razmerju do prihodnosti člo-veštva. Prav to vprašanje in sedanje možnosti odgovora' nanj nam skoraj ne dovoljuje niti toliko optimizma, kolikor ga ie (neposredno ali med vrsticami) v knjigi dr. Ivana Supcka.
svetu Montparnassa, posebnost življenja v velemestu, prikaz novih struj, človeških gibanj v obdobju preteklih dvajsetih let. Iz tega obdobja so razstavljene grafike v tehniki suhe igle: Malo-meščan in intelektualec (1959). Poklicne lepotice (1950), Eksistencialisti (1950/51), Kiki (1950/51) Stara koketa (1950/51). Ljul-Tclji (1950/51). Rogljiči (1950/51). Sirene (1950/51), Amerikanci na Moni-parnassu (1950/51), Chodel na akademiji (1950/51), Prerokovanje z roke (1950/51). Picasso v kavarni (1950/51). Edina izjema jc Avtoportret iz 1913. leta (svilotisk).
V vseh teh grafikah vidimo nekaj eksistencialnega, nekaj fenomenološkega. Meščanski svet s svojimi navadieami. puhlostmi, v katerem jc umetnik iskal tolažilo v ljubezni, jc že v svoji strukturi neuresničen: v svoji zunanji podobi pa jc trhel. Zategadelj sc nam kaže bivanje ljudi v Pilonovem ciklu Montpar-nasse kot izrazit temeljni pogoj za ustvarjanje. Zapira se in hkrati odpira. Vsi majhni, nepomembni, izsušeni dogodki živijo v teh suhih iglah. Pred nas stopajo kot drobni izseki iz velemestnega življenja s sartrovskim potencialom samoodločitve. V tem je nemara najvceja posebnost velemestnega življenja. Posameznik ničesar ne pomeni v reki množice, a prav vsak posameznik ima svojo vlogo v množici neznancev, vsakdo je slehernik, ki nosi svojo usodo s seboj. Vsekakor lahko ugotovimo, da se jc umetnik sukal v bohemskih krogih med starimi in mladimi, koketami, med rogljiči in med prerokovanjem z roke. med modelom na akademiji in med Picassom v kavarni. Takšen je ta svet in nič drugačen. Ne moremo ga nasilno spremeniti; njegova temeljna resnica je v čutnem, ki je skupno vsem.
Cc gledamo na grafike Vena Pilona s skrajno sodobnimi, abstraktnimi očmi, ne bomo ničesar videli, ker bomo zanikali tradicijo; če pa bomo videli samo tradicijo, bomo zanikali Vena Pilona, češ da je preveč sodoben. Niti prvo niti drugo ni prav, ker je Pilonovo grafično snovanje v tisti zlati sredini, ki se še dolgo ohranja in sc ne lovi zgolj za všečnostjo zunanjih učinkov. Obranja sc v temeljni humanistični, vcčsmisclni resnici našega sveta, v njeni neizbežni danosti, v njeni rnkralnosU, ki se ohranja še v prihodnjih časih. Zalo jc ustvarjanje grafičnih listov Vena Pilona hkrati perfektno, do kraja domišljeno; v tem pa ni samo in samo dokaz svoje dobe, ker bodo ljudje odkrivali temeljno resnico sveta in človeka^še naprej, nezaključeno.
Jernej Vranič
(Veno Pilon se je rodil 1896. leta v Ajdovščini na Goriškem; umetniške akademije jc obiskoval v Pragi. Firencah in na Dunaju; 1928. leta jc Pariz postal njegova druga domovina, odkoder se česlo vrača k nam; 1918. leta jc sodeloval pri slovenskem filmu Na svoji zemlji.)
Problem družboslovne vzgoje v šolah
(Nadaljevanje s 3. strani) sedanjem stanju ne izpolnjujejo svojih smotrov in nalog v smislu oblikovanja človekove celovitosti.
Učni načrti in učni programi (zlasti na t.i. nedružbenih zavodih) so usmerjeni v celoti na področje strokovnega usposabljanja študentov, absolutno premalo pa na področje idejnega oblikovanja:
— učni načrti zajemajo le ca. 2,3 '/• snovi s področja t.i. družbeno politične vzgoje (v večini kapital, dežel je ta odstotek mnogo višji, saj ponekod presega 20 •/«),
— ob tedenski obremenitvi od 30 — 38 ur (in celo več) predavanj in vaj odpadeta na ustrezni idejno vzgojni predmet v šolskem letu povprečno 2 uri na teden,
— rezultat tega je skrajno siromašno poznavanje sodobnih idejnih gibanj, sodobnih družbenih problemov v svetu, sodobnih družbenih gibanj v naši socialistični družbi itn.
Ko razpravljamo o problemih visokega šolstva, odločno odklanjamo kakršnokoli podaljšanje pouka ob istočasni ugotovitvi, da naj bo maksimalna tedenska obremenitev študenta s predavanji in vajami 25 — 30 ur. V sedanjem odnosu do predmetov, ki zajemajo določene discipline s področja družboslovja, se upravičeno pojavlja strah, da lahko pride do zniževanja obremenitve ob še večjem siromašenju ideološke vzgoje.
V razpravah o trajanju študija se radi sklicujemo na primerjave s sistemom šolanja v kapitalističnih deželah. Pri tem pa prezremo, da ima ta sistem mnogo večji obseg svoje ideološke vzgoje, zavedajoč se njenega izrednega pomena, in pozabljanrto, da pri nas vzgajamo ne samo proizvajalca, ki je le tehnološko združen s proizvajalnimi sredstvi, ampak proizvajalca, ki je tudi politično ekonomsko združen s proizvajalnimi sredstvi oz. z drugimi besedami: proizvajalca In upravljavca.
To sklepanje temelji le na izkušnjah nekaterih mariborskih visokošolskih zavodov. Vendar pa ni nič drugačna situacija na drugih visokošolskih zavodih v naši republiki (mislim zopet samo t.i. nedružbene šole, tj. tiste s področja prirodnih znanosti),
Jasno je, da je treba problematiko družboslovne vzgoje, ali če uporabim izraz, ki je v vsakdanji rabi, ideološke vzgoje obravnavati kompleksno, saj še zdaleč ni samo šola tista, ki oblikuje
človeka, ampak je tu še niz pomembnih dejavnikov, kot so družbeno politične organizacije, društva, družina in sploh ožje in širše okolje, v katerem se mlad človek giba. Vendar pa se mlad človek, ki sc šola, dominantno pojavlja kot dijak oz. študent, to je v predproccsu, in se v tem smislu pojavlja tudi v organizacijah, ki delujejo v lej sredini, tj. v šoli. Zato ima šola v času študija primeren vpliv na oblikovanje mladega sodobno marksistično mislečega človeka, pa ne glede na to, za kakšen poklic se usposablja.
