[THE OLDEST. AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPEK IN UNITED STATES OP AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico In resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV, DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
HAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y. ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 155.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 9, 1930
LETNIK XXXIX.
II povodnji utonilo več oseb. - Delavska kriza v Angliji
OBMEJNO MESTO MED ZED. DRŽAVAMI IN MEHIKO ZADELA POPLAVA. — VODA RUŠILA POSLOPJA, V KATERIH JE ŠTEVILO LJUDI PRIŠLO OB ŽIV-
LJENJE.
Nogales, Ariz. — Porazna katastrofa je v zgodnjih jutra-niih urah pretekli četrtek za-dela to mesto. Med strahovito nevihto se je v gorovju nad jtiim utrgal oblak in v kratkem c&su so bile mestne ulice na vi-s°ko poplavljene z vodo. Kalili0 človeških žrtev je nesreča Zahtevala, se še ni natančno uSotovilo, računa pa se, da je 25 oseb prišlo ob živ-:
ijenje. Mesto
Nogales leži ravno na Ni med Arizono in Mehiko. vsako država ga spada pol. dela sta po katastrofi enako prizadeta. Na ulicah J»ii voda pet čevljev visoko, 1 jzPodjeda poslopja, katerih Je porušilo že veliko število. * ' fiiehikanski strani se je po-rl celo neki hotel. Kaj se je Zg°dilo z osebami, ki so stano-vale v njem, še niso mogli do-
BREZPOSELNOST SKRBI
ANGLIJO
V Angliji nad dva milijona ljudi brez dela. — Največje število brezposelnih od leta 1922. — Nemčija in Amerika na podobnem stališču.
London, Anglija.— Črna bodočnost se obeta Angliji. Že zdaj je okrog 2 milijona oseb brez dela, a nikakega izgleda ni, da bi se položaj izboljšal. Nasprotno, brezposelnost celo stalno narašča. V večini panog industrije namreč še nadalje odpuščajo delavce.
Razmere, ki vladajo v delav-, skem oziru v Angliji zdaj, so slabše, kakor so bile kdajkoli izza leta 1922; to leto je bilo
/°°<><><>0<K>0<><>0<><>CKXX^
?nati. Tudi drugače je zmes-[edino, v katerem je število %va v mestu tolikšna, da niti brezposelnih prekoračilo 2 mi-^bližno še niso vedeli v četr- Hjona. Najhujše pri tem pa je koliko škodo je nesreča to, da po mnenju strokovnja-PovZroč'ila. Ob 3. uri zjutraj je, kov ni pričakovati nikakega izpovedala električna luč inj boljšanja pred 1. 1932. Vsa telefonska služba. Polegi Angleže nekoliko tolaži v
za katere so že ugotovili,
oseb
da
v so mrtve, jih pa pogrešajo 6 °krog 40.
NEv.
far;
Spri
ARNA "KONFERENCA"
mgfield, 111.
651etni
mer Ch. Beggs je pred dve-a letoma bankrotiral in nje-^ Va farma je bila prodana. eSgs pa ni mogel preboleti
teVi6 ]'Zgu1je in- tako J« Pre' Sg sredo, pod pretvezo, da bjj eK pogajati z njimi, pova-kupca na konferenco v ja Cs-Rerick banko v Ash-.' Hi. Z bančnim blagajni-j)r0] ' ki je imel v oskrbi
Sob so vsi st°PHi v ^k0 • • Komaj pa so se posedli, %gs sobo zaklenil in iz-,D iz žepa deset kosov di-Kti ter zagrozil, da bo polj^ Vse skupaj v zrak, ako ne
v	na njegove pogo-
vaj Sreči se je enemu zboro-Posrečilo naskočiti far-
tj ,.Ja °d zadaj in ga ob vlad a-■ Ud
v'ekei
tem položaju dejstvo, da niso razmere v Ameriki in v Nemčiji nič boljše, kakor pri njih. Ugotavljajo celo, da je Nemčija še veliko na slabšem. Med vsemi državami je v delavskem oziru na najboljšem stališču Francija, v kateri je brezposelnost tako neznatna, da niti v poštev ne pride.
