Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru**. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačno.
Štev. €».
Maribor, dne 20. junija 102S.
Leto VI.
Avstrijski kolegi med nami.
Da vrnejo nam lanskoletni posel III. avstrijske gostilničarske razstave, ki se je vršila v Graz-u v času od: 30. aprila do 8. maja, jie organiziral »Lan-desverband der Gastvdrtegenossen-schaften Steiermarks in Graz« skupen poset voditeljev štajerskih gostilničarskih organizacij Ljubljanskega velesejma, kateremu se je nameravala priključiti tudi gostilničarska razstava in srednjeevropejski gostilničarski kongres. Potovanje je organiziral in vodil ravn. g. Aleksander Gracon iz Graz-a.
Delegacija avstrijskih gostov je dospela na mariborski glavni kolodvor dne 5. junija 1928 z brzovlakom ob 13.53. Gosp. Haring, hotelir v Graz-u, je zastopal »Reichs ver band in Linz«, gospod Losert pa »Lan desver band in Graz«. ' Udeležencem se je pridružil tudi deželni poslanec in vrli generalni tajnik Landesverbanda v Graz-u g. dr. Mig, kateremu gredo velike zasluge za danes do zadnje bilke izpopolnjeno organizacijo avstrijskih gostilničarjev.
Pozdrav na mariborskem kolodvoru.
Zaslužni odbornik naše zveze gosp. Herman Posti je kot nekdanji dolgoletni graški gostilničar pozdravil v nemškem jeziku v imenu maše zveze došle tovariše in stare znance v lepih prijaznih besedah ter jim zaklicat dobrodošli na jugoslovanskih tleh, po-vdarjajoč, da se bo vršil skupen ofici-jelen pozdrav na ljubljanskem kolodvoru. Sprejema gostov so se udeležili tudi zvezni načelnik g. Oset, zvezni odborniki gg. Trinko in Starman ter zvezni tajnik g. Komac.
Da utišimo nam dobrodošlim gostom strašno žejo, ki jo je povzročila vročina v železniških vozovih, smo povabili naše prijatelje na izborno kapljico v kolodvorsko restavracijo, čim smo naše goste okrepčali, smo se jim pridružili in nadaljevali z njimi pot z brzovlakom do Ljubljane.
Med vožnjo iz Maribora do Ljubljane smo se v posebnem, samo za nas od-službujočega železniškega uradnika na razpolago stavljenem vozu dodobra porazgovorili o vseh podrobnostih današnjega težkega gospodarskega položaja našega stanu.
V Celju so se nam pridružili številni gostilničarji najboljše zadruge v Vojniku z zadružnim načelnikom gosp. Ledlom in podnačelnikom g. Puklom na čelu. Kakor pri vsaki taki priliki, tako smo tudi tokrat imeli prijetno Priliki opaziti med vojniškimi tovariši za zadrugo in gostilni carstvo veleza-služnega zadružnega tajnika gospoda Špesa. Vsa čast takemu možu, ki je znal z nemalo p ožrt vov aln ost j o organizirati med vojniškimi gostilničarji tako lepo Število udeležencev.
Ob prihodu brzovlaka, ki je pripeljal avstrijske tovariše v našo lepo belo Ljubljano, so nas pričakovali predstavniki raznih ustanov in organizacij ter številno občinstvo. V imenu Zveze gostilničarskih zadrug ljubljanske oblasti je pozdravil v slovenskem jezi-kn z dobrodošlico avstrijske goste zvez-ni načelnik g. Kavčič in v imenu naše zveze pa gosp. Herman Posti v nem-scini. Kot svoje sorojake je v lepih besedah pozdravil naše goste avstrijski generalni konzul g. dr. Pleinert. Na-cldlje so pozdravili avstrijske tovariše pb dr. Rupnik v imenu mestne občine ljubljanske, dr. Pretnar v imenu zbornice T. 0. I., gosp. Josip Rebek v ime-pu vrhovnega: obrtnega .sveta in gosp. Dular v imenu velesejma. Za pozdrave
je prisrčno zahvalil predsednik Zve-p gostilničarskih zadrug v Graz-u g. losert, za avstrijsko državno zvezo go-* dničarjev pa g. Haring in kot vodja zleta pa g, ravnatelj Gracon iz Graz-a.
Po končanem oficijelnem pozdravu so se podali gosti v spremstvu domačih tovarišev na od velesejmskega stanovanjskega urada določena jim stanovanja. Zvečer pa so se vsi gosti, pomešani med naše in ljubljanske gostilničarje, zbrali na prijateljskem sestanku v restavraciji »Zvezda«, kjer jim je gospod Krapež postregel z najboljšo kapljico.
Tekom nekoliko uric prijetnega skupnega bivanja pri dobri kapljici najboljših vin naše lepe Slovenije so se vrstile razne napitnice ter se je pri tej priliki spominjalo na lepo davno preteklost, težko sedanjost in še težjo bodočnost, ki je usojena našemu stanu. Iz naših vrst je imel v nemškem jeziku daljši, današnjemu času prikladni in vsestransko stvarni govor i naš gospod Posti. V slovenskem jeziku j je govoril naš načelnik g. Oset. Z iz- j branimi besedami so odgovarjali gg. j Losert, Haring in dr. Mig. Gospod dr. j Mig je v svojem govoru omenil ne- ! koliko žalostnih, pa vendar resničnih ; dejstev, ki kažejo kako se tudi v Avstriji radi komodu osti merodajnih či- : niteljev nalagajo goistiltničairstvu da- ■ iiašnji gorostasni davki, takse in'do- . klade. Omenil je tudi nekoliko resnic- j nih konkretnih slučajev, ki osmešil jejo ! celo zakonodajo in pravno pojmova- : nje gospodov, ki bodo prej ali slej za ; taka dejanja odgovarjali.
Ogled velesejma.
Naslednji dan, to je dne 6. t. m. ob ,
10.	uri smo se sestali z avstrijskimi ! tovariši v restavraciji »Slon«. Po zaj- ! trku smo odšli skupno na Ljubljanski ; velesejm, kjer sta se nam pridružila ! tudi avstrijski generalni konzul gosp. j dr. Pleinert in tajnik zbornice T. 0. I. i g. dr. Pretnar. Po ljubeznjivem spre- j jemu in pozdravu od strani ravnatelja velesejma g. Dulerja, so se avstrijski gasti vpisali v spominsko knjigo velesejma;. Pod vodstvom gospoda Dulerja smo si ogledali vse paviljone. Najbolj so se avstrijski gosti zanimali za gostilničarske predmete, posebno jih je interesira! dalmatinski »Maraschino di Žara«, ki ga je razstavila tvornica »Dalma.« v Splitu, Jadranska ulica 5. Občudovali so isto-tako pohištvo, razstavljeno od strani našega obrtništva ter so se divili lepi izdelavi in ceneni dobavi.
Po temeljitem ogledu vseh paviljonov nas je g. Dolničar povabil v svoj paviljon na skupni opoldanski obed. kjer smo se zadržali do 3. ure popoldne. Po obedu so se vrstile razne napitnice z različnimi, jako resnimi, današnjemu težkemu gospodarskemu položaju gostilničarstva prila-godenimi govori. Govorili so gg. Krapež, Dular, Dolničar, Oset, Starman. Losert in drugi.
Ob 3. uri popoldne smolaste spremili v pivovarno »Union;«, Kjer nas je sprejel ravnatelj g. Nemec, ki nam je razkazal vse pivovarniške prostore in naprave. V domači restavraciji nam je pivovarna postregla s svojim pivom, in jako okusno južino.
Proti večeru smo sledili vabilu Centralne viharne v Ljubljani, kjer smo bili postreženi z različnimi najboljšimi kapljicami naše lepe Slovenije š potrebnimi prigrizki, da nam ni mogla ta dobra kapljica priti, preveč v glavo, ali celo preko nje.
Uverili smo se, da so odnesli naši tovariši onstran meje od nas o nas in našem, velesejmu najlepše utise. Obseg in pestrost našega Velesejma sta goste vidno presenetila.