Pomembnosti ideološke vzgoje se vsi zavedamo in jo nenehno poudarjamo. Toda pri tem, za našo soc. družbo tako globokem in temeljnem vprašanju, se ne morem otresti vtisa, da se reševanja tega ne lotevamo sistematično. Kolikor je različnih šol, toliko je različen odnos do idejne vzgoje. Različne strokovne šole II. stopnje se med seboj razlikujejo, tudi gimnazije. Cesto je to vprašanje kratko malo odvisno od osebe, od posameznika, ki je usposobljen, ali pa ni, da nudi to vzgojo oz. lahko bi rekli, da je pomembnost in mesto ideološke vzgoje, če sc tako izrazim, odvisna od tega, koliko tehta oz. kolikšna je veljava tega v posamezni šolski delovni skupnosti.
Horizontalno še rešujemo probleme idejne vzgoje. Zdi se mi pa mnogo pomembnejše, da to rešujemo v vertikalni povezanosti. Ce neki učni proces zahteva integralno celoto in sistematično zgradbo, polem je to brez dvoma ta na področju idejne vzgoje. Ta problem pa se rešuje parcialno, kot že prej rečeno v glavnem ločeno po stopnjah šolanja, ne pa globalno. Zdi se mi, da se pri drugih vzgojnih področjih oz. področjih šolanja mnogo bolj sistematično gradi struktura znanja od nižjega k višjemu.
Nujno bi bilo, da začnemo sistematično delati na tem področju. Toda temeljito in po znanstveno-raziskovalnih poteh. Toda to ni vprašanje oz. problem neke določene ožje skupine. To Je naš skupni problem.
Zavedam se, da sem nakazal le nekaj vprašanj s področja idejne vzgoje mladine, ki sc šola. Menim pa, da bo tudi ta konferenca do tega problema zavzela določena stališča ih dala določene pobude. Saj gre za eden izmed najglobljih temeljnih procesov v naši skupnosti, tj. oblikovanje mladih generacij, ki sc bodo vključile v našo revolucionarno pot in jo nadaljevale.	Darin HASL
O vprašanju zaposlovanja v družbenem planu
Ko bomo razpravljali o družbenem plana razvoja mariborskega gospodarstva za razdobje do teta 1970, bomo morali prav gotovo posvetiti posebno pozornost vprašanju zaposlovanja. V osnutka tega družbenega plana razvoja je namreč zapisano, da bo število nezaposlenih naraslo za 50 odstotkov, od ca. 2100 na nekaj čez 3100. Na drugem mestu se v planu govori o tem, da se bo kot posledica tega povečala ekonomska emigracija. V uvodu družbenega plana pa je seveda tudi zapisano, da Je cilj gospodarjenja dvig življenjske ravni, razvoj samoupravljanja in podobni, že ustaljeni cilji našega gospodarjenja.
Zdi se mi, da si moramo ob čitanju takega družbenega plana postaviti vprašanje, ali more biti rezultat načrtnega razvoja nezaposlenost In ekonomska emigracija. To vprašanje je posta-
lo zame akutno, ko sem v . zadnjem mesecu obiskoval slovenske gimnazije in srednje ekonomske šole, kjer sem imel razgovore z maturanti v okviru akcije poklicnega usmerjanja. Razlagal sem jim. kaj se na mariborskih višjih šolah študira, kakšne profile vzgajamo, kakšne so njihove perspektive glede delovnih mest lin. Kasneje pa so sc v pogovoru pojavljala vprašanja, kakšne so perspektive glede zaposlitve. Dokler nisem orebral občinskega družbenega plana, s *m pojasnjeval. da Je pač po reformi prišlo v gospodarskih organizacijah do določenega nerazumevanja in neustrezne orientacije glede zaposlovanja kadrov, ki se bo najbrž hitro, zaradi delovanja ekonomskih zakonov oziroma principov, odpravilo. Tolika časa sem lahko mirno gleda! v oči tem mladim ljudem In pojasnjeval. BH pa sem v drugačni
situaciji pozneje, ko sem vedel, da tudi občinski družbeni plan — dvomim, da bi bila to specifičnost mariborskega plana — planira, da Je to rezultat neke določene ekonomske politike nezaposlenosti oziroma celo povečevanja nezaposlenosti in pomirjevanja z ekonomsko emigracijo. Od takrat mi je to vprašanje veliko več pomenilo, čeprav na njega sam ne znam dati odgovora. Zavedam sc, da ne bomo mogli dati odgovora na to vprašanje, želim pa vas angažirati na tem vprašanju, ker sc mi zdi, da bomo v kratkem dobili v razpravo ta plan, in bomo morali o njem nekaj povedati, kolikor nas ne bodo že prej starši in otroci vprašali o njihovi perspektivi.
Cc skušam razmišljati in postaviti vprašanje v okviru tega splošnega vprašanja, s čisto političnega vidika, se mi zdi, da bi to razmišljanje vendarle moralo biti takšno: splošni ali popularni ljudje pod socializmom ne razumejo avtomatizacije, moderhizacijc, visoke produktivnosti dela, vključevanja v mednarodno delitev dela in samoupravljanje, ker so to vse sredstva za dosego nekega cilja, ki se imenuje blaginja. Seveda, blaginja v najširšem pomenu besede, ne samo materialne blaginje, ampak v smislu splošne blaginje, v smislu jasnosti življenjske perspektive vsakega člana te socialistične družbe. Zato odpade tista večna bojazen, ki je tako karakteristična za buržoazno družbeno ureditev: če si zaposlen in ustrezno kvalificiran, lahko dobro živiš, vendar je ves čas ta zaposlitev in blaginja na niti, ker je ciklus gospodarskega razvoja zelo negotov. Zato menim, da je ena nepogrešljivih komponent blaginje tudi to: zagotovitev možnosti za realizacijo pravice do dela.
Ce skušam nadalje razmišljati o tem vprašanju z ekonomskega stališča: v prostem tržnem gospodarstvu državnega kapitalizma je polna zaposlenost v zadnjih desetih letih nepogrešljiv element oziroma cilj ekonomske politike. Vendar moramo ob tem vedeti vsaj dvoje stvari: prvo, da ta cilj ni nikoli dosežen, in drugo, da ima vnašanje tega cilja v ekonomsko politiko državnega kapitalizma med teoretiki in praktiki velike nasprotnike, ker trdijo, da tega cilja polne zaposlenosti ni mogoče doseči brez inflacije. To je v bistvu na politično področje prenesena trditev, da je delavski razred s svoji-
mi zahtevami po povišanju mezd, po povišanju življenjske ravni, večni izvor Inflacije in cikličnih kriz tudi v kapitalizmu.