-o-
TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA
Chicago, 111. — Usodna ko-lizija med dvema avtomobili-ma se je pripetila pretekli torek na Iliggins Rd., blizu Lee Street, pri kateri je prišla ob življenje ena ženska, sedem drugih oseb pa je zadobilo težke poškodbe. Nesreča se je pripetila, ko je na avtomobilu, ki ga je vozil Max Przyborski, 1415 Lincoln St., No. Chicago, počila pnevmatika na prvem kolesu, vsled česar je voznik i izgubil kontrolo nad avtom, ki
NOV
ZRAČNI REKORD
V® Angeles, Cal. — Kapi-Hr nk Wawks je bil pre-Ss'torek tukaj junak dneva. C0«* malim aeroplanom,
Sk'Yorka
preko cele ameri-
,air> Je izvršil
polet iz
ka preko cel( Cetine, in sicer v krajšem
ter ?eli so mu nevarno snov je okrenil v stran in \zadel v izročili policiji.	drugi, nasproti prihajajoči av-
to. V avtomobilu Przyborske-ga se je nahajala njegova žena, ki je kmalu podlegla poškodbam ; ranjeni pa so bili voznik sam ter ostali trije potniki, kakor tudi oba potnika, ki sta se vozila v drugem avtomobilu. Oba avtomobila sta razbita.
-o-
NOV VZDRŽNI POLET V TEKU
St. Louis, Mo. — Tukajšnja letalca, D. Jackson in F. O'-Brine, ki sta nosila svetovni rekord v vzdržnem potelu s tem, da sta preteklo leto obstala v zraku 400 ur, dokler jima niso tega rekorda odyzela brata Hunter v Chicagi s svojimi 554 urami, se zopet nahajata v zraku in sta tudi že prekoračila svoj prejšnji rekord. Kakor izjavljata, bosta skušala na vsak način posekati brata Hunter.
Casu
l)rG(j' kakor kdorkoli prej in g nJim, namreč v 14 urah segel minutah, ter je s tem do-hitr n°v rekord. Povprečna T^' s katero je vozil, je bi-
179
Je
milj na uro. Med potjo
Ua\avil petkrat.
^jfir Gan' N- Y" — Cela tU" tail i1a okolica je začudena til tlJJ°8°dkom, ki se je pripe-vi*elca \eki. farrni- Iz nekega ' kl je zalagal prebival-
ce
že
Pitn0 vo?1 davnih let z dobro teči p]je p Je naenkrat pričelo
o, v Jav se pripisuje na 8use.
P. Bernard Ambrožič, O.F.M.:
BARAGA!
Danes se vrši v Marquette, Mich., v katedrali nad grobovi treh slovenskih škofov silno pomenljiva proslava Baragove stoletnice.
Marquettski škof Nussbaum, četrti naslednik Baragov, poje slovesno škofovsko sv. mašo s prav posebnim namenom. Naprošen po zastopnikih slovenskega naroda, iz katerega je izšel veliki Baraga, se obrača k Bogu z iskreno prošnjo, da bi poveli-čal svojega zveste- ^--N ter v izbranih bese-
ga služabnika Friderika v očeh svoje Cerkve in mu naklonil svetniško glo-riolo na zemlji, kakor mu jo je gotovo dal takoj po njegovi blaženi smrti gori v nebesih.
Po končani službi božji, med katero Rev. Oman iz Cle-velanda v slovenskem in angleškem jeziku zbrani množici pojasnuje izredni pomen dneva, se ima izvršiti posebno slovesen akt, ki obeta postati važen zgodovinski dogodek. Na svojem troft-u sedi škof v polnem ornatu, asistenca okoli njega. Tu stopi predenj naš Msgr. Režek iz Houghtona, Mich., velik ljubitelj in eden najboljših po-znavcev Baragovih,
Iz Rezekove knjige Škof Friderik Baraga.
dah izroči škofu veliko prošnjo slovenskih katoličanov, da bi se po njegovem prizadevanju čimprej pričel v Rimu proces za svetniško proglašenje našega Friderika.
Škof odgovarja, kaj odgovarja, še ne vemo. Da njegov odgovor ni odbijajoč, je jasno iz tega, ker škof ni odklonil, na slovesen način v svoji katedrali napovedane prošnje . . .