Okoli polnoči sme se od avstrijskih gostov in tovarišev, ki so bili z gosto-ijubnostjo jako zadovoljni, v najboljšem prijateljstvu in razpoloženju poslovili ter odšli vsak na svoj dom v nadi, da nam bo prinesla bodočnost ob zopetnem svidenju zboljšanje našega položaja.
Zapisnik
rednega letnega občnega zbora Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru, ki se je vršil v torek, dne 29. maja 1928 po enournem čakanju ob pol 4. uri popoldne v salonu hotela »Kekovo« v Mariboru, Grajski trg št. 1 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelnika.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Obračun za poslovno leto 1927 in
proračun za leto 1928.
5.	Dopolnilne volitve podnačelnika in odbora.
6.	Gostilničarska šola in volitev šolskega odbora.
7.	Spremembe pravil.
8.	Slučajnosti.
NAVZOČI:
a)	Načelstvo:
1.	Zadružni načelnik g. Andrej Oset, ki vodi razprave.
2.	Zadružni tajnik g. Anton Komac, ki fungira kot zapisnikar.
b)	Povabljeni gosti:
1.	Obrtno-zadružni nadzornik gospod Ignacij Založnik.
2.	Vodja; gostilničarske šole g. profesor Fran Škof.
3.	Obč. svetnik g. Henrik Senekovič.
c)	Članstvo:
Od 118 zadružnih članov se je udeležil o' zbora poleg načemiiTa g. Oseta tudi 19 drugih zadružnikov. G. Oset ugotavlja, da je bil občni zbor pravilno sklican, da se je na došle člane čakalo 1 uro in da so v smislu določila § 17 predzadnji odstavek zadružnih pravil danes storjeni sklepi veljavni vzlic tako pičli udeležbi.
Pred prehodom na dnevni red je g. Oset pozdravil obrtno - zadružnega nadzornika g. Založnika, vodjo gostilničarske šole g. profesorja Škofa, vse navzoče zadružne člane in prešel na razpravo dnevnega reda.
K prvi točki
je podal besedo zadružnemu tajniku gospodu Komacu, ki je prečita! zapisnik zadnjega izrednega občnega zbora, ki se je vršil dne 30. marca 1928. Ker ni besedilu zapisnika nihče ugovarjal, je dal g. Oset na glasovanje njegovo odobritev, za kar so glasovali vsi prisotni zadružniki.
K drugi točki
dnevnega reda je podal zadružni načelnik izčrpno poročilo o jako agilnem in uspešnem zadružnem poslovanju, povdarjajoč vsestransko podporo, ki so mu jo nudili vsi zadružni odborniki. V glavnem je obsegalo poročilo o zadružnih prizadevanjih za odpravo točil cev stoječim gostom in določitev odpiralnega in zapiralnega časa za te vrste obratov. Važno je omeniti tudi 5% odpis občinskih doklad na vsuše-nje in drože. Številne vloge za znižanje občinskih doklad in električnega toka so ostale brezuspešne. Prizadevanje zadruge je šlo tudi za tem, da bi se spravilo v občinski odbor nekoliko gostilničarjev, da bi bila tudi go-stilničarstvu dana prilika »sodelovati« pri obremenjevanju tega stanu z občinskimi dajatvami. Uspeh je bil ta, da je bil izvoljen bivši gostilničar g. Senekovič. V prejšnjem občinskem odboru ni bil naš stan zastopan. Obširno je bilo poročilo o uvedbi oblastnih doklad in prizadevanjih zadruge za đo^-ločitev čim nižjih takih dajatev. Uspeh prizadevanja je bil ta, da se je določila oblastna doklada na vino samo 50%, medtem ko je obveljala v ljubljanski oblasti 100% doklada. Ravno tako se je odpravila oblastna taksa na igranje
na karte in pavšalirala primerno tudi oblastna taksa na p opol n očni obisk kavarn. V ljubljanski oblasti je obveljala taksa po 5 Din za vsakega gosta. To je vsekakor lep uspeh, za kar gre zasluga zadrugi in zvezi. Ravno tako važno je bilo sodelovanje zadruge pri sestavi načrta novega trošarinskega zakona. Zadruga je pristala na povišanje državne trošarine od 35 na 70 para pri litru vina le pod pogojem, da se odpravijo točilne takse, pavšalne takse za račune, prizna 3% za vsuše-nje in drože, dovoli gotova, trošarine prosta količina vina za družinske člane in uslužbence in da se vse samoupravne doklade maksimirajo na največ 30% na državno trošarino. V zakon naj se vnese tudi določba, da sme biti založna klet pod isto streho, kjer je točilnica'. Važna je tudi vloga za žigosanje kart z vsekalnim žigom namesto s sedanjim gumijastim. V zadnjem času so sef odpravile državne takse na gramofone, klavirje, kitare in druge instrumente.
Naj obširnejše je bilo poročilo o izidu gospodarske konference, ki se je vršila v Zagrebu na velikonočni pon-deljek dne 9. aprila 1928. Navzočih je bilo 6 ministrov. Naša deputacija, katero so tvorili gg. Oset, Zemljič in Komac, je izročila dve spomenici glede novega pravilnika o gostilnah, o odpravi registra za žganje in točilcev na stoječe goste in pod vejo. Zadruga je bila zastopana tudi na protestnem kongresu prečanskih gostilničarjev, ki se je vršil v Zagrebu dne 15. maja 1928. Na anketi o reorganizaciji bolniškega zavarovanja je zadruga stavila v glavnem zahtevo po ustanovitvi samostojnega OUZD tudi za mariborsko oblast. Deluje se tudi na to, da se ustanovi poseben fond za gostilničarsko šolo, v katerega naj se stekajo vse gostilničarske kazni. Jako obširno je bilo poročilo o delovanju tujsko-pro-metne zveze v Mariboru. Končno je g. Oset poročal, da se je pri zvezi ustanovila posebna informacijska pisarna za člane, kjer dobi vsak član brezplačno vsake vrste informacije in se sestavljajo tudi prošnje v vsaki zadevi. Ob zaključku poročila se je g. Oset dotaknil tudi številnih drugih važnih’ vprašanj, katere je treba v bodoče rešiti. Poročilo so vzeli zborovalci z odobravanjem na ,znanje, na kar se je prešlo
k tretji točki
dnevnega reda. Besedo je povzel zadružni tajnik g. Komac, ki je podal sledeče
TAJNIŠKO POROČILO
za zadružno poslovno leto 1927.
Zadružni zapisnik izkazuje, da je došlo in bilo rešenih 281 spisov. Odbor se je sestal na sejo 14-krat. Članov je bilo koncem leta 118. Med letom je odložilo obrt 30 članov, ravno toliko je bilo na novo vpisanih. Razen tega števila sprememb je bilo tudi precej takih, ki so poskusili svojo srečo v gostilniški obrti na neopravičen način, izrabljajoč pravice drugih. Vsi ti so po par mescih slabe izkušnje in izgube onih par tisočakov, ki so si jih tekom let kot natakarice ali natakarji težko prislužili, gostilniško obrt opustili in se povrnili deloma nazaj v natakarsko služlio, deloma pa so si zbrali boljši poklic od gostilničarskega. Te neprestane spremembe v gostilniški obrti so torej jasen dokaz, da ni dandanes gostilniška obrt tako plodonosna, kakor je bila v predvojni dobi. Temu je krivo brezmejno nalaganje državnih in avtonomnih davčnih bremen na gostilniško obrt, ki povzročajo nazadovanje potrošnje alkoholnih pijač. V zadnjih treh letih se je pridružila davčnemu vijaku in občinskim dokladam še nelojalna konkurenca točilnih obratov na stoječe goste, ki obstojajo po večini
protizakonito in bodo s 1. julijem t. I. vsled našega neprestanega delovanja v ; tej smeri koaičnoveija.vno ukinjeni. To dejstvo nam daje torej nove nade na ■ boljše čase.