Tako je torej tam. Pri nas mislimo, da so v plansko-tržnem gospodarstvu ustvarjeni neprimerno boljši pogoji, da se z racionalno porabo, razdelitvijo in porabo narodnega dohodka na investicije in potrošnjo zagotovi polna zaposlenost brez inflacije. Cc poskušamo to vprašanje ocenjevati s stališča sistema planiranja, sc mi zdi, da bi se morali vprašati, ali moremo biti s sistemom družbenega plana, ki sešteva plane podjetij, zadovoljni. Ti plani podjetij so namreč tisti, ki predvidevajo zmanjšanje delovne sile, ker so tako napačno razumeli intenzifikacijo gospodarjenja, ali pa ostajajo pri isti delovni sili, ker to naraščanje proizvodnje kaže napredek v produktivnosti dela. Ali naj sedaj družbeni plani občine seštevajo take plane, ali je tak sistem planiranja ustrezen? Tu je v bistvu izvor tega rezultata, da bomo imeli do leta 1970 3100 nezaposlenih.
V zvezi s planiranjem je po mojem mnenju že dan jasen odgovor na stališče, da s sistemom planiranja, ki ni zmožen zagotoviti takšne razdelitve in porabe narodnega dohodka na investicije in osebno potrošnjo, da bi bil zagotovljen optimalni razvoj gospodarstva, v kar je prav gotovo vključena tudi polila zaposlenost, ne moremo biti zadovoljni. Zato bi, kljub v uvodu ugotovljeni nezmožnosti, skušal dati odgovor na to vprašanje in zavzeti stališče ter reči: planiranje, ki vsebuje nezaposlenost in povečevanje nezaposlenosti v naslednjem obdobju naše družbene in gospodarske reforme, ni v skladu z našimi družbenimi cilji, da mora biti naš ekonomski cilj polna zaposlenost in da je odsev nedograjeno-sti gospodarskega sistema, če se taki rezultati gospodarjenja v načrtnem gospodarstvu še pojavljajo. Najbolj široko bi iz tega sledila naloga, da bo treba v podjetjih izbrati druge poti za in-tcnzifikacljo gospodarjenja; ne tiste, ki postavljajo pred vrata naše strokovnjake, ki prihajajo iz šol. Potrebno bo hitreje in intenzivneje izpopolnjevati naš gospodarski sistem, predvsem sistem načrtovanja, ker je to osnovna komponenta našega specifičnega sistema gospodarjenja.
Rudi ČRNKOVIČ
Ilustracije v tej številki: Jože Polajnko ml.
Kako je nekdo postal gospod, mi dolgo ni bilo jasno. Stalno sem se pač spraševal, kaj je v tovariših gosposkega, saj sem jih poznal s sej in tudi njihovo družinsko življenje se mi je zdelo povsem domače. Hotel sem videti, v čem je gospostvo naših gospodov. Ali so rejeni, sem vpraševal svoje tovariše, a ti so molčali, ali pa so mi rekli, da so	gospodje	pač
gospodje in da o njih ničesar natančnejšega ne bi mogli reči.
Ob nekem slavnostnem sprejemu sem srečal nekega starega prijatelja, pravzaprav je bil nekoč moj šolski najboljši tovariš. Vprašal sem ga, kako bi lahko postal gospod. »Vljuden moraš biti,« mi je rekel, »oblačiti sc moraš najbolj imenitno, po najnovejši modi in sploh mora tvoje vedenje kazati, da si nekaj posebnega, da si izrazit človek. Skratka, ne-kolikanj moraš pretiravali.« Tedaj sem opazil, da je moj stari tovariš nekam čudno pomaziljen po obrazu z najboljšim pudrom izmed vseh najboljših pudrov, kar jih lahko dobiš pri nas; nemara se	je	namazal	z
njim zato, da bi nihče ne videl njegove rdečice.
Šopirjenje mi je bilo zmerom odtujeno. V moje življenje 'pa je nenadoma stopil gospod. Mojc dekle je hotelo, da bi videlo slavno občinstvo v meni gospoda. Dasi sem bil strahovito živčen in preprost, so se v zadnjem času okoli mene začeli vrteti kuloarski pogovori. Od zadaj se je nekako razvedefo, da sem postal gospod. V enem tednu sem dobil najboljšo službo v občini. Sedel sem v široki in oblazinjeni usnjeni naslonjač in poklical sem pred svojo široko šefovsko mizo osebno tajnico. Samemu sebi sem se zdel kakor velika svinja.
Ampak še sedaj mi ni postalo jasno, da sem gospod. Ljudje, ki so prihajali k meni, so se morali najprej zglasiti vsaj v štirinajstih sobah. Sele šestnajsta je bila moja. Najprej se mi je zdelo zdolgočaseno posedanje s starimi tovariši, ki so se tudi prelevili v gospode, še kar prijetno. Potem pa sem opazil, da sploh nisem gospod, da sem še vedno stari volk, ki narave nikoli ne menja.
Rad bi se bil izognil vsem neprijetnim, majhnim, .skorajda nepomembnim incidentom, ki so me mučili iz dneva v dpn. Včasih sem videl posušene obraze malih kmetov, ki so me, birokrata, prišli prosit milosti. Potem so prihajali pred mojo mizo sključeni in zgarani delavci, ki jim je že moj majhen nasvet pomagal za vse življenje. »Gospod«, so vsi govorili, »gospod, pomagajte nam. Saj poznate našo stisko. Pomagajte nam iz trenutne zagate, izpolnite svojo obljubo/« Med rokami so mečkali robate klobuke in delavske čepice. »Kaj naj napravim,« sem se spraševal. Vsakomur sem obljubil svoje, vsakdo je šel od moje birokratske mize z zadovoljnim obrazom. Jasno je, da niti ene same obljube v vsem svojem gospostvu nisem izpolnil. Bil sem pač gospod. Nobeden ni mogel o meni reči ničesar natančnega. Nikoli nisem vedel, ali sem ptič ali miš. In sedaj, ob koncu življenja? Kaj sem dal ljudem razen svojega gospostva? Ali nisem enak vsem gospodom na naši majhni, nepomembni, gosposki, srednjeveški zemlji?
Zoran Klic
vseh vrst, tudi iz plastike v raznih barvah vam po želji vgradi podjetje FRANC BOC, Stoži-ce, Čargova 4, Ljubljana. Konkurenčne cene, prvovrstna kvaliteta in hitra dobava zajamčena.
Informacije dobite po telefonu: 312-294 Ljubljana.
KREDITNA BANKA MARIBOR - CAFOVA 7
s svojimi ekspoziturami
MESTNA HRANILNICA MARIBOR, Trg svobode 6 -LENART v Slov. goricah - GORNJA RADGONA -ORMOŽ
sprejema hranilne vloge — daje gotovinske kredite — odpira žiro račune privatnim osebam — opravlja devizno poslovanje — daje kratkoročne in investicijske kredite delovnim in drugim organizacijam ter družbenopolitičnim skupnostim in občanom — opravlja, vse ostale bančne posle.