Sledi obisk Baragovega groba, sledi' proslava na Calu-rnetu, ogled Baragove misijonske razstave etc. Pri vsem tem se Slovencem pridružuje cfelokup-no katoliško prebivalstvo od Mar-quetta do Calume-ta brez razlike na-
rodnosti. Toda vse ostale točke na programu so samo nekakšen okrasek in nameček k temu, kar se danes vrši v marquettski katedrali. Trenotki, ko bo msgr. Režek stal pred škofom in govoril v imenu vseh slovenskih katoličanov v Ameriki in obenem v imenu katoličanov marquettske škofije, pomenijo središče in jedro vseh letošnjih Baragovih proslav.
Baragov pomen je izredno velik v marsikaterem pogledu, toda vse drugo stopi daleč v ozadje spričo enega pogleda:
Baraga — svetnik!
Ali ne potrebuje vsa naša doba nekakega dvignjenja iz zaverovanosti v ta svet in iz zakopanosti v posvetnost? Ali nam ni vsem skupaj nujno treba, da se zopet zavemo neizrazne važnosti duhovnih vrednot? Materijalizem se nas drži na vseh koncih in krajih tako krepko, da se ga že komaj otepamo in napol zavestno kar tonemo v njem. Komaj smo še dostopni za ideje in ideale, ki koreninijo v besedah Kristovih: Ne skrbite, kaj boste jedli in kaj boste pili in s čim se boste oblačili . _ .
Kaj delamo? Ne samo, da skrbimo za vse to, da skrbimo za vse to mnogo mnogo preveč in na način, ki ga Kristus ne odobrava — delamo še hujše reči: skrbimo, kako bomo mogli kupičiti mamon, kako bomo izkazovali svojemu trebuhu božjo čast, kako bomo plesali okoli zlatega teleta in kako bomo ubili v sebi duhovnost ter postali podobni živalim ...
V	to ozračje današnjih "idealov" se oglaša kakor z drugega sveta velika misel:
Baraga — svetnik!
Ob tem glasu, tako se zdi, današnji človek kakor prebujen iz omotice obstane in se zamisli in se vpraša:
Kaj se že to pravi? Menda so bili časi, ko sem to vedel--S-v-e-t-n-i-k?!
Pa se zdi premnogim komaj mogoče, da bi dandanes koga proglašali za svetnika, ki nam je po krvi in po času in po kraju tako blizu kot nam je blizu naš Baraga . . .
Zato se misel o delu za Baragovo svetniško proglašenje še ni posebno ukoreni-nila in še ni ogrela mnogih src.
Toda ravno to je, česar danes zop«t tako silno potrebujemo — ne kulture, ne civilizacije, ne svetnega napredka — tega potrebujemo, da bi se spet enkrat prav živo zavedali, kaj pomeni beseda: Sve!:nik!
Naj bi vendar Baragov svetniški sijaj, ki brez najmanjšega dvoma ožarja to veliko ime, zajel v svojo čarobno luč čim več src današnjih ljudi!
V	to naj pripomore današnja slovesnost, ki se vrši v katedrali v Marquettu na grobih treh slovenskih škofov, med katerimi je prvi — Baragov!
Iz Jugoslavije,
JUGOSLAVIJA BO TISKALA NOVE BANKOVCE DOMA. — TOČA JE NAPRAVILA ZA MILIJONE ŠKODE V HERCEGOVINI. — LETINA V NOVOMEŠKI OKOLICI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI.
Tiskarna novčanic v Belgradu. Lampert, sin obče znanega posestnika in mizarskega podjet-
(<KHX>0<>OOCKKH>POOOOOO<X>00©	0-000000<KK>O0<KK><X>O<KK)0O<KK>OWKK>^^
NAPAČNEMU PONUDIL PIJAČO
Chicago, 111. — Peter Eme-ringer. 1340 W. Madison St., je imel zelo rad nekega svojega prijatelja, po imenu 'Billa'. Tako rad ga je imel, da je vsakomur, ki je bil njemu podoben, ponudil piti. Slabo pa je s to svojo ljubeznijo naletel preteklo sredo. Skozi okno je
zopet zapazil nekega "podobnega" in ga povabil v hišo. Ta je ponudeno pijačo z veseljem sprejel. Petrovo navdušenje pa se je po preteku pol ure izpremenilo v bridko razočaranje, ko se je povabljeni povrnil z dvema drugima moškima in se predstavil Petru kot su-haški agent.