Prijave in odjave pomožnega osobja J pri zadrugi so se vršile v preteklem., poslovnem letu jako pomanjkljivo. Ta nedostatek je treba v tekočem letu odpraviti, sicer se lahko pripeti, da bodo začela oblastva kršilce teh predpisov kazensko zasledovati. Novi pravilnik o gostilnah točno predpisuje v členu 46 b, da se mora vsak nastavi j enec brezpogojno prijaviti pri pristojni zadrugi in sicer pismeno ter navesti vse, za tako evidenco potrebne podatke. To določilo so člani neštetokrat kršili. V celem letu 1927. je bilo prijavljenih samo 74 natakarjev in natakaric, in še | to malenkostno število prijav je bilo jako pomanjkljivo. Iz podatkov je razvidno, da so nekateri teh nastavljen-oev nastopili službo že leta 1920., drugi pa leta 1924., 1925. in 1926. Samo 39 prijav se glasi na službeni nastop v letu 1927. Tako pozno naknadno pri-javljenje ne more nuditi zadrugi dokazov resnične zaposlenosti, ki tvori podlago za izstavitev zadružnega potrdila o strokovni usposobljenosti v smislu člena 46 a), točka 3 pravilnika o gostilnah.
Za pravilno vodstvo resnične evidence je potrebna tudi objava dotič-nega osobja, kadar iz službe odide, kar se le v zelo redkih slučajih zgodi. Zato vas prosim, da skrbite tudi za pravočasno odjavo ob izstopu, sicer postane vsa evidenca iluzorična.
Ravno tako pomanjkljivo je bilo v preteklem poslovnem letu tudi prijavljanje in pošiljanje vajencev v gostilničarsko šolo.
Prijavljen je bil celo leto edino eden slučaj in sicer vajenec Werdonik Viktor od strani gospoda Kimeswengerja. Ta vajenec je v zadružnih knjigah še vedno vpisan kot pri g. Kimeswenger-ju zaposlen. Gostilničarske šole ni obiskoval in menda tudi v službi gospoda Kimesvvengerja ni več.
V ostalem je vajeniško razmerje, kar se tiče evidence pri zadrugi in po-sečanja gostilničarske šole, pod vsako kritiko zanemarjeno.
Tudi prepogosta menjava delodajalcev med časom učne dobe škoduje ogromno avtoriteti gospodarjev. Za vsako še tako malenkostno grajo od strani gospodarja, izvajajo vajenci posledice in zapustijo takoj službo, ne da bi gospodar to zadrugi prijavil, ki bi najpravila v tem oziru red. Po izstopu iz prve službe se taki otroci potepajo dalje časa po ulicah in končno zberejo drugega gospodarja, ki se pa tudi ne briga, od kod je deček prišel in ali ga sme sprejeti v službo. Ker opusti tudi drugi gospodar prijavo pri zadrugi, ji je nastala sprememba v učnem razmerju neznana. Nešteto je takih otrok, ki menjajo tekom triletne učne dobe po pet- do šestkrat svoje gospodarje. Tak način učenja omogoči, da postane najpridnejši otrok malopridnež in s tem za naš stan nekvalificiran član.
Za odpravo teh nedostatkov je potrebno brezpogojno sodelovanje učnih gospodarjev z šolskim vodstvom in zadruga Gospodarji naj prijavijo zadrugi takoj, ali najdalje tekom osem dni vsako spremembo v vajeniškem učnem razmerju in ravnotako tudi, kadar vajenec v službo vstopi ali izstopi. Skleniti je treba pri zadrugi pogodbo, po kateri se morata obe pogodbeni stranki točno ravnati. Pogodbe, ki so se sklepale do sedaj, so bile brezpomembne, ker se je po njih ravnal le malokdo.
Ravno tako je potrebno, da posečajo vajenci redno in pravočasno gostilničarsko šolo. Zato morajo skrbeti učni gospodarji, če se ne bo napravil v tem oziru boljši red, je denar, ki ga zadruga za to šolo potrosi, naravnost vržen skozi okno. Vsota po 3.200 Din, ki se plačuje sedaj mesečno za šolski pouk, je vsekakor visoka, če se ne misli napraviti v tem oziru boljšega reda, je pametneje, da se uporabi denar v druge, bolj koristne svrhe zadružnih članov. Omeniti moram tudi skrajno nediscipliniranost vajencev.
Če nam bodo stali člani pri naših prizadevanjih za zboljšanje sedanjega nedostatnoga stanja v učnem razmerju in vodstvu evidence o zaposlenosti ob strani, upam, da bo pokazalo prihodnje moje poročilo lepšo sliko va-
jencev, kakor jo je pokazalo današnje.
Tekom mojega štirimesečnega bivanja v Mariboru sem opazil marsikateri nedostatek tudi v gostilniških obratih. če hočemo kot učni gospodarji učiti vajence reda in drugih pravil v gostilniških obratih, potem se moramo tega zavedati v prvi vrsti sami in odstraniti v naših obratih vsak nedostatek, ki bi utegnil vplivati neugodno na vzgojo naših vajencev. Opazil sem, da se izvršujejo mnogi obrati po neopravičenih' in neusposobljenih osebah. Mnogo je takih obratov, ki prehajajo z naj večjo naglico iz ene v drugo neupravičeno in neusposobljeno roko. Kar po tri družine se skušajo preživljati z enim slaboidočim obradom. Na tak način morajo gostilne propadati in priti na slab glas. Na eni ,in isti krajevni pravici se izvršujejo neupravičeno kar po trije obrati. Značilno je, da oblasti, ki z najskrupuloz-nejšo točnostjo nadzirajo in prijavljajo prekoračenje policijske ure v gostilniških obratih, teh gorostastnih nezakonitosti ne vidijo.
Nekaterim članom, ki so se tem nerodnostim in prejšnjemu pristranskemu postopanju pri zadrugi privadili, ni po volji sedanje pravilno, na določilih zadružnih pravil in obstoječih zakonov sloneče zadružno poslovanje. Z velikanskim ogorčenijem se iz pisarne odstranjujejo, ker se njih zahtevam po protizakonitosti in protekciji noče ugoditi. Celo pritožbe so radi tega došle, ki so se seveda drugače utemeljevale, kakor se je v resnici godilo. Tudi v tem oziru je treba, da smo si na jasnem. Ob naistopu službe sem si stavil nalogo, odpraviti pri zadrugi vse take nedostatke in' protizakonitosti, pa najsibo na lep ali na drug način. Pri tem bom vztrajal, dokler v tem ne uspem, ne oziraje se na to, ali je nekaterim posameznikom všeč ali ne. Protizakonitosti in protekciji, ki utegnejo škodovati gostilničarskemu stanu, nočem poznati.
Kakor pobijam nezakonitosti, protekcije in nered pri zadrugi in zvezi, ravnotako ne odobravam podeljevanja pravic za točenje alkoholnih pijač po raznih trgovskih obratih, ki ne odgovarjajo vsem sanitetnim, gradbenim, policijskim in ostalim predpisom pravilnika o gostilnah. V kolikor sem se mogel v tem kratkem času bivanja, v Mariboru orijentirati, je od 65 danes obstoječih takih obratov najmanj 90%, ki ne odgovarjajo vsem, ravnokar naštetim predpisom. Zato sem se odločil, da posvetim tej zadevi večjo pozornost. Cim poteče rok likvidacije onim obratom, katerim so se vsled napačne interpretacije pravilnika o gostilnah podeljene pravice odvzele, bomo takoj začeli z zahtevo po reviziji instrukcij-skega postopanja, na podlagi katerega so se izdala potrdila o sposobnosti lokalov. Dokazali bomo, da ti obrati ne odgovarjajo prej omenjenim predpisom ter zahtevali zatvoritev.
O zadružnem in zveznem delovanju v minulem letu vam ne bom poročal, ker me je v tem razbremenil načelnik g. Oset, ki je jako točno orisal celo delovanje. To naj vam služi v dokaz, da se tudi gospod Oset zanima živo za zadružno in zvezno poslovanje. Poučen je o vseh podrobnostih vzlic temu, da sodeluje v pisarni samo nekoliko ur dnevno.
Ker imamo še obravnavati o mnogih drugih važnih zadevah, bom svoje poročilo zaključil s prošnjo, da nas pri našem stremljenju za zboljšanje današnjega težkega gospodarskega položaja gostilnioarstva krepko podpirate.