Z varčevanjem in smotrnim usmerjanjem sredstev — koristjpio sebi in skupnosti!
Vklučevanje študentov v Zvezo komunistov
V začetku meseca maja Je bt! plenum odbora ZS mariborskih vtSJlh Sol. Osrcdpja tema plenuma Je bila: vključevanje Študentov oziroma mladih nasploh v vrste ZK O tem. da bi se morale Študentske organizacije aktivno vključevati v kadrovanje ZK. In kako bi morale pritegniti mlade ljudi. Je obilrno govoril Slavko SorSak, sekretar ZK vlSJIh Sol v Mariboru.
Vsi so bili mnenja, da se je ZK znaSla pred dejstvom, da mora nulno spremeniti sistem dela ter ga prilagoditi samoupravnim principom. Prav člani ZK pa bi naj btlt akterji v družbi, kar pa klasičen način poslovanja onemogoča ZK mora postati avantgarda z Idejami, ln ne samo s pozicijo ZK Je postavljena sedaj, če hoče uveljaviti to. kar zahtevajo od nje, pred dve alternativi:
— alt da napravt generalno čistko (Izločanje vseh tistih, ki so 811 v ZK zaradi določenih pozicij.-in tistih, ki so se pokazali kot mrtva veja);
— ali pa, da se odpro vrata mladim ljudem, ki bi lahko s svojo mladostjo začeli spreminjati inertnost ZK.
tn ravno ob tej drugi alternativi se je razvila iiva debata, namreč kako odpreti vrata mladim ljudem. Predstavniki Sol so povedali, da se Študentje ne vključujejo v ZK In kot vzroke so navajali, čeS saj Študenti nlsd seznanjeni niti s programom dela niti s tem. kal sploh dela partijska celica na Soli. Postavljeno Je bito tudi vprašanje, aU mlad človek sploh čuti. da bo v ZK kaj napravil, člani plenuma so bili mnenja da še n* partijskih sestankih razpravi!* preveč o visoko letečih načrtih, premalo pa o vsakdanjih problemih Studijskega ali življenjskega značaja. Ugotovili so tudi. do Je vzrok nezanimanja mladih ljudi za ZK v sistemu vključevanja. ki Je bil do sedaj zelo tog (n bi ga bilo treba najprej na vsak način spremeniti. Hllo bi’ napačno, da bi zdaj naenkrat odprli vrata vsem, ali pa celo »prosili, za članstvo, kar bi.seveda zvodenllo pomen ZK. Vsi so se strinjali s skle-. pom. da bo odbor ZS zbral predloge za nove člane.
Na plenumu so prcčltalt poročilo dola rpdbora 7,3 MVZ v zadnjih mesecih od zadnjega plenuma ter so Sc razpravljali o vpisu Študentov v prvi letnik vitje Stomatološke Sole, vendar pa, kot vedno, predstavnika te Sole ni bilo.
Olga C.
svv
.
■	-■>	v-?.--;
V.V.> V;'-'-’
I * ogovor z maturanti
S širokim pasom povezane knjige, bujna pričeska, ozke in oprijemajoče hlače ali krilo nad koleni in dolgočasen izraz na obrazu — to je zunanja podoba letošnjih maturantov. Ali ta zunanjost kaže resnično podobo njihovih misli in smotrov? Zunanjost maturantov se spreminja iz leta v leto — kot oblika mature — toda v vsaki generaciji, ki zapušča srednjo šolo, je le ena želja — čimbolje opraviti zrelostni izpit.
Učenje in »zorenje« spomladi sta dva pojma, pred katerim si sleherni »zorjenec« zamaši ušesa. Sonce, pomlad, ljubezen so besede, ld same premikajo noge in težko je sedeti za mizo ter opazovati vso lepoto narave samo skozi okno, ko pa je med tema nasprotjema le majhen korak.
Prazen bife samopostrežne restavracije Center nas je pomiril. Letošnja generacija maturantov je vzela svoj odpad z drevesa resno. Ali je to splch mogoče? Prav gotovo so si izbran nav lokal, da bi se skrili pred »radovednimi očmi«, in tako dajali.videz marljivejše, boljše generacije.
Ker pa je bil naš čas omejen, in nismo mogli najti tega novega lokala, smo se postavili pred poslopje prve gimnazije. Prepričani smo bili, da bomo dobili na svoja radovedna vprašanja odgovore.
Vasja
Venturini
Kolona mladih se ja vsula skozi vhodna vrata. Mladi fantje in dekleta so hiteli proti delikatesi na »komercialne« sendviče, kot radi imenujejo
žemljico s koščkom salame. Zaustavili smo fanta, ki se nam je po zunanjem videzu zdel nekoliko starejši (opazili smo, da se brije) ter sklepali, da bi lahko bil maturant. Naša ugotovitev je bila pravilna. Vasja Ventarini nam je povedal, da je dijak 4. c razreda. Takole nam je odgovarjal na vprašanja, ki smo mu jih zastavili:
1. Ali poznaš sistem letošnje mature?
O njem sem zvedel le od naših prednikov. Profesorji pa nas o sistemu mature do sedaj še niso seznanili. Upam, da bodo to storili v doglednem času.
2. Kdaj bodo sklepni izpiti na tvoji šoli?
To je vprašanje, ki tare tudi nas., Predvidevamo, da bodo 15. junija, vendar tega ne vedo točno niti profesorji.
3. Kakšne so tvoje priprave za zrelostni izpit?
Zavedam se težav tega izpita, in se že precej časa pripravljam nanj. Moja matura se sestoji iz treh predmetov: slovenščine, fizike in angleščine. Ne verjamem, da bi mi uspelo naučiti se vse tri predmete v celoti, v času od konca pouka do začetka mature.
4. Kam po maturi?
Če jo bom uspešno končal, se bom vpisal ng, pravno fakulteto v Ljubljani. Upam, da mi študij ne bo delal težav.
To upamo, In ti želimo tudi mi.
Krog radovednežev se je med najinim pogovorom neopazno povečal. V družbi je bila tudi Metka Slekovec in povprašali smo jo, ali misli, da je letošnja matura lahka in res opravičuje ime — zrelostni izpit.
Odgovorila nam je:
»Mislim, da je letošnja matura relativno lahka, če jo primerjamo s staro klasično ali sodobno. Vendar je sama snov za maturo zajeta precej široko in daje premajhne možnosti za specializiran študij, in tako marsikdo ne
Metka
Slekovec
ve, kam bi odšel po zrelostnem izpitu.«
Maturitetno nalogo je delala iz kemije, in sicer organska barvila. Meni, da bi bilo bolje delati maturitetno nalogo v šoli (tako delajo na tehniških strokovnih šolah), in bi lahko pri tem uporabljali kabinete in laboratorije pri praktičnem delu nalog.
