Izhaja vsak Četrtek in Telja s poštnino ▼red in v Mariboru s pošiljanjem na dom za oelo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ L— Naročnina se poSilja upravnlštvu v tiskarni •t. Cirila, korožke ulice kžtv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brei posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni Ml IcM »e v tiskarni in pri gospodu Novak-n na velikem trgu po 10 k- Rokopisi se ne vračajo, i fplačani listi «e ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če s<) natisne enkrat, ■ po 15 b, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati so sprejemajo do srede opoludna. Stev. 51. V Maribora, dne 17. decembra 1903. TeČaj XXXVII. Slovenska zmaga. Spodaještajerski Slovenci smo Se v premnogih rečeh trdno vklenjeni v nemške verige. Na naši slovenski zemlji še nam zapoveduje tujec. Nimamo prostih rok. Delovanje slovenske politike mora torej stremiti po tem, da zdrobimo sklep za sklepom na tej verigi in se oprostimo težkih tujih okov. V svoji domovini moramo biti Slovenci gospodarji, ne pa hlapci! »Slovensko društvo« v Mariboru deluje vstrajno in dosledno v tem smislu. Kjerkoli je bilo treba, da se Slovencem pridobi ugled in vpliv, poseglo je vmes ter zasledovalo stvar do končne zmage. Letos so se vršile volitve v komisijo za pridobninski davek in za osebno dohodninski davek. V teh zastopih so sedeli doslej med izvoljenimi udi sami Nemci, večinoma Mariborčani. »Slovensko društvo« pa je letos pri obekratnih volitvah postavilo lastne kandidate ter razvilo za nje potrebno agitacijo. Bilo je mnogo dela in truda, posebno zaupniki zunaj Maribora so imeli veliko potov in tudi stroškov. »Slovensko društvo« jim je hvaležno za vse korake, a nj.h največa plača je pač ta, da napor ni bil zaman. Pri obeh volitvah smo Slovenci zmagali z vsemi kandidati! Pri volitvi za pridobninsko davčno ko-• misijo se je »Sloven. društvo« oziralo na trgovce in obrtnike. Izvoljeni so bili v IV. razredu udje: Mat. Gagran, trgovec v Studencih pri Mariboru; Mihael Sernc, trgovec v Rušah; namestnika: Rud. Bračko, gostiln, v Št. Ilju, Mihael Turner. V III. razredu: Karol Sima, trgovec v Peklu pri Poljčanah. Pri volitvi za osebno-dchcdnin. davčno cenilno komisijo pa je »Slov. društvo« postavilo kandidate iz kmetskega stanu, kar bo gotovo pri vseh kmetih mariborskega glavarstva naSlo neomejeno priznanje. »Slov. društvo« se ni ravnalo tukaj po nemškem vzgledu, kjer še meščani sicer pri vsaki volitvi ližejo kmetom, volijo pa vendar le sebe. Izvoljeni so v II. razredu kot udje: AL Velebil, kmet v Št. Petru pri Mariboru; kot namestnik Franc Thaler, kmet v Št. Ilju nad Mariborom. V III. razredu: Franc Pišek, kmet v Slivnici pri Mariboru; kot namestnik Fr. Šnuderl, učitelj v p. v Studencih pri Mariboru. Vsi kandidatje so blizu Maribora, da se lahko udeležijo sej; a drugo leto se bode društvo oziralo tudi na lenarSki in bistriški okraj. Priobčili smo podatke o teh volitvah, da se lahko davkoplačevalci mariborskega glavarstva obračajo s svojimi željami do slovenskih udov omenjenih komisij; priobčili pa tudi zaradi tega, da se tudi v drugih okrajih Slovenci začno zanimati za take važne volitve ter se ctresejo v tozadevnih davčnih rečeh nemškega jerobstva! Politični shod v Jarenini. Shod dne 13. decembra se je boljše ob~ nesel, kot smo si mislili. Akoravno ni bilo vreme jako ugodno, je bila vendar zbrana skoro vsa naša fara. Tudi vrli Šentiljčani so nas iznenadili z cbilnim obiskom. Naš predsednik g. Thaler iz Št. Ilja je otvoril ob četrt na 4. zborovanje. Pozdravil je vse navzoče, posebno pa vrlega poslanca Roškarja. (Navdušeni »živijo«-klici) Nato se je vršila volitev novega odbora, katero prinašamo na drugem mestu. Zatem povzame besedo dežel, poslanec g. R o š k a r. Njegove misli so bile na kratko sledeče: Nikakor mi niste naložili lahkega bremena. Položaj za nas Slovence je jako kritičen, a obupati ne smemo. Poročati bi vam moral o delovanju v našem deželnem zboru. A tibto, kar smo dosegli, je tako malenkostno, da vam najrajši ne bi poročal. Večina v deželnem zboru nima najmanjšega smisla za naše potrebe. Da, neki nemško-na-cionaini poslanec se je celo izusti), da se našemu kmetu-trpinu še predobro godi. (Klici ogorčenosti.) Da bi vsaj nekaj storili, delali smo pred vsem na to, da bi preosnovali volilno reformo. A ker ne bi bili mi Slovenci sami ničesar dosegli, smo se združili z drugimi kmetskimi strankami. Sklenili smo kompromis s katol. konservativci in z »bauern-biindlarji«, da se vsaj podpiramo v političnih in gospodarskih reSth. Vsega, kar imo zahtevali, nismo dosegli, a dobili smo četrto kurijo. Slovenci imamo sedaj vsaj upanje, da dobimo dva nova poslanca in da bodo vsaj tiste stranke, ki drže z nami, imele večjo moč v dežel, zboru. Volitev se bo skoro vršila. Samo več politične zavednosti mora priti med naše ljudstvo. Mi smo še preveč zaspani. Predlogov smo predložili veliko. Jaz sem se potegoval za one, ki so bili poškodovani po Listek, Nehvaležnost se sama kaznuje. Poslov. F. L. (Konec.) Stari Karingar je kaj dobro vedel, zakaj se mu mlada tako prilizujeta in to ga je še bolj žalostilo. »Dokler sem bil berač«, težil je svojemu prijatelju županu, »delala sta z mano kakor s psom, ki je postal star ter si ne more več služiti svojega kruha. Zdaj, ko slutita, da imam denar, se mi prilizujeta kakor mački. Ti ne veš, dragi, kako to človeka boli.« »Pusti ju pri miru. Saj nista vredna, da bi se zaradi njiju žalostil in jezil. Mogoče, da še bosta enkrat svoje obnašenje obžalovala.« Stari Karinger se ni dolgo veselil svoje dedščine. Leto potem, ob času košnje, ležal je v svoji sobici na postelji. Vedel je, da bode kmalo vzel slovo od nehvaležnega sveta. Toda ta misel ni bila za njega strašna. Pred nekoliko dnevi je poklical k sebi župana in še dva druga moža, katerim je povedal svojo zadnjo voljo. Potem je poklical župnika, pobožno sprejel sv. zakramente za umirajoče ter tako vdan v voljo božjo, mirno čakal, kedaj da nastopi dolgo pot v večnost. Mirno je ležal starček ter srkal sladek duh lipovega cvetja, ki je duhtel skozi odprto okno. Njegove misli so mu uhajale v preteklo. Celo njegovo življenje, polno truda, skrbi ter žalosti in veselja je stalo pred njegovimi očmi. Naenkrat mu pride na misel njegova ranjka ženica, s katero je toliko let srečno in zadovoljno živel. Blažen nasmehljaj zaigra okoli njegovih ustnic, stegne roke proti nebu, kakor da bi hotel koga objeti. Toda takoj mu padejo nazaj ter zatisne oči, kakor da bi mirno zaspal. Ko so prišli domači opoldne domov, našli so starčka že mrtvega. Tretji dan je bil stari Karinger slovesno pokopan. Sin ni hotel, da bi ga ogovarjali, zato je preskrbel lep pogreb, kakor se spodobi za bogatega kmeta. Mlada Karingarca je prelila škaf solz; ljudje so se suvali s komolci ter si šepetali: »Sama hinavščina! Tukaj joka in stoka, medtem ko bi se najrajši smejala, ker bo tako bogato podedovala « Drugo jutro se je služila maša zadušnica za rajnega, pri kateri nista bila samo sin in sinaha, ampak tudi vsi sorodniki in prijatelji. Po masi je čakal župan na mlada Ka-ringarja ter ju povabil v občinsko pisarno, kjer hoče prebrati pred njima in v prisotnosti prič oporoko. Tako je namreč želel rajni. Med potjo se jim pridružita dva moža občinski svetovalec Šteb in gostilničar Rek; to sta bili priči. Resno sta pozdravila mlada in celo pot ni nobeden besedice izpregovoril, ampak resno in molče so nadaljevali svojo pot. Ta molk in resnobni obrazi je neprijetno dirnilo mlada in polastil se je obeh nekak nemir. Prišedši v občinsko pisarno, ponudil je župan vsem sedeže, potem je potegnil iz nekega predala zloženo polo ter začel z resnim glasom: »Rajni Jožef Karinger je naredil pred nekaj dnevi pri popolnoma zdravi pameti svojo oporoko, katero sem podpisal jaz in ta dva moža kot priči. Ker je pokojni želel, da se prebere njegova oporoka v prisotnosti njegovega sina Antona Karinger in njegove žene Rozalije ter obeh podpisanih prič, ugodim s tem njegovi želji.