Tajniško poročilo je vzel zbor z odobravanjem na znanje.
K četrti točki
dnevnega reda je podal zadružni blagajnik g. Honigmann poročilo o zadružnem letnem obračunu, iz katerega je razvidno, da je imela zadruga dohodkov ....	118.745.46 Din
izdatkov pa .	. . 115.769.01	»
blagajniški preostanek 2.976.45 Din. če se k temu prišteje še zadružni inventar v vrednosti .	59.304.01	»
znaša celokupno zadružno premoženje 62.280.46 Din. Obračun sta pregledala gg. Filipič in Cizel ter ugotovila, da soglašajo vse, v blagajniško knjigo vpisane postavke s predloženimi računi in potrdili. Na tej
podlagi je občni zbor predloženi letni obračun soglasno odobril ter podelil zadružnemu odboru in blagajniku odvezo.
Sočasno se je sestavil sporazumno proračun za poslovno leto 1928. Zadružne doklade so se določile tako, da plačajo gostilniški obrati od vsakega hektolitra iztočenega vina, piva,, žganja in drugih pijač po 1 Din, mešani gostilničarsko-kavarniški obrati po 1 Din od vsakega iztočenega hektolitra prej omenjenih pijač in 100 Din kot pavšal za kavarniški obrat. Kavarne : plačajo pavšalno članarino In sicer : velike kavarne po 500 Din. male ka- j varne pa 200 Din. Za velike kavarne j se smatrajo kavarne; »Velika kavarna«, »Centralna kavama«, »Kavarna. Jadran« in »Kavarna Europa«. Tako sestavljen proračun je dal zadružni načelnik g. Oset na glasovanje, za katerega so glasovali vsi navzoči, razen kavarnarja g. Streha,rja,.
K šesti točki
dnevnega reda je podal vodja gostilničarske šole g. prof. Škof obširno poročilo o gostilničarski šoli. Poročilo je obsegalo težave, ki jih ima šola z onimi vajenci, ki nimajo zadostne pred-izobrazbe, ki je gostilničarskim vajencem absolutno potrebna. Gospod profesor je izrazil željo, da bi gospodarji bolj sodelovali z vodstvom šole ter da bi tudi učence pošiljali bolj točno k šolskemu pouku. Nadalje je podal navodilo, kako naj gospodarji že pred sprejemom vajencev ugotovijo, ali ima vajenec vse potrebne lastnosti in temelje postati kedaj vreden član gostilničarskega stanu. Predlagal je, naj bi se normirala najnižja predizohrazba, kakor je določena ni. pr. v trgovski stroki. Da se gostilničarska šola ne razvija povoljno, je krivo tudi dejstvo, da niso vsi gostilničarji prepričani o potrebi take ustanove. Zato je potrebno, da se važnosti šole zavedajo v prvi vrsti gospodarji sami.
Zadružni nadzornik g. komisar Založnik je podal razna navodila o sestavi posebnega šol. odbora in navedel tudi nekatera zakonska določila, ki urejujejo gostilničarske šole, ter nasvetoval, naj se sestavi poseben šolski
odbor, katerega naj tvorijo:
1.	Vsakokratni zadružni načelnik kot predsednik in poleg načelnika še trije gostilničarji.
2.	Zastopnik velikega župana mariborske oblasti v Mariboru.
3.	Zastopnik mariborske mestne občine.
4.	Zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
5.	Zastopnik oblastnega odbora mariborske oblasti.
6.	Vodstvo gostilničarske šole.
7.	Zastopnik Tujsko-prometne zveze v Mariboru.
8.	Zastopnik. Zveze gostilničarskih zadrug maribor. oblasti v Mariboru. Ta nasvet je dal zadružni načelnik
g. Oset na glasovanje ter so glasovali za istega vsi navzoči. Na podlagi tega sklepa so se izvolili v odbor gostilničarske šole gg. Alojzij Strehar, Franc Zemljič in Josip Serec. Zastopnike prej omenjenih oblasti in institucij pa določijo vsled pismenega obvestila zadruge dotična oblastva in ustanove same.
K sedmi točki
dnevnega reda je zadružni tajnik g. Komac raztolmačil vzorna zadružna pravila. Določbe, ki jih je bilo treba v vzorna pravila šele vpisati, so sledeče: Naslov zadruge se spremeni tako, da se glasi novo besedilo takole: »Zadruga gostilničarjev in kavarn ar jev v Mariboru«. V § 11 se določi, da znaša učna doba za vajence tri leta in da je članom, ki ne delajo s pomočniki, dovoljeno zaposliti kvečjemu enega vajenca. Obrtniki, ki delajo s pomočniki,-smejo imeti za vsaka dva pomočnika po enega vajenca več. V § 13, litera b)
Kot najbolj solidni so
oe y 1 j i
splošno priznani.
Koroška cesta 19.
se določijo inkorporacijske pristojbine tako, da se razdelijo na štiri razrede in znašajo za prvi razred 1.500 Din, za drugi 1.000 Din, za tretji 750 Din in za četrti pa 500 Din. Razredi odgovarjajo skupinam, po katerih odmerja finančno oblastvo točilne takse. Pod liter o c) tega paragrafa se določijo vajeniške vpisnine na 50 Din, oprostni-ne pa na 80 Din.
V § 21 se vnese, da šteje zadružni odbor šest članov in tri namestnike. Poslovna doba članov zadružnega načelstva, ki je predvidena v istem paragrafu, traja tri leta. Za veljavno sklepanje je potrebna navzočnost vsaj; štirih odbornikov in zadružnega načelnika ali njegovega namestnika. V dodatni § 35 se je vneslo novo določilo, da je zadruga članica Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti.
Tako izpopolnjena zadružna pravila je dal g. Oset na glasovanje in jih je zadružni odbor soglasno odobril.
K osmi točki
dnevnega reda se je na predlog g. Oseta soglasno sklenilo, da pristopi zadruga kot ustanovna članica Tujsko-prometni zvezi in plača ustanovnino v znesku 10.000 Din v desetletnih obrokih po 1.000 Din.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zaključil g. Oset ob 6. uri občni zbor.
Čudno pojmovanje zadružnega dela.
Na občnem zboru mariborske okoliške zadruge so nekateri gospodje kritizirali delovanje starega odbora. Pri volitvah so bili vsi ti gospodje izvoljeni v novi odbor in upali smo, da bodo oni bolj pridno delali kakor stari odbor, katerega delovanje so kritizirali. Ali glej čudo! Kadar je bilo treba prijeti za delo, so ti gospodje stopili na stran, da so lahko drugi prišli blizu. Že prve odborove seje, ki se je sklicala po občnem zboru, se niso udeležili. Radovedni smo, če se jih bo kaj prijelo?
Maznanilo prevzema.
Cenj. javnosti ter našim prijateljem in znancem si dovoljujeva naznaniti, da sva
prevzela znano in priljubljeno
gostilno „Pni treh ribnikih"
v Mariboru nad mestnim parkom
od gospe Marije Orovič z 2. junijem 1.1. Prizadevala si bova, postreči c. gostom z najboljšim vinom in vedno svežim Unionskim pivom v sodčkih, kakor tudi z izborno toplo in mrzlo kuhinjo. Zajamčena je tudi v vsakem oziru dobra in pazljiva postrežba. Za obilen obisk se priporočata Konrad in Terezija Breznik.
Naznačilo!
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem svoji risalnici za krojne vzorce priključila tudi
opremljeno z najnovejšim strojem. Prevzamem vsa dela od najmanjše do največje izvedbe v ploskih votlih gubah (Flach-Hohlfalten) in kombinacijah po najnovejšem postopku. — Priporočam se vsem damam, ljubiteljicam modernega plisiranja, kakor tudi konfekcijam, kro-jačicam, barvarstvom, čistilnicam, trgovskim hišam ter prosim za c. naročila.
atelje za krojne vzorce in plisć-delavnica,
Maribor, Aleksandrova ulica it 19.
Reklamne objave.