Na koncu smo vprašali za mišljenje še vnetega radioamaterja in gimnazijca Zorana Razborška.
1. Ali je potrebna sreča pri opravljanju mature?
Menim, da delno odloča tudi sreča, toda tisti dijaki, ki se za maturo dobro pripravijo, bodo naredili tudi brez nje, le oni drugi jo bodo brez sreče težko ...
2. Med katere se prištevaš sam — med prve ali druge?
Verjetno bo potrebno oboje, in gotovo bo šlo, vendar dajem prednost znanju.
3. In kam po zrelostnem izpitu?
Na VEKS, oddelek za gostinstvo in turizem.
Sedaj ko smo jih nehali nadlegovati z vprašanji o stvari, o kateri smo dobili občutek, da se ne pogovarjajo preveč radi in smo jim mi le obudili njihove skrbi, so poslali njihovi izrazi na obrazih ponovno bolj pomirjeni. Postali so zopet »pravi« predstavniki svoje generacije — z zdolgočasenimi , pogledi, človeku lahko povedo malo, 1 ali veliko, kolikor se pač poglobimo
vanje. Nemirno so pogledali na ure in odhiteli na komercialne sendviče v delikateso.
In kaj lahko povzamemo iz našega kratkega pogovora o maturantih? Učijo se, da bi čimbolje končali srednjo šolo. Njihove želje so različne in tudi nasprotujoče. Vsi pa si želijo urejenost in organiziranost pri opravljanju sklepnih izpitov.
Snov za maturo je obširna in zajema področja iz naravoslovnih, družbenih (jezikovnih) ved, in tako so možnosti za pripravo na1 študij v višjih šolah omejene in majhne. Morda bi bila ločenost teh znanosti pri maturi boljša pot k popolnejšemu znanju maturantov. Mnogo razprav je bilo tudi okoli maturitetnih nalog,'ki jih dijaki maturantje pišejo doma. Te so le odvečna obremenitev dijakov in njihov pomen je zelo majhen, saj so v večini primerov le izpiski iz raznih knjig in brošur. Pristojni organi obljubljajo, da je maturitetna naloga letos zadnjič.
i
Zoran
Razbor.šek
Zvonec je zazvonil drugič in oznanil pričetek pouka, nas pa prekinil pri našem razmišljanju. Čez mesec dni so bodo v tem, in še mnogih drugih poslopjih, odvijali sklepni izpiti. Zaželimo vsem maturantom mnogo sreče, ker znanja jim ne moremo dati, pri opravljanju zrelostnega izpita in nadaljnjem študiju.
Mišo Glazar
Srednješolska glasila
MLADA MISEL, glasilo 1. gimnazije v Mariboru.
V listu objavljata svoje pesmi Boris Cerpcs in Nevenka Borin, prozo pa Marija Švajncer, Pika Burgar, Sonja Grizila, Anja Maratin in Milka Zelko. Proza se je omejila na razčlenjevanje intimnih doživljanj in občutenj, odnosa človek in svet, v katerem živi, na osebno izpovedna razmišljanja. Pesmim, ki jih objavljata samo dva avtorja, bi morda lahko očitali preveč destruktivnosti (pesem mora graditi ne opisovati). Oprema je izmed vseh glasil mariborskih srednjih šol daleč najboljša.
BESEDA MLADIH, glasilo dijakov gimnazije Tabor.
Krivdo za to, da Beseda mladih ni tisto, kar bi lahko bila, kar od nje pričakujem in kar bi konec koncev morala biti, namreč odsev položaja in notranjih dilem mladega človeka, nosi neenotna zavzetost avtorjev, neenotni notranji koncept; vidi se, da je list delo širokega kroga mladih ljudi, saj lahko v njem zasledimo prozo, ki skuša pojasnjevati umetnikova čustva pri ustvarjanju (Pungartnik Srečko), konvencionalno ljubezensko prozo, prevode, protestne pesmi itn.
Večji del prostora je urednik odmeril prozi. Tako objavlja, na primer, samo eden izmed avtorjev kar dvajset strani dolgo zgodbo Kruta igra narave (Albatros), s črticami pa sodelujejo še Dvoršak Zdenka, Koren Lidija in Pungartnik Srečko. Nekateri izmed sestavkov so preveč konvencionalni, že kar stereotipni. Pesmi objavljajo Korpič Stanko (čustvena lirika, polna osebnih bežnih vtisov), Koren Lidija (naivni dekliški svet, ki se srečuje z banalno vsakdanjostjo) in avtor pod psevdonimom T-28, ki objavlja protestno pesem Krvave oči. Pesem se zaradi svoje angažiranosti, zaradi odpora do skleroznih arhaičnih, etičnih in moralnih norm tega sveta, zaradi spontanega, neposrednega načina izražanja, zaradi učinkovitega prepletanja asociacij, uvršča mceT najboljša dela v Besedi mladih. Uredništvo je žal posvetilo premalo pozornosti sami opremi lista, tako da kljub zadovoljivi literarni ravni, učinkuje neprivlačno, skoraj odbijajoče.
MOZAIK, glasilo učiteljišča in gimnazije pedagoške smeri.
Zaradi tehničnih težav v letošnjem šolskem letu glasilo ni izšlo, zato pa nameravajo Mozaik v prihodnjem letu izdati dvakrat. Glasilo se je poprej imenovalo Naši koraki, lani pa so naslov spremenili.
Iz Mozaika, ki naj bi poleg glasil obeh gimnazij predstavljal najboljše, kar zmore srednješolska mariborska mladina na literarnem področju, veje pristna, naravna prizadetost mladega človeka, ki se ne zgleduje po zapadnjaških teenagerjih, ki se ne utaplja v vsakdanji meščanski naveličanosti in zdolgočasenosti, ampak intuitivno išče pot do človečnosti, do pravih vrednot. Ob »majhnih in velikih« spremembah zunanjega »aktivističnega« sveta znajo prisluhniti notranjemu odmevu, subtilnim odtenkom človekovega čustvovanja in jih izraziti s prikupno, elementarno preprostostjo. Kakor iz pesmi (Simfonija sreče, Ob oknu, Adcli v spomin), tako tudi iz proze (Diagnoza), ki ji morda kdo očita solzavost ali ceneno sentimentalnost, žari pristnost in osebna zavzetost.
Na zadnjih straneh so poročila, članki in komentarji o izvenšolskem delu dijakov. Zunanja oprema je domiselna, morda bi bilo dobro posvetiti še več pozornosti notranji ureditvi lista.
GLAS MLADIH TEKSTILCEV, glasilo tehniške tekstilne šole.