« Med tem je razgrnil polo, ki jo je držal v roki ter začel čitati: »Oporoka. V imenu troedinega Boga določim tukaj mojo oporoko. Mojemu stvarniku priporočam svojo dušo. Želim, da me moj sin Anton Karinger, kot je njegova dolžnost, lepo po krščanski navadi pokoplje. toči v mojem volilnem okraju. Dosegel sem vse. A glede drugih predlogov smo dosegli malo ali pa nič. Potegovali smo se za regulacijo Pesnice in Drave, predložili predloge radi višjih šol. A dotični predlogi so se oddali samo raznim odsekom, kjer ni o njih ne sluha. Posl. Roškar pove svoje mnenje o šolstvu. On je za nadaljevalne in nedeljske šole. Ker nam že nočejo dati višjih kmetskih šol, bi se morali učiteljiščniki izobraževati v raznih kmetskih strokah, da bi potem v ljudskih in nadaljevalnih šolah učence v teh rečeh učili. Seveda bi se moral potem učni načrt spremeniti in učiteljem dati tudi primerna doklada. Poslanec poživlja potem navzoče, naj se vendar oglašajo bolj za brezobrestna posojila. Preliminiranih je za to od dežel, odbora 200.000 K. Pa ravno s Spod. Štajerskega se premalo oglašajo kmetje za brezobrestna posojila. Zahtevati moramo in moško nastopati. Naj se v tem oziru kmetje obračajo na svoje poslance. Izdali se bodo tudi kmalu načrti za praktično stavbo hlevov. Te načrte naj kmetje izkoriščajo; vsak bo dobil podporo, kdor bo po enem teh načrtov izdelal hlev. Nadalje je omenil g. poslanec tudi lovsko postavo, katera pride na dnevni red pri prihodnjem deželnozborskem zasedanju. Kmetski poslanci bodo na to delali, da se ta postava reši kmetu v prid. Davki se bodo povišali zanaprej za 5°/0. A za to je odgovorna liberalna večina; program liberalizma pa je, dolgove delati. Upanje nam še daje edino naša mladina, ki se tako lepo izobrazuje v gospodar, in političnih rečeh. Zaupajmo na Boga, bodimo narodni, bodimo tudi trdnega verskega prepričanja, podpirajmo se med seboj in tudi Bog nas ne bo zapustil. Te besede so šle govorniku iz srca in so šle tudi do src poslušalcev. Vse je bilo navdušeno, ko je slišalo tako lepo govoriti kmeta, ki se sam bori s slabimi razmerami. G. Thaler se zahvaljuje izbornemu govorniku in pove nekaj o brezobrestnih posojilih in o krivičnem oddajanju cepljenih trt od dežel, odbora. Štirikrat je že sam prosil dež. odbor za cepljene trte, a če je ob enajsti uri prosil, je bilo prehitro, ob dvanajstih pa je bilo prepozno. Tu se dežel, odbor ozira le na Nemce in nemškutarje. To je krivica! i Bolj bi se moralo gledati na male posestnike, ki si ne morejo pomagati. A gleda se le na meščane, ki velikokrat niso podpore potrebni. Omenja krivično ravnanje s Haložani, ko jim je izposloval dekan Žičkar podporo. Marsikatera beseda se je še izrekla in v mnogih stvareh so kmetje vprašali gospoda poslanca Roškarja za svet, ki jim je radevolje odgovarjal. Ker je nače društvo tudi gospodarsko, je še g. M i h e 1 i č poučil navzoče, kako se nastavljajo trtnice. Na to povzame besedo čast. g. Evald j Vračko, ki utemeljuje resolucije in razprav- j lja nečuvene krivice, ki se nam gode. Reso- ' lucije, ki so bile jednoglasno sprejete, so sledeče: I. Občni zbor katol. slov. polit, in gospod, društva s sedežem v Jarenini izraža svoje ogorčenje nad sedanjo Slovencem skrajno nepravično vlado in izraža Korberju nezaupnico. II. Občni zbor ugovarja proti prestavljanju sloven. sodnijskih in davčnih uradnikov v nemške kraje in proti nastavljanju Slovencem skrajno sovražnih nemških in nem-škutarskih uradnikov na Sp. Štajerskem. III. Občni zbor obsoja sedanje sodnijske razmere na Koroškem in zahteva za Slovence enakopravnost pri sodnijah, ki je vendar vteme-ljena v temeljnem državnem zakoniku. IV. Občni zbor izraža svojo ogorčenost nad prakso vojnega ministrstva, nastavljati pri slovenskih polkih častnik?, ki ne razumejo slovenskega jezika in poživlja poslance, naj se potegujejo, da se nastavljajo slovenski .častniki pri domačih vojaških oddelkih. „V. Občni zbor ponavlja zahtevo, da' se za spodnještajerske Slovence ustanove meščanske šole in ponavlja neštevilnokrat stavljeno zahtevo vseh Slovencev po slovenski univerzi v Ljubljani. Oc jednem zahteva administrativno delitev sloven. Sp. Štajerja v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. VI. Oočni zbor ugo-ugovarja tudi proti protekciji cd strani štajerskega dežel, odbora pri obrestnih posojilih in pri oddajanju cepljenih trt. VII. Na občnem zboru tukajšnega politič. društva v velikem številu zbrani očetje protestirajo zoper odlok večine tukajSnega šol3k. sveta, da bi naj bil v 5. razredu jarenimke šole učni jezik nemški. Ta odlok bije v obraz vsem temeljnim naukom zdravega vzgojeslovja. Nase trgovinske razmere. »V tretje gre rado«, pravi pregovor. Ko sem pred nekaj tedni pod omenjenim naslovom opisoval hiranje naše trgovine, priporočal sem v dveh člankih, naj bi se cvet naših rodoljubov zbral in ustanovil med našim ljudstvom toli potrebne trgovinske zadruge. V njih naj bi se zbrala vsa moč naše trgovine, ker le tako bi bilo moč konkurirati z i nasprotnikom, kateri ima žalibog sedaj skoro vso trgovino v svojih rokah. Zlasti sem opozarjal na našo lesno trgovino ob Dravi, ter povdarjal, da pred vsem nam treba ustanoviti zadrugo za središče lesne trgovine na Spod. Štajerskem. Da sem o vseh teh razmerah scdil prav, pokazal je zopet jasno zadnji lesni semenj v Ptuju ob Katarininem. Vsakovrstnega blaga se je pripeljalo iz Koroške in Pohorja nad f 50 vagonov in čez 30 splavov, tako, da je | je bilo res prav tesno na sejmišču. Še bolj tesno pa je bilo trgovcem, ki so z velikimi | težavami in stroški spravili blago na trg, pa ' kmalu videli, da bodo delali le v svojo iz- Denar v gotovini, okoli 3500 gld., to je ostanek dedščine po pokojnem mojem stričniku Jakobu Karinger, določim za uboge v občini. Obresti od glavnice se naj podele vsako leto na vernih duš dan petim ubogim, katere določita župnik in župan. Ostalo mojo imorino kakor pohištvo itd. dobi Neža Knop, dekla pri mojem sinu Antonu Karinger, ker je bila proti meni vedno prijazna in postrežljiva. Moj sin, Anton Karinger, dobi za spomin mojo srebrno žepno uro z verižico. Ako bi se bil proti meni obnašal, kakor se spodobi za sina, bi se ga bil drugače spominjal. Odpustim njemu in njegovi ženi nešteta žaljenja in jima voščim, da ne bi doživela na svojih otrocih tega, kar je meni marsikatero uro grenilo. Račja vas, dne 20. junija 1897. Tomaž Karinger, zapustnik. . Jože! Zarnik, Matija Šteb, Janez Bek, priče. Župan zloži polo ter vpraša mlada Ka-ringarja, ki sta sedela kakor okamenela: »Ali j sta vse razumela?« »To ni mogoče, to je nepostavno!« za- ' kriči Karingarca vsa zelena od jeze. »Oporoka je neveljavna, ker so postavni dediči izključeni iz dedSčine. Tega ne morem odobriti,« vskiikne Karingar tresoč se od jeze. »Jaz vama pa povem«, odgovori župan resno in s povdarkom, »da je oporoka veljavna, ker je po postavi sestavljena in je neovrgljiva. Rajni ni bil dolžan vama kaj zapustiti. Kajti zato, da vama je izročil najlepšo kmetijo v vasi brez dolga, sta se proti njemu tako nesramno obnašala. Vidva sta si sama kriva, da nista nič dobila. Sicer pa lahko vprašata pri sodni ji.« Nato so se razšli. Ta dan je bil cel dan prepir v Karin-garjevi hiši. Zakonska sta drug drugemu predbacivala, da je kriv, ker sta zgubila dedščino. Drugi dan se je peljal gospodar v mesto k sodniji vprašat. Toda še slabše volje se je vrnil. Kajti povedali so mu, da je vsak korak zastonj. Cela vas se je Škodoželjno smejala in vsakdo v vasi jima je privoščil to kazen. gubo. Le malo kupcev in še ti so slabi, ker »letina slaba, denarja ni«, slišalo se je do njih. Razume se lahko, da pri takih razmerah na sejmu ni bilo veselo, prodajalci so končno oddajali blago v očitno izgubo, zatrjujoč, da jih drugokrat ne bode z lepa več kdo videl na ondotnem sejmu. Toda za nekoga so bile te razmere prav kakor pšenica v klasju in ta je znani žid. Videvši toliko blaga pa malo kupcev, je ceno že naprej določil, pa tudi po tej in Se nižji ceni veliko blaga dobil. Torej koroški in pohorski kmetje niso prišli na sejem z blagom, da bi kaj pošteno stržili, niti da bi kmetom v dolinah postregli s pristnim blagom, nego oni so na svojih splavih in v?gonih pripeljali le — židov dobiček! Kaj je temu krivo, smo že gori nekoliko povedali. Slaba vinska letina, vsled katere kmet posebno v jeseni stiska z novci, ko ima še toliko drugih stroškov. Tudi se po zimi malo popravlja ter to delo odlaga na spomlad in se zanaša na takratni sejem. Toda vsejedno bi še marsikdo rad kaj kupil, ko ne bi trebalo takoj plačati, ko bi namreč dobil blago na upanje. Morda mu že bližnja bodočnost zagotavlja, da bode dobil tu in tam