Ministrstvo trgovine v Beogradu je dalo tukajšnjemu tečaju za strojepisje in stenografijo Arit. Rud. Legai koncesijo, da se otvori enoletni trgovski tečaj. Ta naredba bi bila za mesto Maribor kakor tudi za celo deželo naj-večjega pomena.
Opozarjamo vse tovariše in čitatelje na današnjo prilogo tvrdke Anton Golež, Maribor, Kolektora drž. razr. lo; terije. Priporočamo, da pri tej tvrdki naročite srečke, ker je ista poznane kot najsrečnejša.
Ure, zlato, srebro In klna-srebi" nino kakor tudi naočnike in očale kupite po reklamnih cenah in tudi fl* obroke brez poviška cene najbolj® in najceneje pri M. Ilger sin, urar 'f1 zlatar, Maribor, Gosposka ulica i^' Največja izbira, največja zaloga.
Hotel
Mariborski dvor
20 sob za prenočišče 2 kopalnici Autogaraže
Hladilnica in izdeiovalnica ledu Telefon 3 u 2
Se priporoča Andrej Oset.
JNaša delegacija
v Beogradu.
Gorostasna davčna bremena, ki se nalagaijo brezobzirno od vsedi strani našemu stanu, so nas primorala delegirati k centralnim oblastim v Geo:-grad delegacijo, da skuša z osebno intervencijo dopovedati merodajnim činiteljem, da je mera polna. Delegacija, katero so tvorili gg. zvezni načelnik Andrej Oset, hotelir v Mariborskem dvoru, Rado Starman, gostilničar v Mariboru, Stjepan Goli, vzor zadružnih načelnikov in hotelir v Rog. Slatini, ter zvezni tajnik Anton Komac, je odpotovala iz Maribora dne
11.	t. m. in dospela v Beograd dne
12.	junija t. 1.
Delegacija je intervenirala pri
Ministrstvu za notranje zadeve v zadevi:
1.	Odprave točil cev po trgovinah. Vsled številnih intervencij trgovskih organizacij se je likvidacijski rok za točilnice po mestih in trgih zopet podaljšal do 31. decembra 1928, medtem ko bodo morali toeilci po vaseh, ki ne štejejo 5000 prebivalcev brezpogojno s 1. julijem točenje ustaviti. To pa radi tega, ker so se izdala taka dovoljenja protizakonito.
2.	Ugotovitve kompetence za izdajanje dovoljenj točenja vina lastnega pridelka.
3.	Podeljevanja dovoljenj za točilnice po vaseh, ki ne štejejo 5000 prebivalcev.
4.	Zaslišanje zveze pred izdajo neomejenih osebnih in krajevnih pravic ter potrdil o sposobnosti lokalov za točilnice stoječim gostom.
5.	Izdajanja neomejenih osebnih
pravic osebam, ki ne morejo dokazati resnične usposobljenosti.
6.	Pravilnik o gostilnah.
7.	Gostilničarski zakon.
Pri Ministrstvu financ v zadevi:
1.	Izdajanja začasnih točilnih pravic osebam, ki niso v posesti osebne pravice.
2.	Neupoštevanja zakonskih določb glede članstva pri zadrugah.
3.	Žigosanja igralnih kart.
4.	Odprave pavšalne takse na račune.
5.	Odprave registrov za žganje.
6.	Podeljevanja točilnih pravic to-čilcem stoječim gostom v vaseh, ki ne štejejo 5000 prebivalcev.
7.	Trošarinskega zakona.
Pri Ministrstvu za trgovino, odsek za tujski promet
v zadevi
1.	Pospeševanja gostilničarske obrti kot predpogoj za uspešno pospešen vanje tujskega prometa.
2.	Raznih pritožb glede oviranja razvoja tujskega prometa.
Tekom petdnevnega bivanja naše delegacije v Beogradu smo se uverili, da je rešitev našega stanu edino le v združenju vseh gostilničarskih organizacij države v Središnji Savez v Beogradu, kateri edini je kompetenten in zmožen reševati skupna vprašanja gostilniške obrti. Zato je nujno potrebno, da izvedemo čimprej pristop naše zveze k Središnjemu Savezu, da nas čas ne prehiti.
Pri tej priliki se najisrčneje zahvaljujemo Središnjemu Savezu za Iju-beznjiv sprejem in naklonjenost, ki jo je izkazal naši delegaciji. Posebna zahvala naj velja hotelirju g. Milanu Mišiču za izkazano nam gostoljubnost in pogostitev.
VINO
ima za prodali
Andrej Oset
hotel Mariborski dvor v Mariboru.
Andrej Oset, Maribor:
Z aeroplanom iz Zagreba v Beograd in nazaj.
Ko sem v ponedeljek popoldne pri Putniku v Mariboru kupoval za brzi vlak karto za v Beograd, sem na svoje vprašanje, kdaj vozi aeroplan iz Zagreba v Beograd, zvedel, da vozi ob 7. uri zjutraj. Pri sestanku odbora Udruženja zagrebških gostioničara zvem, da se pelje tudi gostilničar Ost oj čič z aeroplanom. V torek v jutro ob 6.15 nas je čakal na Jelačičevem trgu avto z napisom »Društvo za saobraćaj za vazdušni promet« in nas zapeljal na aerodrom. Ko smo zagledali pilota g. Strižčvskiga, je eden Zagrebčan-potnik vzkliknil: »Najboljši pilot — sedaj sem pa miren L« Pr ed odhodom so nas vseh pet potnikov zabeležili v knjigo in ob 7. uri smo že sedeli v lepem, zaprtem »vagonu«. Ropota smo se v par minutah navadili in že smo drčah par sekund po tleh in skoraj neopaženo smo se ločili od »matere zemlje«. Bili so nepopisno prijetni občutki, ko sem prvič opazoval iz višav Zagreb in kako beži spodaj pod nami hiša za hišo, vas za vasjo, travniki, njive, gozdovi, ceste, potoki, reka Salva kakor velikanska kača. Hišice v. vaseh kakor otroške igrače, cerkve kakor kapelice. Vozimo se z brzino do 180 km na uro in že smo nad mestom Sisak.
Bilo je krasno jutro in vožnja mirna, nepopisno lepa. Ko sem se naužil prve radosti, sem se začel ozirati po potnikih in že smo se glasno razgovar-jali. Sedel sem tik za pilotom, zraven mene gostilničar g. Gstojčič iz Zagreba. Za menoj sem občudoval približno 26 let staro gospo, ki je imela s seboj dve leti starega otroka. Redni dnevni zračni promet se vrši že od meseca februarja in je bil ta otrok dosedaj najmllajši potnik. Zraven gon spe sedi neki gospod, ki pove, da se je volji v boiionu že dvajls/stkraf, a, v aeroplanu tudi danes prvič. Gospa z otrokom se je vozila že prej enkrat, toda takrat brez otroka. Zadaj, na petem sedežu sedi neki gospod, ki ves čas čita knjigo, še bolj zadaj pri vhodu posebni oddelek — stranišče. Ob straneh okna, ki se lahko odpirajo, in zavese, sedeži kot fotelji. Na sprednji strani: opomini, da se ne sme kaditi, ne metati stvari skozi okno itd.