Glasilo je zabavno-informativnega značaja, poleg humorističnih in poročevalskih člankov pa prinaša še pesmi anonimnega avtorja in uvodno razmišljanje o temi, kakšno naj bo glasilo in kakšen je pravzaprav namen lista. Oprema je na zadovoljivi ravni, pomisleke pa imam le ob rebusih in križanki na zadnjih straneh.
MLADI KEMIK, glasilo dijakov tehniške kemijske šole. _
Na ptvih šestih straneh razčlenjuje Drcv Marjan materialno in »duhovno« situacijo dijaka v naši družbi. Članek je poln zanimivih podatkov in misli, vendar je nekoliko predolg. V literarnem delu glasila je objavljenih nekaj dobrih proznih del, npr. Utapljanje, Sam, Bridko spoznanje. Pesmi za spoznanje zaostajajo za prozo, vendar je otožno, melanholično čustvovanje, ki sc kaže v pesmi Marjana Vučka in avtorja pod psevdonimom 25-4, prelito v skoraj pravi pesniški jezik, z lepimi metaforami in umirjeno melodiko. Oprema je dobra, žal pa se je med tekst vrinilo tudi nekaj napak.
ALMANAH 67, izdali maturanti strojnega oddelka tehniške srednje šole,
je karikaturistično-zabavnega značaja, z izjemo uvodnih člankov, kjer maturanti razmišljajo o prehojeni poti, predstojnik strojnega oddelka TSS, dipl. ing. Zoran Kolšek, pa piše o problemu vključevanja strokovnega kadrax v industrijo, o specializiranosti, učnem programu in profilu strojnega tehnika kot strokovnjaka. Oprema je (posebno zunanja) zelo dobra.	,
Drago Jančar
ZDRUŽENJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV MARIBOR
UPRAVNI ODBOR SKLADA KIDRIČEVIH NAGRAD
NA PODLAGI 15. ČLENA PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI IN POSLOVANJU SKLADA KIDRIČEVIH NAGRAD ZA ŠTUDENTE MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV JE UPRAVNI ODBOR SKLADA NA SVOJI 2. REDNI SEJI DNE 3. APRILA 1967 SPREJEL
Razpis Kidričevih nagrad za leto 1968
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
U.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
Razpisane so te nagradne teme:
I.
za študente PEDAGOŠKE AKADEMIJE v Mariboru
Analiza psihosocialnih odnosov na eni mariborskih šol.
Analiza otroškega govora z vsemi specifičnostmi določenega jezikovnega področja v mariborskih občinah in raziskava, kako na šolah tega področja oblikujejo kulturo učenčevega izražanja.
Vzroki za strokovno vzgojno težavnost.
Slabosti sedanjega sistema preverjanja in ocenjevanja znanja. Problemi poklicnega informiranja in usmerjanja v osnovni šoli. Kako naj se učenec uspešno uči.
Oblike tekmovanja in vpliv na izobraževalno-vzgojne rezultate. Faktorji učnega uspeha.
Kako preživljajo otroci prosti čas.
Knjige za mladino pri založbi Obzorja, šolski okoliš v luči urbarjev.
Zgodovinska obdelava čitalnice.
Uvajanje sodobnega pojmovanja o materiji in energiji v pouk fizike na osnovnih šolah.
Fizikalni poskusi in meritve s področja elektromagnetskega nihanja in valovanja na osnovni šoli.
Vzgoja in varstvo predšolskih otrok v Mariboru.
Problemi modernizacije pouka biologije v osnovnih šolah.
Dravski hidroenergetski sistem in ribiško gospodarstvo.
Delež Hinka Druzoviča v razvoju slovenske glasbene pedagogi je. Glasbena nadarjenost in zmogljivost otrok na določenem teritoriju in v določenem času.
II.
za študente VIŠJE AGRONOMSKE ŠOLE v Mariboru
Ugotavljanje rodnosti očes na rodnem lesu vinske trte in njihova moč brstenja za sorte podravskega rajona.
Obrast šparonov glede na različno lego.
Vpliv redčenja plodov na kvaliteto in pridelek (jablane in breskve). Vpliv prikrajševanja dolgih rodnih šib bujnih breskev na kvaliteto in pridelek sadja.
Zoohigienski minimumi pridobivanja mleka na individualnih gospodarstvih v neposredni okolici Maribora.
Tehnološki proces pitanja goved, ki zagotavlja njegovo ekonomičnost.
Dosedanje izkušnje in rezultati v proizvodnji hibridne koruze na področju severovzhodne Slovenije.
Možnosti uvajanja linije strojev v pridelovanju krompirja.
Vpliv talnih tipov na mehkih karbonatih Slovenskih goric na razdelitev kmetijskih kultur. — Primerjava s pliocenskimi ilovicami.
III.
za študente VIŠJE EKONOMSKO KOMERCIALNE ŠOLE v Mariboru
L Kritična ocena stroškovnega obračuna in obračuna po delovnih enotah v gospodarski praksi.
4- Vloga in pomen raziskave tržišča v našem gospodarstvu.
-j- Avtomatizacija bančnega poslovanja.
4.	Uporaba statističnih metod v analizi poslovanja podjetja (za konkretno podjetje).
Statistične metode v analizi tržišča izdelkov široke potrošnje (za konkretno skupino izdelkov).
Pomen turizma na določeni gospodarski regiji glede na komparativne prednosti Slovenije na področju turizma.
IV.
za študente VIŠJE PRAVNE ŠOLE v Mariboru
!• Pravne oblike integracije v gospodarstvu.
4- Samoupravljanje delovnih skupnosti v upravnih organih.
V.
za študente VIŠJE STOMATOLOŠKE ŠOLE v Mariboru
Patogeneza, klinična slika in zdravljenje alveolitis sicca.
2. Diagnostika začetnega kariesa.
3. Škodljivost polnilnih cementov na zobno pulpo.
4. Izgradnja zobnega kontakta pri zalivkah II. razreda.
5. Fiksno protetična sidra in njihov izbor pri načrtovanju mostičev*
VI.
za študente VIŠJE TEHNIŠKE ŠOLE v Mariboru
1. Matematična metoda ugotavljanja hrapavosti s pomočjo Schmaltzo-vega merilca hrapavosti.
2. Projektiranje železobetonskega rezervoarja za razširjeni mariborski vodovod kapacitete 4000 ma na obronku Pohorja v sklopu generalnega načrta razširitve vodovoda.
3. Ugotovitev najustreznejše izmere in oblike hlevov za govejo živino ter izdelava najugodnejšega in najekonomičnejšega projekta za tak hlev iz montažnih železobetonskih elementov. Pri tem je treba upoštevati kot bazo izdelave Maribor, območje transporta pa 50 km; ekonomičnost je treba dokazati.