AMERIKO HOČEJO POSNEMATI
Warsava, Poljska. — Prebivalstvo tukajšnjega mesta bo imelo v prihodnjem decembru priliko, da se izrazi, hoče li po amerikanskem vzgledu izsušiti mesto. Tedaj se bo namreč, ,vršilo splošno glasovanje glede prepovedi prodajanja pijač v 'mestu.
Te dni so dospeli posebni stroji za izdelovalnico bankovcev Narodne banke v Topčide-ru. Delo se začne v tovarni 15. avgusta t. 1. Tiskale se bodo najprvo novčanice po 10 Din, potem pa tudi take po 100 dinarjev. Novi bankovci bodo imeli napis "Kraljevina Jugoslavija". Stari bankovci se bodo potem polagoma vzeli iz prometa.
-o-
Milijonska škoda v Hercegovini.
O katastrofalnih posledicdfl toče, ki je opustošila sela v o-kolici Ljubuškega, se doznava, da je škoda po strokovnjakih cenjena na 2,500.000 Din. O škodi je obveščeno poljedelsko ministrstvo in banska uprava v Splitu.
-o-
Pridelek žita 4
Pridelek žita v novomeški okolici bo letos precej dober. Zlasti je pšenice. Žal, je deževno vreme ljudem zadnji čas onemogočalo žetev. Lepo uspevajo tudi drugi poljski pridelki. Bati se je še neviht in toče, ki letos pogosto obiskuje naše kraje.
-o-
Nogo si je zlomil
Jernej Arnuša, posestnik pri Sv. Urbanu, je padel s strehe, ko je isto popravljal. Padel pa je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Spravili so ga v celjsko bolnišnico.
-o-
Riziko dela
Mesarski pomočnik Alojzij Flis, zaposlen v mestni klavnici v Mariboru je tako nesrečno ravnal z nožem pri odiranju kože, da si je prerezal glavno žilo leve roke. Spravili so ga v bolnišnico.
-o-
Stare slike
Pri renoviranju Minoritske cerkve v Ptuju je umetnostni zgodovinar gosp. dr. Stele naletel ob stranskih oltarjih na baldahin in izza oltarjev na zanimive slike iz 12. stoletja. Na podlagi konštatacije gosp. doktorja bi bil ta baldahin in slike najstarejše cerkveno dele v dravski banovini.
-o-
Nesreča
V	Libojah v celjski okolici je padel železni model na roko 45 letnemu delavcu Karlu Do-sedlo, in mu jo zlomil pod komolcem. Prepeljali so ga v javno bolnico v Celje.
-o-
Vas zgorela
Belgrad, 22. jul. — Sinoči je pogorela vas Donje Stone pri Skoplju. Požar je nastal zaradi neprevidnosti in se je bliskovito razširil ter je upepelil skoraj vso vas!"
-o-
Nova maša v Šoštanju
V	nedeljo 13. julija je pel v Šoštanju novo mašo g. Josip
nika.
Ruše
Okoli cerkve se bo izravnal ves prostor, naredila se bodo nova pota in posula z belim peskom. Da bo vse lično. — V cerkev dobimo v kratkem novo modernejšo električno razsvetljavo.
Neprevidnost
V Apneniku v Pečovniku pri Celju, je 50 letni delavec Jakob Cerovšek iz Zagrada prišel z levo roko med dva va-gončka, ki sta mu zmečkala tri prste. Zdravi se v celjski javni bolnici.
Trbovlje
Vrtnar g. Kuhar Herman si gradi ob pokopališču zimski cvetličnjak. Že sedaj je mogel prebivalstvu postreči .z vsem, kar spada pod vrtnarsko stroko, z novo napravo si je pa svojo obrt izdatno zboljšal.
-o-
Smrtna kosa
V	Zemunu je umrl prelat, prošt in mestni župnik Alojz Vincentič, rojen je bil v župniji Žreče pri Konjicah. — V La-borah pri Kranju je umrla Antonija Vilfan, gostilničarka.— V Mariboru je umrl Anton Krevh, železničar star 62 let. — V celjski bolnici je umrla Jera Mrakova, delavka iz Polzele stara 58 let. — V Hrastniku je umrl vpokojeni rudar Legvaro. — V Laškem je umrla Katarina Farčnik, soproga
davčnega izterjevalca. *
-o-
Sreča pri ribolovu.