Toplomer kaže 19° G nad ničlo. Že smo nad gorovjem Krudija. Mahoma se aeroplan nepričakovano dvigne in zaziblje. Ozrem se preplašen okrog sebe. Moj sosed iz Zagreba pravi: ja to volim. Ker mu nisem verjel, se ozrem še h gospodu, ki se je že vozil v balonu, ki pravi, smehljajoč se: v balonu tudi. Gospod na petem sedežu pa čita mirno dalje v knjigi, na kateri sem videl naslov: »Tragodie«, kar mi ni posebno ugajalo. Pilot se ozre. skozi okno na nas, mirno se smehljajoč. Ko se dvignem in pogledam skozi okno, pokaže s prstom na »Altimetre«, češ, ne bojte se, saj ta »cajgar« kaže, da gre vse v redu. Še strese in zaziblje parkrat; poiščem svoj kovčeg in steklenica z »žganim« je romala od rok do rok. Naš najmlajši potnik je bljuval, mati je bila bleda. Ko je vprašam, če jo je. strah, mi pravi: »Ni me strah, toda želodec mi nagaja.« Gez par minut je res bljuvala. — Pomiril se je avion in zadovoljni smo opazovali kraje pod nami. Evo Brod, Bosno, Slavonijo, kmalu vidim Vinkovce, daleč na levi Pruska gora. Že smo nad Burno, od koder že v daljavi zagledamo na levi Donavo, dokaz, da se bližamo Beogradu. Vsi smo dobre volje in že se vozimo nad železniškim mostom Zemun—Beograd. Krožimo nad Beogradom in nazaj nad Zemunom, vedno nižje na lepi aerodrom, kjer nas po dva-, trikratnem lahkem trku zavozi v velikanski hangar. Nasproti nam prihaja pilot g. Striževsky, smehljajoč se nam poda roko. Pogledam na uro: devet. Torej dve uri za pot, za katero bi rabil z brzim vlakom 10 ur. Pilot pravi, da se je porabilo bencina približno 200 litrov. Caka nas avto in čez par minut smo že bili na ladji Zemun—Beograd. Gena 600 Din je skoraj ista kot za brzi vlak II. ratzr. Bile so to tako lepe ure, da sem takoj sklenil, da se peljem tudi nazaj iz Beograda v Zagreb na tak način. Lepoto vožnje sem opisal v Beogradu mariborskim delegatom in peljali smo se z
aeroplanom iz Beograda: gostilničar j Starman, tajnik Zveze gostil, zadrug g. Komac in hotelir Goh iz Rogaške Slatine. To pot je bila vožnja po zraku bolj burna. Od Beograda do Broda je bilo lepo, solnčno; toplomer, ki je kazal v Zemunu 32°, je padel na 25°. Vozili smo se lepo, mirno, celo hotelir g. Gob iz Rogaške Slatine, ki je bil meseca februarja operiran in mu je radi odvzetja treh reber upadlo srce, je kakih 20 minut mirno spal v našem nebesnem vlaku. Ostali smo se pogovarjali med seboj, kot da smo mi z aeroplanom —- nebesnim kometom •— svet za sebe. Opazovali smo vlak, ki je lezel kot črv po zemlji. Vozili smo se zopet v bližini reke Save, kjer je primeren teren za pristati za slučaj, da bi motor odpovedal. Od Broda proti Sisaku smo opazili v daljivi megle in nebo se je stemnilo. Kmalu zapazimo, da se drevje giblje, da je torej na zemlji hud vihar. Naenkrat je pod nami megleno, mimo nas in pod nami švigajo megle, parkrat pošteno zabliska, zapremo okna ter opazujemo, kako na zemlji hitijo ljudje z živino s polja. Aeroplan se vzdigne nenadoma za par sto metrov in se zaziblje in zopet pademo za par sto metrov. Primemo se za naslanjače. Spogledamo se med seboj in g. Gob iz Rogaške Slatine pripomni, smehljajoč se: Saj kaj druzega se nam ne more pripetiti, kot da pademo na zemljo. Po par minutah sie zopet zazibljemo, nato se dvignemo, pademo in zopet nas strese. Imam občutek, da me je nekoliko pogrelo. -— Pogledam doli: črede ovac se vidi, kot bi belo kamenje ležalo po travniku. Že v daljavi zagledamo Zagreb, kar nam je bilo — odkrito rečeno — zelo prijetno. Dež in vihar je ponehal in že smo nad Zagrebom. Nad sejmištom krožimo vedno nižje in že se dotaknemo tal, malo odskočimo in drčimo po aerodromu v hangar, kjer nas pričakuje več vojakov ter nekaj civilistov. Pride pilot, smehljajoč se pove, da smo se vozili skozi vetrovje do 1300 m in da nas je veter dvignil včasih po 300 metrov visoko. Naš sopotnik g. Komac vzdihne: »Hvala Bogu, da sem zopet na svoji, ljubi zemlji; Sicer nisem za v zrak, toda vozil se pa še bom, ker je vendar lepo, čeprav me je bilo malo strah!«
V Zemunu smo vstopili ob 4. uri in prišli v Zagreb ob pol 7. uri, torej dve uri in pol, ker nam je burja napravila pol ure zamude. Pilot pravi, da dež in veter v zraku nista nevarna, pač pa je burja bolj nevarna, kadar aeroplan pristaja. Vozili smo se s hitrostjo 160 do 180 km. Na uro porabi motor 75 do 80 kg bencina. S potniškim avionom se prevaža tudi pošta ter stane posebej poštnina 1 Din. Aeroplan Zagreb—Beograd je tipa Poter 29 ter stane 600.000 Din, Motor se mora vsakih par tednov temeljito pregledati in stane samo pregled 50.000 dinarjev. Pri nas plača država subvencije za vsak kilometer 26 Din. V Nemčiji daje država zrakoplovnim družbam 40.000 zlatih mark subvencije. Baje se v kratkem otvori proga Zagreb—Ljubljana, tako da se lahko pripelješ v treh urah Beograd—Za-
fisroitnre
za dve po-s elilin mizo Din 290, 420. 560, klot odeje 185, 220,280, kavne garniture Dih 55, 14, 125, mad as zastori garnitura Din
«----- 90, 110, 130,
150. Obri ali frotir Din 30, 40, 53 Otoman odete 350, 450, 1000, preproge tekati Din 23, 37, 48, linoleum sobne preproge 285, 450. 540, platno za rjuhe Din 28, 33, 37, cvilh za žimnice Din 37, 46, 60, češko perje higijenično čisto Din 40, 60, 85, žima Din 35, 56. 70. Dobavijo se tudi gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov tn zavodov. Blago santo v solidni kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn.
S Zahtevajte takoj cenik z vet 1000 slikami od veletrgovine
l
R. Stermc-cki, Celje.
Naročila črez Din 500 poštnine prosto.
greb—Ljubljana, a mi moramo zahtevati tudi zvezo Beograd—Zagreb—Celje—Maribor in odtod dalje v Gradec in na Dunaj. Saj ni lepše in hitrejše ter razmeroma cenejše vožnje kot po zraku. Svoje »poslednje pismo«, ki sem ga pisal v Zagrebu, preden sem prvič stopil v aeroplan, sem osebno izročil svoji ženi, ker še ni bila zadnja ura, upam, da tudi ni bila zadnja vožnja. Aeroplan s potniki vred tehta blizu 3000 kg.
Tlajfepše čevfje in nogavice
dobite po znižanih cenah v trgovini
sedaj Aleksandrova cesta štev. 19, Maribor.
Ia polementalski in trapistovski sir
nudi prva »Slovenska mlekarna« v Mariboru, Jenkova št. 6. Nadalje priporoča vedno sveže polnomastno mleko.
Sladoledna
tekma
je doslei razdelila že 5 nagrad h 100 Din
20 nagrad & 100 Din 50	» J 50 Din
75	» k 25 Din
150	» v blagu *še jih pa
pride na vrs!o!
Ivan Hrast
prva dipl. mariborska sladoledarna
Maribor, Gosposka ulica 4.
URE
BLATO SREBRO
Ant. Lečnik
Celfe, Glavni trg št. 4
fOJPUJE STARO BLATO SREBRO
SKLADIŠČE
BERNDORF"
MARIBOR
Srečke državne
razredne loterije „a
Kosti VukasinoViču, Maribor Aleksandrova c. št. 13
Glavno zastopstvo prve največje in najsrečnejše kolekcije v državi SHS
Braća Vasle, Beograd
Naročilasepromptno izvršujejo. Žrebanje 16. Kola dne9. julija t. !•
N >
SAMOPRODAJA
najboljftega pihalnega stroja
IVAM LEGAT
&pec J»li*t za pisarniške stroje
Mar>'bot% Vetrimska ut. 30
Telefon interurb. 434
Šampanjec
“»» ,$ouvier
Bouvier Demi sec (bela glavica),1 Bouvier sec (zlata glavica),
Bouvier Cuvće Ršservše (rdeča glavica)
Kletarstv«; Gornja Hadgona.