novce, ali ravno sedaj jih še nima. Vsled tega kupčijo raje odloži. Kadar pa pride resen čas za stavbo in popravljanje, takrat pa ravno sejma ni in on hočeS, nočeš, moraš imeti blago. Kje ga takrat vzeti, če ga ni drugje, nego pri Židu. Če je tudi dražje in slabeje — boljše blago baje ti razpošiljajo v tujino, — za naSega kmeta in trpina je že dobro kakorSno je. In če on ravno nima v rokah denarja, pa ima morda kaj pridelkov, vina ali zrnja, tudi s temi žid baranta, toda seveda po kaj znižani ceni. Ali če tudi teh kmet, uboga para nima za oddati, pa ima morda lepo polje ali pa dober vinograd, kjer se kažejo izvrstni pridelki. Tudi na to nado kmeta »milostni gospod« da nekaj blaga in tako priveže na se cele kraje, kjer se trpeče ljudstvo muči in dela za — njegov dobiček. Ali ni slika ta iz naših poljan ob Dravi dovolj žalostna in britka? Toda to Se ni najhujše, več baje še pride. Pri takih razmerah bode seveda na-stai upljiv židovskega delovanja čedalje večji, da bo konečno imel vse pod svojim klobukom. Navrh — tako sem slišal — pa baje še stavi mesto Ptuj svojo parno žago, da bode ona s svojimi izdelki izpodrinila kmetske trgovce, ki se še zdaj oglašajo na sejmu, tako da bodo ubogi kmetje res za gotovo prisiljeni kupiti blago le iz njihovih rok. S tem pa bodo prišli popolnoma v oblast nemško-židovske klike, kar je menda ž 9 davno pre-račucjen načrt omenjenega njih delovanja. Ali naj se jim toraj prepusti kar ves blagostan prelepih okrajev Slov. goric, Ljutomera, Haloz in Se več? Ali naj mi mežimo, medtem ko sovražnik tako marljivo dela v naš pogin? Dragi bratje rojaki, tega ne! Sedaj še je čas, da tudi mi kaj napravimo, dokler namreč nimamo še popolnoma zvezane roke. To pa storimo le, ako se stresemo nameravane odvisnosti od židovsko - nemške strani ter se postavimo popolnoma na lastne noge. To pa dosežemo na dva načina. Prvič skrbimo, da zopet oživimo hirajoče lesne sejme v Ptuju s tem, da se jih obilno udeležimo in ondi kmetje le s kmeti, kakor brat z bratom trgujemo. Da se to pomnoži, bi bil prav umesten še jeden novi sejem proti koncu majnika, ko je setev končana, pa je pred košnjo še najlepši čas za stavbe pohištev in drugih poprav, za kar se potrebuje les. Vrhtega imajo takrat Pohorci največ blaga pripravljenega za oddati. S tem bi bilo pomagano le v nekoliko. Da pa bi se naša domača trgovina za stalno postavila na lastne noge, nam je neobhodno potrebna čvrsta zadruga, katera bi polagoma postala središče vse naše trgovine. Ona bi kupovala ob sejmih od kmetov les in ga ob priložnostih oddajala kmetom, vselej po primerni ceni. Ona bi lahko posredovala ob večjih potrebah lesa, da bi se ta pre-skrbel in ne jemal iz rok, katere potem kmeta bičajo in tlačijo. Ona bi tudi lahko skupljevala pridelke n. pr. vino in zrnje, katerega sedaj gorjanci dobivajo za drag denar iz tujine, medtem, ko ga ubogi kmetje v dolini ne morejo spraviti v denar. Vse to bi zadruga lahko storila mislimo da od začetka z ne prevelikim kapitalom, ker bi se zraven tudi veliko z zamenjavanjem kupčevalo. S časoma pa bi vse naraslo samo ob sebi, samo da se stvar vzame v prave roke. Ker je ta zadeva jako velike važnosti za razvoj nase trgovine, oziroma blagostanja naSega ljudstva, ne morem si kaj, da ne bi je Se enkrat priporočal v prevdarek našim rodoljubom. Naj bi se sklicala kje skupščina mož, vnetih za blagor ljudstva, kjer bi se vse to obravnavalo in sklenilo, potem tudi čvrsto delovati. To bi se lahko storilo že tekom zime, da v spomladi že lahko začnemo z dejanji ped zastavo »Zadruga za lesotrštvo v Ptuju«! Naj bi te vrstice ne ostale samo na suhem papirju, naj bi se ne menilo samo o njih in prevdarjalo, dokler bi se stvar zopet ne založila med mnoge že osnovane načrte in pozabila. Predragi rojaki, tega ne! Lotimo se vendar že enkrat resno dela, s katerim edino le bomo osvobodili sebe in svoje potomce tujega jarma in tako zagotovili v našem ljudstvu obstanek! Nobenega izgovora drugega sedaj, na delo rojaki, na delo! Kmet iz Pohorja. Državni zbor. vetniških in notarskih pisarnah ? in ako hoče j i zastaviti ves svoj vpliv, da se kmalu vpelja > zavarovanje za nezgode in starost za zasebne uradnike ? Vitez Berks je vprašal vlado, kdaj misli odpravil, velike napake pri porotnih sodiščih na Štajerskem? Poslanec Robič je vprašal finančnega ministra, kako more trpeti, | da se slovenski davčni uradniki vedno prestavljajo na Zgornje nemško Štajersko, a slovenščine nezmožni davčni uradniki pa na slov. Štajer. Posebno je prijel ministra radi tega, ker je Staj. dež. davčni ravnatelj hudo napadel slovenskega davčnega uradnika radi-tega, ker je prosil, naj ga prestavi iz nemškega Štajerja na slov. Štajer. Posl. Zičkar je vprašal fin. ministra: Zakaj je prepovedano od letošnjega leta naprej, da ne smejo vinogradniki, ki točijo pod »vejo« svoj lastni vinski pridelek, več brezplačno žgati lastne drože, kakor so smeli do zdaj in ali hoče povrniti denarne globe tistim, ki so kuhali drože in so točili pod »vejo«. Razpust državnega zbora. Zadnje dni se je v poslanskih krogih mnogo govorilo o tem, da utegne vlada razpustiti državni zbor. Ta govorica je pa neverjetna. Če se vršijo tudi nove volitve, ne bode vlada s tem nič pridobila. Bolj verjetna je druga govorica, da utegne dr. Korber vzeti slovo in napraviti prostor drugim možem, ; kateri ne bodo pokorne sluge nemških narod-| njakov! Mogoče je že, da skozi ta dva meseca, , ko ne bo poslanska zbornica skupaj, vtegne ; dr. Korber nagovarjati Čehe in Nemce, naj se pomirijo med seboj. S kakšnim vspehom, je pa drugo vprašanje? Dunaj, 15. dec. 1908. Sprememba ustave. Preden se je zbornica dne 10. decembra 1 odgodiia, se je končala še razprava o spre- i membi ustave za Avstrijo. Vložili so se v tej zadevi trije nujni predlogi: V imenu Mladočehov dr. Forst, v imenu Rusinov Ru-manjščuk in v imenu soc. demokr. žid dr. Ellenbogen. »Slovanska zveza« je sklenila radi spremembe ustave sledeče: »da se odpravijo žalostne razmere v drž. zboru; zagotoviti se mora politična in narodna auto-nomija (samostalnost) in vpeljati enaka splošna tajna volilna pravica.« Kar nas štajerske Slovence zadeva, se pač ne moremo navduševati za politično samostalnost štaj. dežele; saj vemo, da od zdajšnje na Štajerskem vladajoče stranke nimamo nič dobrega pričakovati. Nam mora biti čez vse narodna s a m o s t a 1 n o s t. Pa ker Hrvati v Dalmaciji in Čehi zahtevajo pred vsem politično samostalnost svojih dežel, moramo Slovenci v njihovi družbi zahtevati ravno isto. Potemtakem si mislimo Slovenci to zadevo uravnano tako-le: V zdajšnih kronovinah, v katerih prebivajo Slovenci, bi se morala vsakemu narodu zagotoviti samostalnost, v Soli in v uradu. Ta stvar je pa tako težavna, da niso vsi slovenski državni poslanci mogli glasovati za izraz v zgornji resoluciji, »politična samostalnost.« Poljaki so po svojem govorniku grofu Dzieduzicki izjavili, da ne morejo sedaj glasovati za spremembo ustave, ampak zahtevajo od vlade, da prej ko mogoče zopet skliče državni zbor, kateri mora pred vsem prenarediti opravilni red za zbornico. Predlog o spremembi ustave se je toraj odklonil. Neprijetno je bilo, da so se pri tej razpravi med seboj kavsali mladočehi in pa čeSki radikalci. Interpelacije. V zadnjih sejah drž. zbora so se vložila do vlade razna vpraSanja. KrSčanski socijalci in Jugoslovani so vprašali vlado, ako je res, da namerava naša vlada podaljšati znano vinsko klavzulo z laško vlado? Kljub temu, da je državni zbor soglasno zahteval odpravo te za nas tako krivične trgovinske pogodbe. Poslanec Zičkar je vložil interpelacijo, kdaj misli vlada vpeljati nedeljski počitek v od- Dopisi. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Dimnikar.) Kakor je znano, bil je pri Sv. Križu sv. misjon. Vsak človek se rad potrudi k tej veliki pobožnosti. Tudi jaz sem se tiste dni potrudil k Sv. Križu, a glejte čudo, kar naenkrat naletiva skupaj s kapelskim piskro-vezom. Ta se me silno prestraši ter mi pravi: »Kaj delaš tukaj? Rajši bil bi doma ter pometal dimnike!