V	potoku Mislinja od Št. Je-derti do Št. Janža ujel g. Ivan Kasell iz Slovenjgradca 2 in pol kg težkega lipana, ki je bil izredno lep in rejen.
-o-
Rudeč zvonik
V	Mirni, pravijo, da imajo popolnoma rudeč zvonik, pa ne od sramu, pač pa ker je nova streha gor. Pa še povejo, da so zaradi fantov in mož prebarvali tudi uro, da bo boljše kazala in ne bodo cerkve zamujali.
-o--
Kraljica Marija na Bledu
Nj. Vel. kraljica Marija je 21. julija dopoldne s svojim spremstvom prispela na Bled.
-o-
Nova šola w
Novo ljudsko šolo bodo začeli zidati v Rušah. Do jeseni, pravijo, da mora biti pod streho, ako le ne bo preveč vreme nagajalo.
-o-
Nesreča delavca
Josip Lesjak, 51 letni drvar-ski delavec pri sv. Lovrencu na Pohorju je pri prevozu lesa padel pod voz in kolo mu je šlo preko desne noge. Peljali so ga v bolnišnico v Maribor.
Rtcb I
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 9. avgusta 1930 J
AMERIKANSKI SL'OVENE^
*rW in a«j«tarejii slovenski list t AmerikL OaUnovljea lets 1SK
ubaja Ttak dsn razan nsdelj, pons-«Uko« to dacvov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naalov uredništva in uprav« J 184» W. 22nd St., Chicago, 111. Tslcfon: CANAL 00*1
Maročniasi
ta celo leto-
la pol leta _
Za četrt leta --
Za Chicago, Kanado hi Evropo: 1» celo leto _$6.00
-15.00 . 2.50 . 1.50
Th« First and the Oldest Slovenian Newspaper in America* Established 1891.
Issued daily, sxcept Sunday. Monday snd ths day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication offic*: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 009«
Subscription:
For one year---,-
For half a year -
For three months___
La pol lets _ £» četrt lets
_$5.00
_2.50
_ 1.50
Chicago, Canada snd Europe!
For one year----$6.00
_ 3.00
_ 1.75
3.00 For half a year _
1.75 For three months
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, fo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.	_
DOPISI važnega pomena ss hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Ns dopiss brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov u ednižtvo ne vrača.
jih napadajo.
Katoliški starši, poskrbite svoji tleči najboljšo šolo in vzgojo. S šolo pa vaša naloga nikakor ni končana. Vzgajati morate sami in vzgajati z najboljo šolo.
Slovenski katoliški starši, pošiljajte otroke v slovenske katoliške šole. Narodnost pri vzgoji nikakor ni stranska zadeva.
Vzgajajte deco od nežne mladosti naprej, in vzgajajte neprestano, delo nikoli ni končano. Vzgajajte pa po duhu in načelih Krista. Brez Krista je vsaka vzgoja le zmeda in poguba.
Moderna, brezverska vzgoja vzgaja ljudi,' ki se imajo sami za neke bogove in poznajo le uživanje; v tem ni sreče niti pri najbolj sijajnih zunanjih razmerah. Taki ljudje postanejo prava šiba za vse človeštvo.
skih novic. Mimogrede sem jih pobral na svojem zadnjem obiska. Ni bogvekaj. V vročini vse plesni, še moje novice. — Bethlehemčane pozdravlja
Fant od fare.
Entered ai second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Šola-vzgoja
IV.
Oglašajo se neki, kateri se ne morejo dosti ogorčeno izraziti radi plačila, priznanja, obljube, oziroma radi kazni, izgube, bolesti, trpljenja. Eden se oglasi, in vsi capljajo za njim in ponavljajo isto, pa so vsi skupaj brez glave, brez.ume-va-nja.