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Favai, Ljubljana.

Originalna

_ nik ;gratis Hjn ,frankt,| |
v stelclenicah
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
CLOTAR BOUVIER
- - - - Gornja Radgona - - - -
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
Vsaka varčna gospodinja
si zamore svoje perilo sama izdelati, ako kupi materijal v
atelje]u Olga Hipilu
Maribor, Slovenska ulica 20 Atelje zamore oddajati blago za perilo v najboljši kakovosti in fine čipke po brezkonkurenčnih cenah
in se tam kupljeni materijal brez S & plačno prikroji po meri ter se tum čipke brezplačno na ometico se-šijejo.
Trgovina koles, sestavnih delov in pneumatike
Bogomir Divjak
Marilaor
Trgovina: Glavni trg I7.
Delavnice: Ključavničarska I.
Glavno zastopstvo koles • znamke Waffenrad ,Steyr‘
Mehaniška delavnica za popravila koles in motornih vozil.
Strugarstvo po načrtih.
‘Poniklovanie, poba« kreaje, emajliranje.
Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Karl Preis Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
ALPAKA ^ SREBRO
V O D I L M &	W-$J/ Z M A M K A
Dobi se v vseh trgovinah, ki se pečajo s prodajo tega predmeta.
POMIZJEinNAMIZMI PRIBOR
zaloga in razpošiljalnica za Jugoslavijo
SREČKO PODGORNIK, MARIBOR, Maistrova 3
tovarna M Benlio
MupskOi Solbota.
ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike 1 Garantirano la. blago! Skrajno znižane cene!
(Dfise~ažur
vsake vrste, tako stoječe, ležeče, votle in kombinirane gube, tudi najmanjše za svilo od 2 mm naprej, ter na vseh tkaninah, posebno pa na svili in na sličnem izdeluje samo prva delavnica te stroke, modni atelje Marica Kitzler, Maribor, izrekov a ni. 5.
ReiiMa pismi.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem v Mariboru, Aleksandrova ul. 6 otvoril realitetno pisarno, ki
mi omogočuje, da izvedem raznovrstna posredovanja točno in po solidnih cenah. V slučaju potrebe se blagovolite poslužiti mojega podjetja.
Josip Simčič,
Maribor, Aleksandrova c. 6
v palači
Zadružne gospodarske banke.
Otvoritev trgovine!
Cenj. prebivalstvu Maribora in okolice si usojam vljudno naznaniti,
da sem otvoril z 18. junijem i928
trgovino
mešanim blagom
Frankopanov! ul. (prej Vizjak)
Po svoji dolgoletni praksi se bom trudil vsem najbolje in najsJidneje postreči. — Za obisk se priporoča
Ivan Plečko
trgovec, Maribor, Frankopanova ulica 1 — (Na vogalu Ruške ceste)
Ali že veste ?
da vedno kupuje staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje
A. Stumpf, zlatar, Maribor, Koroška 8
iAdirokart
je prevzel
* odvetniško pisarno =
pokojnega g. dr. Radoslava Pipuša ter je preselil svojo odvetniško pisarno iz Aleksandrove ceste 39 v prejšnjo odvetniško pisarno dr. Radosl. Pipuša v
Mariboru, iHeksondroua cesta 10.
U metniško-tiskarski zavod
MARIBOR. Telefon interurb. 446
se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadne do najfinejše izpeljave. Specijaliteta ši la minut-dela, ki se izvršujejo v teku četrt do pol ure, kar je posebno važno za zunanje stranke. — Tiskarna „Ažbe“ preskrbi svojim stalnim odjemalcem razne prestave v tuje jezike proti malenkostnim režijskim stroškom. — Lastni reklamni oddelek, ki proizvaja najmodernejše reklamne osnutke po francoskem, angleškem in nemškem vzorcu.
Posebnost: Krajevne in umetniške razglednice.
Elcsjioi'tiTEL Kiša,
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavlce srajce itd- po brezkonkurenčnih cenah’
Na drobno!	Na debelo!
A. HOBACHER - MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. H
bluz, kril, oblek in plaščev
ps globoko znižssiih cengh,
dokler je še v zalogi. Prepričajte se sami !
Damski dekliški in otroški klobuki pa izredno nizki ceni!
Roza in Adela Armbruster
modisiinja in šivilja
Maribor, Slovenska ul. 4
Zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov.
Popravila točno in solidno !
Brezkonkurenčne cene!
Prav poseben popust za preprodajalce
ia polementalskega sipa in polnsomasftnega ia trapi-stovskega sira, odrskih salam in vseh drugih delikates nudi delikatesna trgovina
H. Supančič
Maribor, Gosposka ul. 32
OT"* Oglašujte -^P|
JOS. BENKO
MURSKA SOBOTA
TELEFON 8. OSNOVANO 1918.
JoVarna za klobase in prekajeno meso, Izn/oz živine, telet, SN^inj in mesa.
je najugodneje! nakup
galanterije, drobnarije, parfumerije, papirja, nogavic, čevljarskih potrebščin, vr-varskih in pletarskih izdelkov
i* t. d. na debelo in na drobno pri
nm
MŠU
čevljarski mojster
Celje, Samostanska št. 6
Izdelujem vsakovrstne moške, damske in otroške čevlje, mestne, podeželske, športne
itd. po najnižjih cenah. — Delo 2	zajamčeno.	7
Eirmanslia darila
brez denarja
dobite pri zlatarju
1 saiti, ititojiif »stil. 8,
staro zlato in srebrne krone.
F. S. LUKAS, CEUE
Liker
Konjak
Rum
Na veliko I
3-2
Žganje
LfuMlaitas Laško in Maribor

; ' '
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
„Porter** in „Boclc4* vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
E odličnim spočtooonjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljano, Lašfeo in Maribor.
»EBMBsajM im.. I |i|UP IBIMiMlliUWliminrirW~W iiMTinTBiinMTMlIlBM-lBlIllMMriMMHIIMBIIIMMIIIIIIMI
*
i
NAZNANILO.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sam s 1. majem 1928 prevzela restavracijo v
NARODNEM DOMU V MARIBORU
Potrudila se bom, da bo postrežba točna. Točila se bodo samo pristna štajerska in dalmatinska vina in servirala raznovrstna jedila. Abonenti se vedno sprejemajo. Priporočam se cenj. občinstvu in tujcem za poset.
Z odličnim spoštovanjem AlarijSfi Drčar«
Za pomlad
priporočam svojo veliko zalogo gotovih oblačil, kakor: pomladanske plašče, vseh vrst obleke za gospode In dečke, dežne plašče,
Hubertus plašče In pelerine.
Velika, iz Ib im o t p o škili oblek.
Za naročila po meri priporočam svojo veliko izbiro vsakovrstnega modnega sukna.
Franc Cverlin, kroja^o in kontekdia, Maribor, Gosposka ul. 32.
Zmerne cene!	i—i	□Točna postmežba!
Francoska linija = Frenth Line.
Cie. Gle. Transatlantique.
Za severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzo-parniki. — Havre—liew-York samo 51/2 dni črez morje.
V južno Ameriko, Argentinijo, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre,? Bordeaux in Marsilije:
Cie. Chargeurs-Reunis, Sud-fltlantique,Transports Maritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan Kraker, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35.
L g strokovnjak
more nuditi ono, kar je najboljšega in najtrpežnejšega za kolesarstvo. V tem smislu se priporoča tvrdka
Justin Gustinčič
meh. delavnica in trgovina ter zastopstvo za motorna kolesa znamke«Puch»in«P.N.» Maribor, Tattenbachova ui. 14, nasproti Narodnemu domu. Kolesa raznih znamk, za gospode, dame, fantke in deklice, iz najboljših tovarn, kakor „W a ff e n 1» a a“, „S t e y Orožno kolo, „F* en e o t“, „P v* cb“ i. t. «1.