« Ker me je ta tako oStel, sklenil sem iti domov ter takoj pričeti svoje delo. Nič hudega sluteč grem najprej v Videm, ker tam je vselej kaj »kšefta« za me. Grem toraj gor po Vidmu ter se ustavim pri gostilni g. Podrepšeka, a kako se prestrašim, ko že skozi okno zagledam, kako gosp. Podrepšek preobračajo eno debelo korondičo. Povedati vam moram, da jaz ne pometam samo dimnikov, temveč najrajši korondiče. Zato pa so takoj, ko so me g PodrepSek zapazili, skrili tistega spaka, da bi jim ga jaz ne vzel ali s sajami umazal, kar najra]ši storim. Napotil sem se dalje. Prišel sem do glavnega ljubitelja tega grdega spaka, k trgovcu Vogrincu. Kakor veste, je Vogrinec zelo dober mož, ki vsakemu rad pcmaga, najrajši pa, ako mu kdo poreče za »Štajerca«. Takoj je pripravljen, da mu ga naroči. Pa saj se bode menda že še poboljšal! Najbolj čisla Vogrinec — v zahvalo dobrotniku č. g. Trstenjaku — tisto korondičo, ki duhovnike napada. Toda napotiti se moram dalje, sicer vse orodje, katero imam za ometati, tukaj prehitro porabim. Ne daleč, kar pri sosedu se gotovo nadejam, da bo gospodinji zelo všeč, ako ji pometem dimnik. Komaj stopim v vežo, že me načelnik požarne brambe, Jurhan, pozdravi s ptujsko žabo v roki, ker je ravno študiral, kaj bi v njo o požarni brambi napisal. Toda ne smem se dalje muditi, ker je Se več dela. Ko grem dalje, srečam Šmidlehnarjevega Lojzeka, ki je nesel korondiča skritega pod obleko domov. Doma čitajo vrli stariši in vzorne sestre »Slov. Gospodarja«, a Lojzek si nosi skrivoma Jurhanovega »Štajerca«. Ti, Lojzek, rajSi pristopi k »mladeniški zvezi«, a »Štajerca« pusti, kjer je. Sedaj pa le urno, da vsaj pred večerom zgotovim, ker moram Se nekatere omesti. Ze na BlaguSu se usta- vim pri prvi hisi, morda je tudi tukaj kaj »kSefta« za me. V hiši so bili Babičev stric, ki so ravno razprostrli to žabo na mizo ter jo hlastno prebirali. Ko bom drugikrat priSel pometat dimnike, pobral bom vse te spake, ker neki jako dobro ometajo dimnike, da si tako prihranim svoje orodje. Sicer pa mislim, da po novem letu ne bo toliko tega spaka. Kdor se pa ne bode poboljšal, tega bom pa pošteno ometel. Dragi gospod urednik, oprostite mi, da toliko besedujem, ker sem še sedaj začetnik, zato pa dosti znam. Drugikrat pa grem na svoj »kšeft« v Biserjane in Ča-kovo. Bodite pozdravljeni! Dimnikar. Razne stvari. Iz domačih krajev. Kat. politično društvo za konjiški okraj priredi dne 3. jan. 1903 politični shod, na katerem pridejo važna in zanimiva vpraSanja v razgovor. Nastopilo bode več govornikov. Društvo že sedaj opozarja slovensko prebivalstvo na ta shod! Občni zbor gospod, polit, društva v Št. Pavlu pri Preboldu se vrši 27. dec. ob 3. uri popoldan. Kmetje! pridite vsi k občnemu zboru! Katol. politično društvo v Slatini ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 20. decembra ob 8. zjutraj v farovžu pri Sv. Križu. Vsi udje so uljudno povabljeni! Osebne vesti. Prestavljeni so: davčni pristavi gg.: Rudolf S i m a k davkariji v Kozjem, Karol Doleček od okraj. glav. v Voitsbergu k okraj, glavarstvu v Mariboru, A Dobrave od davkarije v Kozjem k davkariji v Miirzzuschlag; davčni praktikanti gg : Jožef Če p in od okr. glav. v Celju k okraj. glav. v Konjice, Anton C v a h t e od davkariie v Konjicah k okraj. glav. v Celju, Franc Ž u ž a od davkarije v Celju k davkariji v Cmurek in Ernest S c h m i d t k davkariji v Brežicah. Iz pošte. Mesto poštnega upravitelja je razpisano pri postnem uradu Sv. Anton v Slov. goricah. — Služba postnega upravitelja vMoškajncih se je podelila poštni in brzojavni upraviteljici gospodični Mariji Meixner. — Gospa Karolina Troll v V u r -b e r g u pri Ptuju je dobila tamosnje mesto postne upraviteljice. — Pošta v Dolu je podeljena poštni upraviteljici gospej Frančiški Draxler. — Od pošte v Bistrici ob kor. žel. bode poštni sel obhodil vsak dan dvakrat Laznico in Lembah. Istočasno se nastavi v Vrhovdolu poštni nabiralnik. Častnim občanom je imenovala občina BiSečki vrh veleč. g. dr. Josipa K r o n v o g 1, deželno-sodnega svetnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Slovenska božičnica v Mariboru. V otroškem vrtecu družbe sv. Cirila in Metoda pri čč. šolskih sestrah se bo letos vrSila dne 23. decembra ob pol 4. popoldne. Slovenci iskreno povabljeni. Mariborske novice. V zadnji občinski seji se je dovolilo »Siidmarki« 300 K podpore. Poročevalec Pfrimer je predlagal v podporo 200 K. Seveda se je to zdelo občinskima svetovalcema Schmid in Nodl premalo, zato sta predlagala 300 K. Mesto ima dolgov kakor Dunaj in vendar imajo mestni očetje denar za podporo tega ponemčevalnega podjetja in na ta način kažejo svoje sovraštvo do Slovencev, od katerih živi večina od njih. — V petek, dne 11. t. mes. ob polu 1. po noči je povozil vlak na tukajšnem koroškem kolodvoru Jožefa Herman, ki je dobil težke poškodbe na levi roki in desni nogi. — Mi-noli teden nas je zapustil g. notar K o g e j z gospo, ki sta bila jako priljubljena pri vseh tukajšnih Slovencih. Odisla sta v Idrijo na Kranjsko. — Talijo za rešitev življenja v žnesku 50 K ie dobil čevljarski pomočnik F. Šalkovič. — Zaradi raznih sleparij so prijeli v Mariboru brezposelnega sodarskega pomočnika Alojzija Haušel, doma iz Cezanjevec pri Ljutomeru. — V prisilno delavnico v Messen-dorl pri Gradcu je bil oddan Ant. Pelkhofer, ki je že bil dvakrat v prisilni delavnici. — Zaradi trpinčenja živine je prijel redar minoli četrtek splavarja Leonharda Gmeiner iz Ma-renberga. Pretipal je neusmiljeno konja, ki se je komaj premikal naprej. Pri policiji, kjer je bil zato kaznovan, je naznanil napačno ime. Zaradi tega je dobil od okrajne sodnije 48 ur ostrega zapora. Viničarski tečaji. Deželni odbor Staj. je odredil, da se vršijo v svrho izobrazbe v gojenju amerikanskih trt in sadnih dreves tudi letos viničarski tečaji. Isti bodo trajali od 15. februarja pa do 1. decembra 1904 in sicer se vršijo na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, na dež. viničarskih šolah v Silberegu pri Lipnici in Ljutomeru, nadalje na deželni osredni trtni šoli v Sp. Bregu pri Ptuju. Leta 1904 se bode sprejelo v Mariboru 14, v Lipnici 20, v Sp. Bregu pri Ptuju 30 in v Ljutomeru 12 posestniških in viničarskih sinov, ki dobijo tam prosto stanovanje in hrano ter mesečno 8 K plače. Po sklepu tečaja dobijo obiskovalci spričevala, kako da so se učili. Prošnje je vposlati na deželni odbor štajerski najdalje do 15. januarja 1904 ti Frani pri Maribora. V nedeljo po večera cah so našli v framski župniji v neki plitvi mlaki mrtvega Janeza Petek, čevljarja iz Poperga, župnije Gornja Polskava. Hotel je najbrž v pijanosti preskočiti mlako, a je zadel ob korenino ter se zvalil v vodo. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Gospodinje, božični prazniki se bližajo in zopet bo potrebno, z raznovrstnimi stvarmi preskrbeti si hišo in kuhinjo. Mislim, da ne boste pozabile kupovati potrebne stvari edino v narodni trgovini Lončarec & Havelka. Tam se dobi zares izvrstno in sveže blago po nizkih cenah! Nove ceste v Slovenskih goricah. Okrajna cesta Sv. Lenart—Sv. Jurij—Sv. Jakob v Slov. goricah se je letošnjo jesen dodelala do Sv. Jurija. Upa se, da bo delo tekom štirih let do Sv. Jakoba v Slov. gor. končano. Železnica Grobelno — Rogatec. Iz prvega vira se je izvedelo, da se železnica Grobelno—Bogateč otvori dne 21. decembra in se drugi dan začne redni promet (ako tega načrta zopet plazovi ne prečrtajo). — Vozni red bo po zimi sledeči: Iz Bogatca ob 5. uri 25 minut zjutraj, dojde na Grobelno ob 6 uri 58 minut; isti vlak pelja nazaj ob 9. uri 45 minut in dojde v Bogateč ob 11. uri 12 minut. Drugi vlak gre iz Bogatca ob 12. (ravno opoldne), dojde na Grobelno ob 1. uri 33. minut; nazaj pa pelje ob 3. uri 50 minut ter dojde v Bogateč ob 5. uri 17 minut. Iz Sv. Raperta v Slov. goricah se poroča: Dne 7. decembra je izstopila Pesnica ter na mnogih krajih tekla čez dež. cesto, ki vodi iz Maribora k Sv. Lenartu. Pri Sv. Marjeti bila je ob cesti straža, ki je branila ljudem pot k Sv. Marjeti, ker je bila nevarnost za življenje. Od Hrastovca do Sv. Andraža v Slov. goricah bili so vsi travniki pod vodo, da je bilo videti, kakor bi nastalo jezero. V sredo, dne 9. t. m. je začela voda padati in sedaj je promet zopet odprt. Občinske ceste pa so tako z vodo pokvašene, da še živina ne more hoditi po njih. Z vozom, četudi praznim, pa se ne sme nikamor podati. Dobro bi bilo, ko bi povabili ministrskega predsednika Korberja, naj bi se z deželnim glavarjem Attemsom sedaj pripeljal ter nekoliko pregledal Slovenske gorice, da bi se prepričala, kako skrbi dežela za slovenske kraje. Ali