Bistveno sredstvo pri vzgoji je obljuba in plačilo. Ni namen, le sredstvo je. Kdor pa noče sredstva, nikoli ne dosega namena. Zabavljajo čez sredstvo, ki ni na zemlji, ker vzgoja mora meriti navzgor in na najvišje, ampak v isti sapi, ko pod-bijajo to sredstvo in s tem vzgojo samo, škilijo željno na vse strani, odkoder bi prišlo nekaj — priznanja, hvale, pohvale, plačila za njih baje ko biser čisto in nesebično delo. In kako to svoje delo poudarjajo, pa ne vidijo, da se bijejo sami po zobeh, ker tak poudarek meri na — plačilo, obljubo.
Spasitelj zahteva mnogo, veliko, najvišje, ampak obljubi še več. V priznanju in hvali nikakor ni skromen. Jasna je pot pri pravi vzgoji.
V vsakem otroku tiči angel, tiči v njem pa tudi nekaj hudiča. Velike in strašne napake se prikazujejo v malem zadetku pri otrocih. Gorje, ako kdo hoče otroka zadovoljiti s tem, da mu ugodi pi*i napačnih željah in nagnenjih. Kaj vse lahko postane iz otroka?
Otroka je treba posvariti, ga okregati, mu zapretiti, kaznovati ga. Tudi to so sredstva za vzgojo, niso noben namen. Spasitelj sam hodi isto pot, ampajc nikakor ne namenoma, da bi mu bilo za kazen ("Sin človekov ni prišel duš človeških gub it, da jih zveliča, je prišel —- Luka, 9-56"). Svaril, bodril je Krist, in kaznoval šele, ko druga sredstva niso pomagala. Kjer je našel dobro voljo, je neznansko ljubezniv pri svarje-iiju in karanju ("Ne vesta, kaj prosita — Mat. 20-22''}. Le redkokdaj je beseda bolj ostra ("Reče jim: Kaj premišljujete, da nimate kruha? Ali še ne spoznate in jie umete? Ali imate še okameneno srce svoje? — Marko 8-17").
Vzgojno sredstvo je praktično izvajanje dobrega. Krist zahteva vero, zaupanje, svoje vadi v ponižnosti. Dogodi se nekaj, in to porabi za pouk ("Reče mu nekdo izmed ljudstva: Učenik, reci bratu mojemu, da razdeli z menoj dedovino. On hiu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca med vama? Luka, 12-13 ss."). Vedno zahteva vaje v molili, ljubezni, po trpljenju, zatajevanju, praktično udejstvo-v an je.
Nikjer se Kri,st ne prenagli, nikomur ne nalaga preveč, ni komur se ne vsiljuje; ne poudarja vsega enako, temveč tako, l.akor je najbolj' prikladno za dotičnega; ozira se na mero pripravljenosti, dobre volje, kjerkoli jo najde.
Rad spregleda ijjalenkosti, da doseže kaj višjega ("Ta, Nikodem, pride k Jezusu ponoči — Jan. 2-3"). Prilagodi se nagnjenjem posameznih in njih značaju,, napak jim ne zameri, dasi je mestoma oster, a se od njih ne odvrne.
Njegovo oko je neprestano uprto na slaba nagnenj.a, zavrača jih, kara, svari.
Naprej in naprej vzpodbuja k raznim čednostim: veri, odtrgan ju od posvetnega, čuječnosti, pomanjkanju zunanjega, potrpljenju in veselju pri preganjanju, napornem delu. Po očetovsko skrbi za svoje in njih časne potrebe, brani jih, ko
KAJ JE "FANT OD FARE" VIDEL V BETLEHEMU
Bethlehem, Pa.
Kadarkoli sem v Bethlehe-mu, sem vesel. Tako lepega kraja nimajo Slovenci drugje, tako lepega in živahnega življenja je tudi malokje.
Kar je prekmurskih naselbin v Ameriki, je bethlehem-ska najlepša. Največ Prek-murcev je tukaj. Pravijo, da je tisoč katoliških Prekmiu-cev in tisoč evangeličanov. Katoličani imajo svoja narodna domova v cerkvi in katoliški šoli, protestantje pa v "Vindiškem domu".
Cerkev in šola sta diki naselbine. Cerkev je gradil P. Anzelni, ki je še vedno narodu v spominu; šolo je dal postaviti P. Veren, ki je lansko leto odšel nazaj v domovino, potem ko je blizu šest let delal med prekmurskimi rojaki v Bethlehemu.