4. Izvedba za modularne globine 3,0, 3,6, 4,2, 4,8 m stanovanjskih prostorov ekonomsko najugodnejših razpetin za naslednje sisteme stropov, ki se pri nas največ uporabljajo: masivna prosto ležeča in kontinuirana plošča, Rapid strop, SAT strop, Monta strop. Super strop in strop iz prednapetih opečnih betonskih plohov.
5. Študij uporabnosti odpadnih katranov iz generatorske plinarne v Kidričevem za stabilizacijo zemljišča v cestogradnji.
6. Organizacija gradbene operative v severovzhodni Sloveniji. Analiza obstoječih kapacitet gradbenih podjetij, sorodnih gospodarskih organizacij in industrije gradbenega materiala, njihova dosedanja dejavnost in predlog za bodočo organizacijo.
7. Podrobnejša obdelava obstoječih sanitarnih predpisov s hidrološkega vidika in izdelava ustreznega pregleda hidroloških metod za reševanje problemov v obliki, da bo uporabna v praksi.
8. Mariborski javni parki in parkovni gozdovi ter njihova perspektiva ob bodočem porastu mesta.
9. Razvoj in pomen rekreacijskih površin na Pohorju za mesto Maribor.
10. Mariborska pokopališča, dosedanji razvoj in perspektive v zvezi S porastom mesta.
11. Vpliv raznih dodatkov za pospešeno vezanje in vodonepropustnost na trdnost betona.
12. Ekonomska primerjava raznih sistemov montažnih in polmontažnih betonskih stropov pri raznih razpetinah.
13. Pitne in odpadne vode.
14. Organske sinteze.	^
15. Industrijska peka kruha.
16. Vpliv osnovne surovine, nosilcev in temperature na efekt izbarva-nja mešanice PE-volna ter primerjava in prednosti uporabnih tehnoloških postopkov.
17. Vpliv fiksiranja mešanice PA-volne na efekt izbarvanja in končna kvaliteto tkanine.	,
POGOJI
Natančnejši pogoji za udeležbo na razpisu so razvidni iz pravilnika, ki je študentom na razpolago v tajništvih šol. Pojasnila v zvezi z razpisanimi temami dobijo študenti pri profesorjih ustrezne stroke.
študentje, ki se želijo potegovati za nagrado, javijo pismeno tajniku šole, katero temo bodo obravnavali. Dela se predlagajo v dveh tipkanih izvodih upravi šole, ki jih predloži strokovnim ocenjevalcem v oceno.
Rok za predložitev del je 15. februar 1968.
Delo, ki naj pride v poštev za podelitev Kidričeve nagrade, mora biti izvirno in kvalitetno. V poštev za nagrado pridejo tudi diplomska in seminarska dela, če ustrezajo pogojem pravilnika.
NAGRADE
Višina nagrad za razpisane teme znaša:
nagrade 1.	stopnje	1.200	N	dinarjev
nagrade 2.	stopnje	850	N	dinarjev
nagrade 3.	stopnje	500	N	dinarjev	\
Upravni odbor sklada si pridržuje pravico, da višino nagrad gledd na razpoložljiva sredstva tudi zviša. Nagrade za diplomska an seminar* ska dela, ki se predlagajo izven razpisanih tem, se znižajo za 20'/**
TAJNIK:
Janko Kuster, 1. r. PREDSEDNIK UO SKLADA: prof. dr. Vladimir Bračič, I. r*
lil	memoriali	i
		
Pl	eter Balt	ih
Oči
Tam, kjer bi morale biti oči, drhtita dva jesenska lista.
Drobna vijoličasta lista, ki sta rasla kdove kje, morda med trnjem, ki jn je prebodlo in zdaj krvavita.
Iz oči teče namesto solza temna vijoličasta 'kri.
Bonton za
idealnega bolnika
Bolniki so naivni ljudje. Ko Jih spravijo v bolnišnico, zmotno mislijo, da njihova bolezen zadostuje za videz idealnega bolnika. Domišljajo si, da bodo ležali v postelji in razkazovali svojo bolezen.
Vendar Jim življenje v bolnišnici kmalu postavi svoje zahteve. Najprej Jih prisili k potrpežljivosti. Ce so sprejeti na oddelek, kjer službujejo, na primer, trije zdravniki, se naj kar pripravijo na zasliševanje, ki se bo ponovilo trikrat dnevno. Najprej jih bo obiskal mlajši zdravnik in do potankosti mu bodo zaupali znake svoje bolezni. Potem Jih bo počastil s svojim obiskom zdravnik-nartiestnlk. vodja oddelka. Tretjič bodo svoje stvari pripovedovali še vodji oddelka na običajni jutranji viziti. To se lahko ponovi tri dni zapored. Bolj pismeni bodo naslednji dan prišli na misel, da bi opis svoje bolezni lepo napisali na polo papirja in Jo prilepili na posteljo. Toda ker bodo zmotno upali, da zasliševanj ne ho več. bodo to misel ppuslill, in tako bodo še tretjič nasedli.
Radovedni pa niso samo zdravniki. Svoje zahteve Imajo tudi bolničarke in strežnice. Sestre so manj radovedne, ker lahko vse. kar jih zanima, zvedo, ko spremljajo zdravnika na viziti. Bolničark ne zanima toliko medicinska stran bolezni, ampak bolj anekdotične stvari. Na primer, kako ste krvaveli, in ali ste pri tem umazali rjuhe ali ne.
Največji križ Je vsekakor s strežnicami. Ker so latinščine toliko vešee kot povprečen bolnik, se bodo s skupnimi močmi potrudite, da bi ugotovit«, za
Tuje mesto
Vznemirljivi utrip tujega mesta nešteto novih luči novih hiš novih ljudi
še mesec in zvezde so nove.
Nemirno dihanje ulic sprejemajočih zadnje sončeve dotike. Drhtenje zasoplega potnika.
Nasladno iskanje novega.
Zelja: sprejeti vase vse in odposlati na razglednicah.
Potem: utrujeno topotanje vlaka (še v postelji)
in pritajeno tiktakanje stenske ure in glava z neštetimi slikami, glava na beli usmiljeni blazini in telo, trudno,
sprejemajoče vase zaspani mir sveže posteljnine.
Danes se je rodila zemlja
Odprl sem okno
in pokazal hrbet zatohli sobi,
ki sem bil v njej ujet
in nisem vedel,
da bo kmalu pomlad
in da se skoz okno
lahko pogovarjam z vsakim,
ki je svetal od sonca na ulici.
Kot zemlja sem,
ki se na njej taja sneg,
dišeč kot novorojenčkov znoj.
Danes se je rodila zemlja.
Okna varajo
Okna varajo.
Misliš,
da je med teboj in ljudmi samo nebo, pa ne opaziš
kakšno bolezen gre. Pri tdm je bolnikova pomoč več kot potrebna. Vendar so bolj neizprosne kot bolniki: zanima jih prav vse, tudi pacientova stara mama. Zdravstveni delavci bodo morali razmisliti, ali metoda zasliševanja, kakršno uporabljajo strežnice, morda ni najprimernejša pri ugotavljanju diagnoze.