je to slovenski nadnčitelj ? Slovenska šola v Št. Ilju nad Mariborom je toli srečna, da ima nadučitelja, ki ne zna več prav slovenski. Majhno slovensko deco uči namreč ta posilinemški izgojitelj (čujte!) nemške pesmi (?!) Šestletne otročiče slovenskih roditeljev pa učiti pesmi drugega jezika, tujega naroda! Gospod Sadu, ali je to izgoja? Vaš izgovor, da vam slovenska pesem ne gre, ker ste francoskega (?!) rodu, velja pa ravno toliko, kakor če bi naš zajec rekel lovcu, ne smeš me streljati, ker si s Francoskega. Seveda, nočete priznati, da ste rodom Slovenec iz Kranjskega. Ali je morda tam kaka francosko-jezikovna kolonija ? Tudi spričevala pišete v »tajčšprahi«! Kdo je pa razume? Našim rodoljubom pa priporočamo, da gospodu »Francozu Sardou-ju« malo na prste pogledajo. Ptujske novice. Umrl je na Bregu pri Ptuju, dne 11. t. m. g. Juri Bole, hišni posestnik in lastnik kopališča. Vrlemu možu sveti večna luč! Iz Earčovine pri Ptuju se nam poroča: Mizarski mojster Martin Bečnik je pnšel dne 4. t. m. nekoliko vinjen domov ter se začel prepirati s svojo ženo. Da bi hčer ne mogla braniti matere, jo je zaprl v čumnato. Nato je ustrelil svojo ženo, katero je nevarno poškodoval. Potem je odprl vrata v čumnato ter vstrelil hčer v glavo, kjer jo je nevarno ranil. Medtem je prišla žena k zavesti ter začela klicati na pomoč, na kar je mož zbežal. Isti dan proti večeru je prišel k nekemu zdravniku v Ptuju, kateremu je izpovedal, da je vstrelil ženo in hčer ter da je hotel tudi samega sebe usmrtiti, zadel pa se je samo v čeljust, kjer mu je krogla obtičala. Prepeljali so vse tri v ptujsko bolnišnico. Zaradi sleparije je bil obsojen v Gradcu 25 letni agent August Jonke iz Oplotnice pri Konjicah na 15 mesečno ječo. Hrastovec v Zavrču. Tukaj smo imeli dne 6. t m. nesrečen dan. Kakor se sumi, je zlobna roka iz maščevanja zažgala gospodarsko poslopje Jožefe Mumlek, ki je do tal zgorelo. Ogenj je segel tudi po hišnem poslopju ter je upepelil. V Slovenjgradcu se je obesil delavec Naberšnik. Vzrok je neozdravljiva bolezen Celjske novice Dne 3. t. m. je umrl gosp. Blaž Terček v 80letu svoje starosti. — Minoli teden je hotel pobegniti iz ječe cigan Krebs, ki je bil pri zadnjem porotnem zasedanju obsojen na sedem let ječe. Oddan bo v mariborsko kaznilnico, kjer bodo že pazili, da ne bo tiček ušel. Šmarje pri Jelšah. Dne 8 t. mes. je utonila v potoku Predenci neka Ana P1 a-ninšek, delavka iz Zibike. Kako se je ponesrečila, se ne ve, ker so mrtvo našli v vodi. V Gotovljah smo pokopali v petek, dne 11. t. m pri velikanski vdeležbi vrlega nadučitelja g. Antona Š u m 1 j a k. Bil jo že dalj časa bolehen. Iz norišnice v Feldhtfu pri Gradcu je pobegnil Jak. Podlesnik, doma iz Konjic Nemščina v Kozjem. Pred nekaj tedni je dobila tukajšna prodajalka z duhanom dovoljenje, da sme prodajati poštne tiskovine, kakor znamke, dopisnice, poštne nakaznice itd. To je zelo ugodno za odjemalce poštnih tiskovin, ker jim ni treba čakati pošte, ki je po uradnih urah zaprta. — A glejte čuka, kmalu na to se je prikazal nad vratmi pro-dajalnice na zamodreli deščici napis, toda kakšni napis, — v čisto nemškem narečju, glaseč se: »K. u. K. Poststempelverschleis«, seveda z našimi slovenskimi črkami. Stopim enkrat v to prodajalno rekoč: »Prosim za dopisnico.« Pa kapa kosmata, dobim odgovor: »Še ne vem kaj je to.« Naposled sva se vendar sporazumela in dobil sem, pa ne dopisnice, ampak nemško »Korrespondenz-Karte«. Kura me pikni, sem si mislil ter rekel: »Ali nimate slovenskih?« Odgovor: »Ne!« »Ali imate poštne nakaznice?« Odgovor: »Tudi ne!« Pač smo mi kozjanski Slovenci potrpežljive pare, ker si pustimo vsiljevati čisto nemške tiskovine. Prodajalko z duhanom opozarjam, naj nas od zdaj zanaprej ne izziva več in nam ne vsiljuje samo nemških poštnih tiskovin. Slovenci kozjanski, zahtevajte vedno le slovenske dopisnice, poštne nakaznice itd., ki se vam jih po postavi mora dati. V Mozirju je umrl bivši trgovec gosp. Ivan T r i b u č. Cerkvene stvari«, Umrl je v Ljubljani dne 15. t. m. čast. g Matej Slekovec, knezoškofijski konz. svetnik lavantinski, župnik v pokoju in predsednik »Zgodovinskega društva« v Mariboru. Pogreb je danes v Ljubljani ob 3. uri popoldne. Iz Maribora se ga je udeležil veleč, g. profesor dr. Frančišek K o v a č i č. Z gosp. Slekovcem je izgubil Spodnji Štajer vzglednega duhovnika, izbornega zgodovinarja, neupogljivega narodnjaka in blagega moža. Izgubo, katera nas je zadela z njegovo smrtjo, bomo britko občutili. »Zgodovinsko društvo«, katerega se je rajnki tako veselil in mu dal vse svoje rokopise in celo svojo knjižnico, je sedaj osirotelo, izgubilo je svojega prvega predsednika. Imel je mnogo načrtov za domače - zgodovinsko raziskovanje in proučevanje, a načrte je moral nesti seboj v grob neizvršene. Naš list posebej obžaluje v njem ne samo smrti jednega izmed svojih najboljših in zelo požrtvovalnih prijateljev, ampak tudi smrt jednega izmed najodličnejših sotrudnikov. Spomin na vrlega moža naj ostane med nami trajen! Svetila mu večna luč! Sedemdesetletnico praznuje 19. t. m. veleč. g. Janez Ev. Košar, župnik v Galiciji. Vobče priljubljenemu gospodu kličemo: Bog ga ohrani še mnoga leta! Umrl je dne 3. dec. v Dev. Mariji v Puščavi g. Franc M o n e 11 i. bogoslovec I. leta na mariborskem bogoslovju. Pogreb je bil dne 5. t. m., katerega je vodil vlč. gosp. kanonik Matek, ki se ga je spominjal na grobu v pretresljivih besedah. N. v m. p.! — V zavodu šol. sester v Mariboru je umrla č. sestra Marija Eugenija H o f e r. Bojena je dne 28. jun. 1849. na Tirolskem. Sv. Pavel. Bavnokar je izišla tretja popravljena in pomnožena izdava knjige z naslovom: »Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov.« Njegovo življenje in delovanje opisal ter pridejano okrožnico »Providentissimus Deus« in apostolsko pismo »Vigilantiae« o svetem Pismu poslovenil dr. Mihael N a -potnik, knez in škof Lavantinski. V Mariboru, 1904. V lastni založbi. Natisnila tiskarna sv. Cirila. — Prelepa in s peterimi krasnimi podobami ozaljšana knjiga se dobiva v kn. šk. pisarni v Mariboru za t r i krone. Društvena poročila. Slovenski mladinoljubi! Dijaška kuhinja v Mariboru prosi vse ljubitelje učeče se mladine, da bi podpirali kolikor mogoče ta prepotrebni zavod. Kajti vsa sredstva so 2e pošla Vsak dan se odda 52 do 55 kosil in predsedništvu ni več mogoče premagovati velikih stroškov. Komur ni mogoče darovati denarja, naj daruje živila, kakor: krompir, fižol, repo, zelje itd., katere stvari se naj blagovolijo oddati v Brandis ulici št. 3 nasproti gradu. Vsako darilce se hvaležno sprejme. Pomagajte torej, mladinoljubi, kajti s tem ne pomagate samo mladini, ampak v prvi vrsti narodu! Na Štefanovo v Ruše I Tukajšnje kmetsko bralno društvo ima 26. t. m., to je na Štefanovo, v obnovljenih in zelo obsežnih prostorih gosp. Ant. Novak-a svojo običajno veselico. Vspored: petje, gledališka igra in prosta zabava. Odbor pričakuje, da se je poleg vedno častno zastopanih Mariborčanov in drugih zvestih prijateljev iz okolice vdeleži tudi enkrat nekoliko večje število domačinov. Torej na veselo svidenje! — Odbor. Gledališka predstava „Slovanske čitalnice" v Mariboru je zadnjo nedeljo, dne 13. dec. nad vse izborno vspela. Predstavljala se je nam doslej nepoznana burka s petjem »Tat v mlinu«. Vkljub mali časnikarski reklami se je nabralo občinstva polna dvorana, posebno naša inteligenca z mesta je bila mncgobrojno zastopana. Po odsviranju nekaterih slovan. komadov odstranila se je zavesa in stal ¡e na odru nam že poznan izboren igralec v ulogi »študenta«. Takoj je zakrožil »študentovsko« s svojim krepkim, a milodonečim glascm. V dokaz priznanja mu je sledilo dolgotrajno ploskanje. Istotako nam je pokazal žid Maušel svojo igralsko nadarjenost z jako dobro preštudirano svojo ulogo. Zdi se nam neprekosljiv in nenadomestljiv, kajti v njem si videl pravega žida: govor, obnašanje in — obraz njegov dovedlo nas je nehote do misli: morda pa je on res pravi žid. Zaslužil si je pohvalo z burnim ploskanjem. Pravi humor v ulogi nemškega Miheljna nam je pokazala ta večer izborna igralska moč. Da se je občinstvo radi njega dovolj nasmejalo, smo istinito prepričani. Že njegov nastop, zadržanje in kretanje na odru, raztegnilo nam je nehote ustnice; ni čuda torej, ako se je marsikaj iz njegovega »Dum-kopfa« preslišalo. Žel je pohvalo z dolgotrajnim ploskanjem. Zato le želimo, naj b: se ta Miheljnam zopet kmalu pokazal na odru. Gospod očka je že star član našega gledišča, zato gre jednak glas tudi sedaj o njem, kajti pridobil si je bodisi radi svojih lepo zapetih kupletov ali veščega igralskega talenta gotovo srca vseh gledalcev. Hčerka Katrica je istotako znan cvet igralske naSe družbe. Težavno svojo ulogo je izvršila nad vse dobro, neprisiljeno in ročno, kar je njej že dano in česar smo tudi že vajeni od nje. Slovenka Doroteja, ki bi se rada cd Miheljna nemški naučila, nam je itak tudi že znana sodelovalka našega odra. A ta večer povspela se je Se tem višje, ko nam je zapela s svojim nežnim ter milim glasom par pesmic. Ni ponehalo ploskanje dotlej, dokler ni dodala Se ene kitice. Odveč bi bila še vsaka nadaljna pohvala iz-borne igralke, ker ona slovi že od svojega prvega nastopa sem kot taka. Jednake pohvale kot vedno dosedaj zasluži Nemka An-čika. Tako krasno kot je igrala ta večer, je še nismo videli igrati na našem odru. Iz nje je vel pravi igralski duh; nedvomno, da je zato ugajala gledalcem ne le radi njene lepote, marveč tudi glede njenega čistega in tako prikupljivega glasu. Uioga oskrbnika je sicer bolj težavna in nehvaležna uloga, a naš g. diletant jo je še precej dobro izvedel. Desetnik z vojakoma se je — dasiravno dile-tant-novinec — izkazal dobrega igralca. Pač pa je bilo poznati na njem, da se je prvikrat pokazal na našem odru. — Igra sama na sebi je jako težka, a naši diletantje so jo zmagali in s tem pokazali, da imamo Slovenci za gledal, predstave v Mariboru izborne meči. Velika pohvala in čast gre tudi našemu marljivemu režiserju. Na svidenje zopet, a pri igri z boljšo vsebino! Podravska podružnica slov. plan. društva naznanja, da se vrši njen občni zbor dne 26. grudna t. j. na Štefanovo po-poludne ob 3. ozir. 4. uri v gostilni gosp. J. Muleja v Rušah po običajnem dnevn. redu. Gg. društvenike prosimo obilne vdeležbe radi jako važn h posvetovanj in sklepov ter radi volitve novega odbora, ker je triletna doba prejšnjemu potekla. Cenjene udeležence tudi opozarjamo, da priredi na večer istega dne »Ruško bralno društvo« svojo običajno veselico. Planinski pozdrav! — Odbor. Ljntomer. Koncert, h kateremu nas je povabilo »Slov. pevsko društvo« dne 8. decembra L 1. v prostore g. Fr. Sršena, je bil koncert v pravem pomenu besede. Dasi je vspored obljubljal veliko, smo bili vendar še dobro presenečeni. Koncert je vspel izborno, in prepričali smo se, da je pevsko društvo zelo napredovalo. Kako tudi ne bi ? Saj vsako dobro delo, vsak trud blagoslavlja — Večni. V. Parmovo koračnico iz operete »Ama-zonke« je gospa M. Sršenova spretno svirala na klavirju. Vsled svoje velike požrtvovalnosti, ki jo tako nesebično razodeva v prid pevskega društva sploh, kakor posebej s tem, da je pri koncertu spremljala še Štiri pevske točke, je žela občno, saj zasluženo pohvalo in priznauje. — Moški zbor nas je s Škrou-povo ,Staročeško' (Byvaly Cechové) za trenutek posadil na moravska tla, kjer smo jo pred nekaj leti na posvàtnem Velebradu prvič slišali iz močnih grl izurjenih čeških pevcev. — Kakor v skoku smo bili ločeni od severnih bratov in smo se čutili domače med svojimi ljubimi sosedi Hrvati. Mešani zbor nas je namreč vzdramil iz resnobnih, vzvišenih čustev, ki jih je vprizorila in razvnemala v naših srcih veličastna ,Staročeška', in nas je s Katalinič Jeretovimi »Proljetni zvuci« iz F. S. Vilharjeve zbirke kakor na lahnih krilih milo zaziba: in vzbujal v nas ljubko jugoslovansko živahnost. Na občno željo, da se ta-le komad ponovi, je zbor prednašal Dragutin Didolidevo »S Velebita klik se ori« iz iste zbirke. — H. Volaričev ženski dvospev »Divja rožica« sta izborno peli — kakor dva slav-čeka — gospici Elza in Irma Repičevi. Občudovali smo mili sopran prve in lepi alt druge. Sestrici sta pokazali, da sta izurjeni pevki. — Nato sta pristopila k njima gg. Fr. Zacherl in Janko Dijak in naša ušesa je božal Laharnarjev čveterospev »Pri zibeli«. — Naravnost očarala sta občinstvo brata gg. Serajnika. G. Franc Serajnik je sviral na gosli dva komada: H. W Ernst »Elégie« in Henry Vieuxtemps »Air varié« tako dovršeno in sicer na pamet, da smo mislili, da stoji pred nami toli občudovani starogrški Orfej. Gos-larja je jednako umetniško dovršeno opremljal brat gosp. Domicijan Serajnik. Pač jima moramo čestitati k temu, da sta prejela od Stvarnika take talente, ob enem se jima tudi zahvaljujemo, da sla nam preskrbela ta nenavadni užitek! — Veličastno-pretresljivo nas je g. naduč. Fr. Schneider ganil s svojim lepim baritonom, ko je predaval »Grenadirja«, pogovor dveh francoskih vojakov, ki sta leta 1812. srečno odnesla pete iz Ruskega. G. Sršenova je dobro vedela strunam izvabiti glasove, primerne položaju, v katerega nas je postavil pevec. — Prav umestno je bito, da je zbor počastil tudi veliko godovnico istega dne. Iz A. Foersterjevega »Gorenj. Slavčka« je zapel mogočno A^e Maria v čast Brezma-deznej, ki je v Ehzabetini hiši zapela veličastni, večno-lepi »M?gaificat«, — V Hajdri-hovi »Siroti« sta alt-solo imenitno predaašali gospa Mišja in gdč. Irma Repič. — Za sklep nam je ženski zbor nudil Franc Ferjančičev »Drugi venec narodn h pesmi«, moški zbor pa I. plern. Zaje »Fmale iz opere Zrinjski«. Oba zbora moramo pohvaliti. Glasovi so bili čisti, izgovarjalo se je razločno, pazilo se je točno na znamenja. Čast pevcem in pevkam, osobito g. pevovodju, Fr. Zacherlu! Podružnica sv Cir. in Metoda na Vranskem ima svoj letni občni zbor dne 20. dec. v gostilni »Slovan«. Iz St. Jurija ob juž. žel. Kakor se povsod, kjer se začne mladina zavedati in organizirati, prirejajo poštene gled. predstave, tako je tudi tukajšnje bralno društvo že v četrtič priredilo gledališke igre. Dne 27. nov. igrale so dekleta bralnega društva igro »Sv. Neža«. Igrale so prav izvrstno. Posebno izborno so zadele svojo ulogo : Simporjon (Mar. Kline), Kiavdija (Antonija Golin), Sv. Neža (Milka Mareš) in tudi druge so prav dobro rešile svoje uloge, namreč : Serva (Anica Žličar), Lucina (Marija Cimerman), Emerci-jana (Kopriva Mina) ter rimske deklice: (Cmok Anica, Mareš Anica, Knez Liza); ve-stalke : (Liza Vrečko, Cimerman Tiiika, Pi-sanec Amalija, Regoršek Kristina). Lepo je tudi nastopil angelj z mečem v roki (Ungor Jožefa). Deklamacija »Večna luč« se je vsem jako dopadala. Mi želimo čim prej zopet videti te igralke na odru. Med odmori so pa izvrstno udarjali domači tamburaši. Slava jim ! Iskreno se moramo zahvaliti čast. gosp. Maksu Ašiču, da je vse tako dobro izteklo. Škoda da so nas zapustili, ko jih najbolj potrebujemo. Oder je bil prav ukusno izdelan in pripraven za to igro. Kulise in druge stvari so pripravili tamburaši brezplačno. Hvala vam na tem mestu! Le naprej, mladina Šentjurska in pripravi nam večkrat Se takšno poSteno veselje! Kaj pa mladeniči, ali nas bosta skoro razveselili s kako igro? Ena najkrasnejših pridobitev za zdravje in blaginjo je izvestno sladna kava, ki si je, izdelana po Kathreinerjevem načinu, danes že osvojila ves omikani svet in so-sebno skoro vsako družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes iz zrnate kave s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo tako brezprimerne prednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jih ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathreinerjevi Kneippovi kavi posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave; tega ni mogoče doseči z nobenim drugim surogatom ali primeskom. Po drugi strani pa spričo te lastnosti Kathreinerjevo Keippovo sladno kavo tudi lahko pijete brez primesi zrnate kave; ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno in rediino priporočajo zlasti ženskam in otrokom. Če so Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo že tedaj, ko se je pojavila, označili za »kavo prihodnosti«, se je ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po dosedanjih izkušnjah čimdalje bolj. Važno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrečno poudarjati ime »Kathreiner« in jemati edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. Ogibljite se torej skrbno vseh posnemkov in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto. Gospodarske drobtinice. Poučno potovanje p živinoreji in kmetijstvu po Štajerskem. (Df^je.) V