V zalogi imam vedno bogato izbiro pnevmatik angleških, francoskih, italijanskih in nemških znamk, ter vse posamezne predmete, ki jih kolesar potrebuje in želi, po najnižjih cenah. Dalje velika zaloga šivalnih strojev znamke „Diii?koi>l>“ s 15 letno garancijo ter vseh posameznih delov teh strojev in igle. Strojno olje itd. Izvršujem vsa popravila takoj, tako da kolesar na isto lahko počaka. Lastna poni-klovalnica, peč za emajliranje z električnim tokom itd.
Vsi kletarski in vinogradni&ki gumijasti predmeti.
Cene nizke.	Vee zajamčeno.	PootrežBa točna.
Prečitajte dobro vsebino .Gostilničarskega lista'!
Veletrgovina z vinom
* o.®** a
0^Maribor, Trg svobode 3.

Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
FR- PERC
Gosposka ni. 34
največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igel itd. Prodaja na obroke. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.

BREZALKOHOLNE PIJACE:
brez saharina, brez esenca, brez ekstraktov, iz svežega sadja in iz grozdnih jagod.
MALINOVEC vp iva pomirjevalno na srce,
BEZGOVEC ima odvajalno moč, čisti kri, pljuča in ledvice, BOROVN1Č AR zapira, zdravi želodčne in črevesne bolezni, GROZDNI SOK nadomešča grozdje,
RIBEZOV SOK je bogat na citronovi kislini,
VIŠNJEV SOK prijetno diši, je prav dober,
JABOLČNI SOK hrani jabolka v steklenici vse leto, JAGODNI SOK je prijeten po duhu in okusu, ČREŠNJEV SOK nadomešča črešnje v vsakem letnem času
PODRAVSKA INDUSTRIJA
MARIBOR, TRUBARJEVA ULICA 9

Dopisnica.
Bernard Naglič
prodajalec srečk dri. loterije
Maribor
poštna blagajna
j
50 para
Frvi slovenski od ministrstva za trgovino odobreni trgovski tečaj, obsegajoč poleg vseh trgovskih predmetov tudi strojepis oziroma stenotipijo, tuje jezike itd.
Začetek tečaja dne 3. septembra 1928.
Ravnatelj in lastnik tečajev: ANT. RUD. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7.
Zahtevajte prospekte gratis!

Kupujte Vaše potrebščine le v manufakturni trgovini
„Pri soincu"
Celje? Hiawini trg št« f§
Dokazano je, da kupite tam samo prvovrstno blago ASni'* npjvfbrsi!# po znižanih cenah. Za obilen obisk se priporoča MlujZ UruisniiC.
Pivovarna
Josip Tscheligi
Maribor, telefon 335.
ssss
Bock in marčno pivo,
Naznanilo preselitve.
Tvrdka !^edic-2ank!, trgovina z barvami, podr. Maribor
naznanja p. n. občinstvu in svojim cenj. strankam, da je svojo trgovino z barvami z 11. junijem 1928 preselila iz Gosposke ulice št. 23 na
(v hišo gospe R. Mager, preje Vidovič).
B^odLič - ^sisakl, JVI»r»ifoo2?
CIRIL KAMPL, sodavičar
MARIBOR, Ketteiova ulica 1
se vljudno priporoča p. n. gostilničarjem.
Prva celjska parna Il]||P TfSfPll Ifll	Pl'siranje jn likal-
barvarija in ke- IMIili M tiUltll lisi« niča za škrob-
mična čistilnica Celje, Gosposka ni. 21 'i6110 Peril°
TVORNIŠKA ZALOGA MOŠKEGA PERILA
srajce iz cefirja srajce iz popiina svilnate srajce smoking srajce športne srajce
Velika izbira! !.
ZNAMKE
trdi ovratniki poltrdi ovratniki mehki ovratniki samoveznice
a°aE££%rca MARIBOR
MAM
pižame spodnje hlače žepni robci nogavice
Nasproti
kavarni C e Sli ral
Samo prvovrstno blago!
Vedno velika zaloga delavskega perila pc najnižjih cenah. Sprejemajo se tudi naročila po meri.
Stalno velika zaloga :
cefirjev, poplinov, šifonov, platna, gradelna, keperja
.1 Velika izbira! Originalne tvorniške cene!
(D
—j
Plinska vojna proti mrčesu!
V pobijanju mrčesne nadloge imamo dandanes samo eno sigurno delujoče sredstvo: opEinJenje prost«šs*@tf s cikics?®m B, t. j. preparat s prusko kislino, ki deluje na ta način, da ne uniči samo mrčesa (stenice, uši, moije, ščurke itd.), ampak tudi njihovo odporno zalego in sicer s svojim izredno ostrim in strupenim plinom iz pruske kisline. Prednost cikloniziranja pa je tudi v tem, da se s plinom nikakor ne poškoduje ali pobeli pohištvo, blago, perilo in slikarije.	Izvestila daje
Kemijski laboratorij za poljedelstvo. Industrijo in trgovino v Mariboru, Trg svobode 3
Vsa instalacijska in kleparska dela, kopalnice, umivalnike, stranišča, naprave za segrevanje vode iz štedilnika ali s posebnimi aparati, centralne kurjave vseh sistemov in za vse svrhe, zlasti pa etažno segrevanje uradov, trgovin, kinogledališč in drugih dvoran izdeluje in dobavlja v prvovrstni, izpeljavi po umerjenih cenah
1
Maks Ussar, Maribor} Gregorčičeva ul. 17
Pojasnila in načrti vedno na razpolago.
Telefon 259.
Vuka druga srečka drž. razredne loterije zadene dobitek!
V	najsrečnejšem slučaju pa dobi ena sama številka 4,300.000 Din.
V	enem kolu (5 razr.) bo izplačano @2,075.096 Din na dobitkih.
Izrežite to dopisnic® in naročite si takoj srečke pri našem domačem in najkulantnejšem podjetju Bern. Nagliču v Mariboru.
Pošljite nii sledeče srečke I. razreda 16. kola:
....-.. celih po Din 100.	Denar za srečke, poštnino in liste
....   polovičnih „ „	50—	izžrebanih dobitkov bom poslal po
....... četrtinskih „ „	25--	Pr^emt! srečk po poštni poMnicL
(Prosim za najtočnejši naslov!)
Ime in priimek:----------------------------------------------------
Kraj in hiš. št:  ........................................-■—......
Zadnja pošta:----------------------------------------------------..
Medena pina za pivo
dolga z razpršilnikom, ugodno naprodaj pri
Zvezi gostilničarstiili zadrug v Mariboru.
Fr. Petrossi-Fullekruss Q“®r(
priporoča svojo veliko zalogo
moških, damskih in otroških dežnikov ter solnčnikov lastne izdelave.
Vsa v stroko spadajoča popravila in prevleke se točno in najceneje izvršujejo.
Originalno pristno novo dalmatinsko vino
Iseics	Ogiolo	črnci
po zelo nizkih cenah se dobi pri tvrdki BOStaČIČ & Bakovič, vetetrgovinajalmatinskega Split.
Skladišče v Mariboru, Slomškov trg 6.
Zastopstvo »Konservirane ribe sardina d. d.«, Split. Skladišče: Maribor, Lekarniška ulica 7.
CENIK in VZORCI na razpolago.

f
e
m
5
m
6
P. N. OBČINSTVO, POZOR!
m/yf>T A VOriril za umivanJe> kopanje, pomivanj*, pranje, segre-AU1!:	» Ui/l/ vanje sob itd., segreva eribstavno hitro in poceni
PATENT JEKLENA REŠETKA
vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne rešetke v vsak normalen štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter segreva vodo takoj že pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpolago, nadkriljuje vse dosedanje zastarele toplovodne naprave. Štedljiv pri premogu in času, ker odpade vsak j postransko kurjenje za segrevanje vode v kopalni peči, kotlu itd. Naprava je neobhodno potrebna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotele ter stanovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo pohvalnih in priporočilnih pisem, ki so na razpolago. Poslužite se enakih naprav, kijih dobavi in montira solidno strokovnjaško in poceni
tvrdka BELAK & INKRET
INSTALACIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE	PREŠERNOVA ULICA 3
POJASNILA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO
&
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Ocjlašujts 'ir „Gostilničarslcern listu.16!
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan^Četina. — Vsi v Celju.