Zdravnike poklicna radovednost po nekaj dnevih mine, česar pa ni mogoče reči z:* bolničarke in strežnice. Idealen bolnik zato nikdar ne preneha sodelovati z njimi. Potruditi se mora, da jim povzroča čimmanj dela, da jih prosi za čaj šele takrat, ko ima usta tako suha, kot jih ima zgubljen letalec v Sahari. Cim manj bo zahteval, tem bolj bo priljubljen. Ker se bo želel prikupiti bolničarkam in strežnicam, bo vztrajal v postelji s krvavo posteljnino teden dni, prav toliko časa bo uporabljal krvavo brisačo, dokler tega slučajno ne bodo opazili ali sestre ali zdravniki. Ob menjanju perila se bo bolničarkam in strežnicam prijazno in smeje opravičeval, da Jim povzroča tolikšno skrb, obenem pa bo pojasnil, da Je zdravnik sam opazil umazano perilo In da njega samega to sploh ni molilo. Pridobil sl bo sloves potrpežljivega bolnika, in ko ga bo bolničarka z oddelka, kjer Je preživel teden dni, izročila bolničarki, kjer bo preživel naslednji teden, ne bo pozabila povedati, da z njim ne bodo imeli sitnosti.
Zdaj sl bo sloves idealnega bolnika širil na drugem oddelku, kjer bolničarke in strežnice niso toliko zahtevne, pač pa parlenti Ker ima oddelek manjše prostore in eno mizo, okrog katere se odvija družabno življenje, se bo potrudil za priljubljenost med ostalimi pacienti. Z zanimanjem bo poslušal monologe o avstro-ogrski kolesarski četi na italijanski fronti, o želodčnih kamnih, o predvojnih javnih hišah v Sarajevu, o trebuhih, prenapolnjenih s sečem, o idealnem verskem življenju podeželske mladine, o mirovanju obolelih za rlrozo, o čiščenju zajčjih kletk, o nerednem iztrebljanju, o razposajenosti sodobne mladine, o delovanju srčne zaklopke, o kvačkanju, o transfuziji pri umirajočih, o ananasih, ki ne rastejo pri nas, o elektriki, ki je veliko čudo. kaj šele televizija, o punktiranju grodnire in hrbtenice, o spovedovanju, o raku na maternici, o zdravnikih in prsatih sestrah, o prvih znakih sladkorne bolezni, o pridnem sinku, ki je v nemškem ujetništvu naredil tečaj za zobozdravnika, o operaciji ledvic, o Jezuitih, ki so specializirani za pogovore s filozofsko usmerjenimi študenti. <» in*
krhkih steklenih sten svoje kletke.
Kakor neumna muha se trmasto zaletavaš v šipe,
ki jih ne vidiš.
Enkrat, dvakrat, trikrat sc zaženeš.
In obležiš z razbito glavo in s krPavimi rokami, kakor ranjena m tiha na okenski polici.
Učilo za pouk biologije
Mrtev otrok spi v beli rakvi.
Seme, ki še ni vzklilo.
Odpadni material brez imena.
Njegovo lobanjo bodo nosili po šolah v prašni škalli s točno etiketo: otroška lobanja, dva tedna.
Zakaj ga niste pokopali?
Znanost, zaničujem te!
Samo živali prenašajo kosti umrlih, ljudem jih mora odvzeti zemlja.
Nočem učil, ki me spominjajo smrti!
Prometej ni imel kril
Prometej ni imel kril, da bi ušel bogovom.
Moja krila so pesmi.
Ušel sem bogovom, . ker sem sam bog.
Počasi puščajoč ognjene stopinje za seboj
krožim skozi zrak
in iz bakla izpadajo rdeči lasje.
Rdeči lasje vonjajo po žveplu.
fuziji in umetni hrani, o bogu in o medu In o črnem dalmatinskem vinu, ki rdi kri. Monologe bo spremljal s prikimavanjem in s stavki, kot so: bo že boljše; i taka je božja volja; gospa, saj ste šc mladi; naš oče, j gospod. Je dosti bolj vitalen kot gospod, ki leži na sosednji postelji; nič ne pomaga, taka je usoda ;danes . pa je z vašo mamo že mnogo bolje; Ja, to je res hu- I dič, toda kaj hočemo: to ste dobro povedali.
Vendar to bo zadoščalo samo za pogovor v druž- • benem centru oddelka. Potrebne pa so še sposobnosti za življenje na hodniku in v sobi.
Idealni bolnik se ne bo nikdar preveč sprehajal P° hodniku, ker 1)1 ga utegnili proglasiti za slmulanta i*1 f čudili se bodo, zakaj ga zdravniki že niso poslali domov; tudi se ne bo zadrževal v kakšnem kotu. ker bo , videti čudak; poizkušal bo poizvedovati, koliko cigaret na dan se spodobi za njegovo starost, sicer se bodo ; ostali bolniki zgražali, posebno še, ko bodo opazili, da mu celo starši prinašajo cigarete; bral bo samo en ča- j sopis dnevno — če Jih bo bral več, ga bodo postrani | gledali; pisma bo pisal na stranišču, kajti če jih bo i pisal na hodniku, ga bodo proglasili za noro zaljublje- J
n°Kpozanimal se bo. ali sc zdi ostalim bolnikom v !: sobi bolje, da namesto svinjskih rebrc in črnega kruha, ki mn ga prinašajo domači, uživa bel kruh meso lz zaseke. Cc se ostali bolniki odločijo za zadnj« možnost, bo naročil beli kruh In meso iz zaseke.
Če se bo v trenutku slabega počutja drznil poslat' gospo, ki Je trideset let starejša, po cigarete v bolniško prodajalno, se bo potrudil, da bo videz slabeg* počutja obdržal vse dni do gospejfnega odhoda: v primeru, ko bi gospa opazila, da to zmore tudi sam. bo neskončno užaljena.
Poizkušal bo Izvedeti tudi za točno uro popoldanske , vizite, ki Jo bo dal najaviti s fanfarami. Tedaj bo odložil časopis, ki ga bere. prenehal bo Jesti, fce b«j slučajno Jedel, samo da ne bo zrušil harmonije. k* povezuje štiri bolnike In dežurnega zdravnika v časU tridesetih sekund, kolikor običajno traja popoldanske
Ob upoštevanju vseh teh navodil sl bo pridobi* nesmrtno slavo In ob odhodu 11 bolnišnice mu hod*’ zagotovili, da ga na oddelku ob morebitni vrnitvi ča' ka ob vsakem dnevnem in nočnem Času že vnaprej
Peter llaloh