tej kleti službuje že mnogo let izkušen kletar, ki zna z vinom pravilno ravnati, da ni žarko, ampak gladko kakor olje. Iz kleti imajo tudi telefon na grad. Temno je že bilo, ko smo se vračali v Lipnico, kamor nas je spremil tudi oskrbnik, ki je duhovnik ter ima še v pomoč knjigovodjo, tudi duhovnika. Prenočili smo v Lipnici, od koder smo se za rana drugo jutro odpeljali v Vildon in od tukaj zopet dalje na vozeh mimo Sv. Jurija (St. Georgen) in Wolfsberga na grad Waldegg, ki je last viteza pl. Plessing. Tam se nahaja največja in najvzornejša svinjereja na Štajerskem. Tam redijo nad 200 svinj najboljše pasme in to na najpriprostejši način. Vse te svinje oskrbujeta samo dva človeka in jeden pes-ovčar. Svinje se navadno pasejo in krmijo samo s surovo pičo. Mrjasci in plemene svinje bivajo leto in dan, v poletju in v zimi, skoro na prostem; samo za ležišče in slabo vreme imajo streho brez vrat in zapahov. Obednico imajo plemene svinje skupno, a še ta je samo s streho pokrita in z malim plotom ograjena, znotraj pa so skupna korita. Tla v ležišču so lesena s slamo postlana; tla v obednici pa iz opeke in s cementom zalita. Od tukaj imajo svinje prosto pot na pašo, ki je ograjena ter se vsako leto menja. Prasci ali mlade svinje bivajo v zaprtem svinjaku. Svinjak je vzorno napravljen z lesenimi oddelki. Pred svinjakom imajo prasci zopet skupno korito za krmljenje. Za pičo jim dajejo zrezane buče in peso, pomešano s plevami; dajejo jim v korito tudi kompost, ki jim prav dobro tekne. Tudi mladiči imajo svojo ograjo in sicer prav v bregu. Olica h ograji je strma in z okroglim lesom potlakana. Nismo se mogli nagledati in načuditi, kako je vseh teh 120 paglavcev hitelo po tej strmi ulici, ko se jim je odprla zatvor-nica. Kar jeden čez drugega so kobacali in so bili mnogo pred nami na vrhu. Tam pa se je Se le začelo pravo rajanje. Zdelo se mi je, kakor da vidim šolarje na šolskem vrtu. Lovili so se in kobicali, skakali in plesali kakor komedijanti na sejmu. Iskali so črvov, pulili travo pa zopet razposajeno tekali okoli in se valjali po brega. Res da, narava razveseljuje tudi neumno živino. Tukaj so se vzgojevale do sedaj svinje čiste angleške »Jorkširske« pasme in tudi mešane z domačimi svinjami, sedaj se je pa vpeljalo tudi domače takoimenovano staro-nemško pleme. To pleme je posebno dolge in v zadnjem delu Široke rasti, torej daje obilno mesa. Tudi postane težje od vseh drugih vrst. Glavo ima srednje kratko z ravnim rilcem, ušesa pa velika, katera skoro vso glavo pokrijejo. Spomladi se bodo od te vrste že oddajali plemeni prašički in svinje. O svinjereji se tukaj pelja popoln zapisnik, da se obvaruje plemenjenje po sorodnosti. Vsaka svinja ima na ušesu vtisnjeno Številko. (Dalje prihodnjič.) Za gg. organiste! Cecilij ansko društvo v Mariboru opozarja uljudno gg. organiste in druge prijatelje liturgičnega, petja, da ima odslej „Ob-rednik za organiste" (v platno vezan 1-40 K s pošto 1'60 K) in „Officium defunctorum" ali sveto opravilo za mrtve (y platno vezano l-60 K s pošto vred), katere knjižice je sestavil Matej Štrakl, koralist stolne cerkve v Mariboru, Cecilijno društvo v zalogi in razprodaji. Blagovoljna naročila naj se torej naslovijo na „Cecilijno društvo v Mariboru" in ne več na g. M. Štrakl. 621 l—l Loterijske štovilke Trst 12. decembra: 70, 50, 3, 54, 73. Line 12. decembra: 58, 20, 62, 8, 19 Listnica uredni&tva. Goricopoljski: Hvala! Drugo prihodnjič 1 Iskren pozdrav ! — Bogoslovje: Žalibog, tokrat premalo prostora! Priobčili smo kratko notico. — Sv. Kunigunda: Oprostite, moralo izostati tokrat radi tesnega prostora. Na svidenje zopet v uredništvu! — Oprostite, zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti. Vesele praznike I — Gosp. S ... a v Moravcih: Za tokrat prepozno 1 Dobrna pri Celju. Podpisano načelstvo „Hranilnice in posojilnice na Dobrni" izreka tem potom svojo najtoplejšo zahvalo slavni „Zvezi slovenskih posojilnic v Celju", posebej pa še g. revizorju Franju Joštu za pomoč in požrtvovalni trud pri snovanju in otvoritvi imenovane „Hranilnice in posojilnice na Dobrni". — Dobrna pri Celju, dne 10. dec. 1903. Martin Jamnikar, načelnik. Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljuje imenom podpornega društva vsem dobrotnikom, kateri so z darili v denarjih ali v blagu pripomogli, da je Miklavž prinesel podporn. društvu pri šolski tomboli dne 6. decem. t. 1. čistega dobička 220 kron v korist ubožnih otrok Franc Jožefove šole v Ljutomeru. Iskrena zahvala tudi p. n. damam, ki so se trudile s prodajanjem kart. — Ljutomer, dna 13. dec. 1903. Jan. Ev. Robič, načelnik. Društvena naznanila. Dne 23 decem. »Čitalnice in pevsk. društva v Konjicah« občni zbor v gostiln, prostorih. Začetek oh 7. uri zvečer. Dne 26. decem. »Prostov. gasil, društva v Iljaševcih« tombola v gostilni g. M. Vaupotiča v NorSincih pri Ljutomeru ob 4. uri popol. » » » »Prostov. požarne brambe žslske« božična veselica v dvorani g. Hodnika v Žalcu. Začetek ob 4. uri popol. Dne 27 decem. »Pevsk. društva Braslovče« občni zbor v prostorih g. V. Brišnika ob 4. uri. t „Zgodovinsko društvo za Slov. Štajer." naznanja vsem prijateljem in {znancem žalostno novico, da je njegov predsednik, velezaslužni slovenski pisatelj in zgodovinar velečastiti gospod Matej Slekovec, kn. šk. konzist. svetovalec, vpok. župnik Sv. Marka pri Ptuju itd. po dolgi bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti, dne 15. grudna v Ljubljani v „Leonišcu" mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se pokoplje dne 17. grudna ob 3. uri pop. na ljubljan. pokopališču. Slovesne zadušnice bodo v tukajšnji Alojzijev! cerkvi dne 19. grudna ob 8. uri zjutraj. Vsi prijatelji se prijazno vabijo. Maribor, dne 15. grudna 1903. Odbor „Zgodovin, društva." I I 1 II M H lili I III 1 1 I I I I 1 I T Slovenci! darujte za |družbo Sv. Cirila in Metoda! TM M i M M i--------------+ t Podpisani spoštljivo naznanja, da so velečast. gospod Matej Slekovec, knezoškof. konz. svetovalec, župnik pri Sv. Marku niže Ptuja v p., predsednik „Zgodov. društva" itd., danes, dne 15. decem. t. 1. ob 9. uri dopoldne, po dolgi in mučni bolezni v 57. letu svoje starosti večkrat prevideni s sv: zakramenti za umirajoče in popolnoma vdani v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspali. Truplo preblagega pokojnika bode v če trt «k, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v „Leonišču" v Ljubljani blagoslovljeno in prenešeno na tukajšnje pokopališče. Preblagega pokojnika priporočam v pobožno molitev. V LJUBLJANI, dne 15. dec. 1903. 626 1-1 F. Salezij Vodošek, frančiškan. fl Vsaka beseda j stane 2 v. Najmanja objava 45 v. [ALÀ OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda stane 2 v. ¡Večkr. objava pe dogovoru. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravnlštTe se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Lepo posestvo pod jako ugodnimi se takoj proda popolnoma ali pa deloma. Posestvo obstoji iz vinograda, z novim nasadom in južno lego, nekaj gozda, travnika in lep, mladi sadovnjak; skupaj meri celo zemljišče 5 oralov. Z novo zidanimi poslopji: gospodarska hiša, viničarija, preša in hlevi za živino. Vse v najboljšem stanu in zavarovano. Posestvo je od farne cerkve Sv. Tomaž v Slov. goricah oddaljeno samo četrt ure; leži pa tik glavne ceste, vodeče v Ormož z lahkim privozom. — Vse natančnejše se izve pri uredništvu lista. 614 2—1 V najem se da. Učenca z dobrimi šolskimi spričevali in primerno izobrazbo sprejme takoj Ivan Lešnik, trgovec v Šmarju pri Jelšah. 595 3—1 Trgovina» kjer že več let obstoji dobro obiskana trgovina s špecerijskim in manufaktnrnim blagom, blizu farne cerkve na obljudenem kraju se da v najem. Sprejme se samo zavedni Slovenec. Ponudbe z natankim naslovom na uprav-uištvo 1 607 3—1 Proste službe. Oženjeni viničar z več delavskimi močmi, pošten in zanesljiv ter popolnoma vešč novega trtnarstva, za novonasajeni vinograd v Vinaijah se išče. Nastop službe 1. februvarja 1904. Ponudbe sprejema do 1. januvaija 1904 oskrbništvo kneza Hugo Windisch Gratz v Konjicah. 602 3—2 Služba orgljarja v Vitanju se razpiše do 7. januarja 1904. Zaslužka je do 600 K. Prošnje na cerkveno predstojništ. v Vitanju pri Celju. 623 3—1 Viničar za večje posestvo se sprejme takoj pri posestniku Tomažu Miki pri Sv. Marjeti niže Ptuja. 613 2—1 Mlad majer, vajen vsakega dela, poljskega in vinogradskega, išče službe s 1. januvarjem. — Naslov pove upravništvo lista. 311 2—1 Deklico, ki zna šivati perilo in ki se razume v prodajalnici, sprejme takoj Marija Heumayer, glavni trg št. 1, Maribor. . 612 3—1 Razno. Enoletnega otroka, deklico, ki že hodi, odda milosrčnim ljudem, ki bi jo vzeli za svojo, Marija Skerget pri gosp. Wiedeman, kleparju v Mariboru, glavni trg št. 11. 505 3—1 Deklice, ki se bodo učile kuhati in šivati, sprejme na hrano in stanovanje Luiza Sivka, uradniška vdova v Mariboru, stolni trg št. 2. 594 3—2 Trikratni „Živijo« kliče „katol. del. društvo v Puščavi" čast. g. župriku, svojemu zaščitniku in odborniku, Adamu Grušovniku k njegovemu slavnemu godu dne 24. grudna 1904. 610 1—1 Petrolne žarnice k znižani ceni, v največji izberi vsakovrstnih svetilk in njih delov ter petrolne kurilne peči, stopiče (pečate) iz kavčuka in kovine, za urade in posameznike, monograme in vzorce v znamovanje perila itd. itd. — Nazorne dopisnice (posamezne od 2 v in skupine po 10 komadov od 30 vin. naprej), srečke (posamezne aU v skupinah) na mesečno plačo, šivalne stroje (vsakovrstnih sestavov) od 88 K naprej na mesečno plačo. — Vsako blago ceneje ko povsod drugod priporoča 625 6-1 1. E. Weixl v Mariboru, Zofij ni trg št. 3. Pisarna Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuju bode radi sklepanja računov od 25. decem. 1903 do 6. januarja 1904 t. j. od božiča pa do sv. Treh kraljev zaprta. Med tem časom se bodo tekom navadnih uradnih ur sprejemale in izplačevale le hranilne vloge. Ravnateljstvo. Jožef iColarič, mizarski mojster v Mariboru Tegettbotfov trg št 3 (prej samostan sester reda sv. Frančiška), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju 376 26—10 se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. Zdravje je največje bogastvo ! fgg Kapljice st. Marka. ^HSHEHn^HHBHHHBSHuBHn. Te glasovite in nenadkriijive kapljice sv. Marka se uporabljajo za noiranje in zunanje • • e • bolezni • • • • Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v no prodaja lastnega vina. 3 ► Pinot (belo) po 17 novčičev liter, < ► belo domače „13 „ „ 0 teran „ 14 < ► Po tej ceni franko na postajo Trst; <' v svojih sodih se podraži za 5 °/o-<'637 Vzorci se pošljejo zastonj. 6 Za slovenske mladeniče in mladenke! HI V sedanjem mlfdeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige Črtice iz slovenske zgodovine. I. Stari Slova-ni. En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin. Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpošlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. # ————— Dobi se ——. v tiskarni sv. Cirila v Mariborn, kor. nI. št. 5. Ki M DEMETRIJ GLUMAC, ko tiar r Mariboru Kaserngasse št. 13. i i Kaserngasse št. 13. priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnlce. Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni 265 28 i :'* r tz&Zdt z Nova trgovina! Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvorim dne 7. decembra 1903 v Celjn, G-raška cesta št. 43 (pri gostilni „Stadt Giaz" Z in likerji na debelo in drobno. Vsakega odjemalca zagotavljam, da se bom potrudil postreČi najboljše, točno in po jako ceni. Za obilna naročila se priporoča Robert BMehh trgovec. 608 2—1 isSitgaa&o© priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. V slovo! Ker nama ni bilo možno osebno posloviti se od mnogih prijateljev in znancev, kličeva tem potom prisrčni z Bogom! Jio£ e j Jak o b in c julija. 615 l-l 3. ) 4. < 5. Iz zapuščine preč. gospoda stolnega dekana dr. I. Križala in iz lastne zaloge priporočamo 6. sledeče knjige: Zavod šolskih sester v Mariboru. Naročila sprejema tadi tis karna sv Cirila v Mariboru tnaaBsoBBBiaBaBBaHaBania Razlaga novega Velikega Katekizma I. in II. del. Oba staneta 6 K, elegantno vezana 7 h. 40 h, Po pusti 30 h vec. Monsignore Fran Košar, hišni prelat sv. Očeta, knez. $kof. konz. svetovalec, infulirani stolni dekan lavantinski. (Kakih 30 izvodov.) Znižana cena 60 h, s pošto 70 h. Bela žena ali Prva reč med štirimi poslednjimi. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Komad sedaj po 20 b, s pošto 25 h. Rimska božja pot ali Slovenski romarji. Cena sedaj 20 h, s pošto 25 h. Sveto vodilo z raznimi molitvami in pobožnostmi za šolske sestre III. reda sv. Frančiška. Velja v platno vezano 2 K 80 h, v usnje z zlato obrezo 3 K 50 h. Po pošti 20 h več. Sveto Vodilo je posebno primeren molit venik za dekletu in žme tietjerednice. Spisan je kakor nalašč za nje ter obsega različne pobožnosti, katere opravljajo tretjerednice med letum. Molitveni* za gojenke zavoda šolskih sester iz 1(1. reda sv. Prančiška v Mariboru. Stane v platno vezan z rudečo obrezo 1 K 40 h, v usnje ve«an z zlato obrezo 2 K. Po pošti 20 h več. To je najnovejši molitvenik ter obsega razven navadnih molitev različne pobožnosti: v čast pre3vetega srca Jezusovega in Srca Marijinega, v čast Božje previdnosti, brezmadež. Spočetja Dev. Marije, sv. Jožefa, sv. Antona, sv. Alojzija, sv. Filonene itd. Spisan je v pjvi vrni za douiače gojenke, venaar pa je tako urejen, da služi izborno posebno onim dekletom, ki stopijo iz šole, pa vsem sanskim tretjerednicam. Urejin je po novem katekizmu ter se dobiva v slovenskem in nemškem jeziku. 609 3—1 585 6-4 Izdelovatelj orgel Ivan Nlilavec (Goršičev učenec) Ljubljana Cerkvene ulice Ljubljana, se priporoča najuljudneje preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v strokovno dovršeno izdelovanje novih cerkvenih orgel po najnovejših, zanesljivih in izkušenih sestavih. Vsakovrstna popravila in predelovanja izvršuje z najzanesljivejšo natančnostjo po najnižjih cenah. Svoji k svoji m! geeoooeeeeoeoee^) __________ X Najboljše gnojilo (i (I) za travnike je (j) V^/ Tomaževa -Kf •»*« žlindra | o 2 $ () Kupujte isto r narodni trgovini s g zeleznino „ M € V C U I' " (j) 603 2-2 Peter IVlajdič Celje Graška ai. 12. Celje v t IVavod s a vporabo zastonj! ^ <]> Bogata zaloga poljedelskih strojev, slamoreznic itd." /k/N /N /N /\ /N/N /\ /N /\ /S /\ /N i WV N/ \/ \7V7wn7>/ \/ V/ N/ W V/ V V W ' Na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 „Grand prlx" Svetovnoznani ruski karavanski čaj b r- « t a ig^Qf K&C Popoff v Moskvi. Postavnoreg. varsv znamka. Zalag8telj več evropejskih dvorov. Najfinejša marka. Dobi se v originalnih zavitkih v VBeh boljših trgovinah, bh 556 10- 7 Nova trgovina v Polzeli. P. n. občinstvu uljudno naznanjam, hiši otvoril da sem v lastni Založen s svežim, vsakovrstnim blagom, iamorem vsem željam p. n. občinstva po najnižji ceni ustreči. Klinilifin tu(" vse poljske pridelke po dnevni ceni. ■»•"^••Jdll K mnogobrojnemu obisku svoje trgovine pri-porotujoč se zagotavljam točno in vestno postrežbo ter bilježim z vsem spoštovanjem 606 3-2 Josip Cizel, VTlVTIlT^VTIVTl^ni ■▼■■▼■■▼■■▼■»▼»»T» Suhe gobe, predivo, želod, orelie, vsakovrsten fižol, vsakovrstno žito, suho in sveže sadje, sploh vse dež. pridelke mmmm kupi Anton Kolenc 574 8 5 v Celja. Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1 20 gld. z navodilom vporabe. Stari kOfljak se PriPor°ča posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1*50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se poiiljatev frankira. Benedikt Ilertl, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu _pri Martinu Š u s t e r._526 52—10 Razglas. Od podpisanega sodišča se naznani, da je Ana Kotnik, posestnica na Spodnji Poljskavi, svojemu možu Francetu Kotnik, posestniku ravnotam, v smislu § 1238 obč. drž zak. prepovedala njeno premoženje še za naprej oskrbovati. C. kr. okr. sodišče Slov. Bistrica, oddel. I, dne 9. decembra 1903. 616 3—i Razglas. Eazpiše se zniževalna dražba novega gospodarskega poslopja pri žnpnišča sv. Pankrac v Gornji Ponikvi. Vse delo je proračunjeno na K 9.400'—. Načrt, podrobni proračun iD stavbenski pogoji so na ogled pri županstvu Velika Pirešica kot načelništvu cerkveno konkurenčnega odbora. Dražba se vrši dne 30. decembra 1903, popoldne ob 1. uri na licu mesta Gornja Ponikva. Dražbitelj mora položiti pred dražbo 10% varščine. Cerkveni konkurenčni odbor Velika Pirešica, dne 12. decembra 1903. 618 2-1 Jernej Štefančič, načelnik. Tedni Mali <& kw m trni». Odsovm*) oradaik: Fardo Letkovar. Tiak tiakarnt ■*. Cirila. ¿2MK" Današnji Ust tma „Naš Dom,, kot prilogo! ""SSKS