Sedaj župnikuje v Bethlehemu mladi, toda energični in navdušeni P. Egidij Horvat, ki je prišel v Ameriko lansko jesen in z veliko vnemo deluje za naselbino. Naselbina ga je takoj vzljubila, zlasti še radi tega, ker je prekmurske krvi. Na to Prekmurci veliko dajo, čeprav so Slovenci in jim je ,,	.
veliko do slovenskega rodu, | da. To je brl zopet praznik za
se ponašajo z vsem, kar je 'na-ški". Provincijalizena je nam
Dominik, toda potem je zaspal, novi župnik mu je dal novega življenja. Večkrat se postavijo in marsikatero zmago. so si že izvojevali.
Zadnji mesec je bil senzacija mladi Prekmurec Senic. Z raznimi rekordi se ponaša svet vsenaokrog, takega ni dosegel nobeden. Imenovani je sedel na "Fireplugu" celih 24 ur Ves Bethlehem je hodil občudovat njega- in njegovo prekmursko vztrajnost. Baje se mu je tudi dobro izplačalo. Množica radovednežev je bila tako velika, da je moral stražiti; fanta policeman na motornem kolesu- On je pa sedel kakor kralj na prestolu in se smehljal vsemu svetu, češ, "mi Prekmurci nismo za en krajcar." Tako je Prekmurec proslavil slovensko ime in slovenski narod z novim rekordom. ;Čast mu. Še ves dan potem so hodili občudovat mesto, kjer je sedel junak. Tudi jaz sem imel čast videti imenitno mesto. Kaj vse ne vidiš po svetu.
Skoraj vsako leto pridejo slovenski sosedje na obisk. — Predvsem so prihajali pevci z bližnjega New Yorka. Narod jih je vedno z vsem navdušenjem sprejel in pogostil. Letos so prišli pevci z Ridgewoo-
NAZNANILO DRŽAVLJANSKEGA KLUBA
Barberton, O.
Naš amerikansko - slovenski državljanski klub je na svoji seji dne 3. avgusta odobril sledeče kandidate kot vredne, da jih volimo pri primarnih volitvah dne 12. avgusta:
M. Ray Allison za Attorney General; Joseph T. Ferguson za Treasurer of State; Robert J. Bulkley za United States Senator; Will P. St.ephenson za Judge of the Supreme Court (za Ohio) ; Alfred Limber za Prosecuting Attorney (Summit County) ; Fred R. Tester za Sheriff (Summit County) ; F. Dj, Fritch za Judge of the Court of Common Pleas (Summit County). Vsi ti navedeni kandidirajo na demokratskem tiketu (Democratic Primary Ballot).
Da se more te voliti, je potrebno, da ko greste voliti na omenjeni dan, da zahtevate demokratski tiket in naredite križ pred imeni teh tu navedenih kandidatov. Lahko to izre-žete in nesete seboj v volilno kočo. Kar se tiče iiašega naroda v našem mestu, se isti zelo briga za pridobitev državljanstva, kar je lepo, vendar pa jih je še precej posebno žensk, ki
5 naselbino. Tako lepo so zapeli v cerkvi kakor nikoli popreje. Imeli so procesijo po cestah nresta. Zbor je pel in poviševal slovesnost s svojimi ubranimi glasovi.
Tudi v Bethlehemu so zadnji čas slabe delavske razmere. Skoraj tri četrt ljudi jc brez dela. Pričakujejo, da se kaj kmalu obrne na bolje.
^ 15. avgusta bo sprejeta in
vsem v krvi.
Vendar so Bethlehemčani ^Slovenci. SLovenci so bili in bodo ostali Slovenci. Tega se vedno bolj zavedajo. Eni sicer škilijo v madjarsko koruzo, pa to ne.kali slovenskega značaja naselbine. Star denar, staro vino, pa star cesar še danes marsikoga moti.
Od časa do časa prihajajo j Preoblečena za šolsko sestro v naselbino slovenski duhovni- rojakinja z bethlehemskega ki, med drugimi P. Odilo, ki Prekmurja, Mary Koprivšek,
ga tako povsodi najdeš. Irael je 40urno pobožnost. Ob tej priliki so se nanovo poživila cerkvena društva, zlasti društvo žena, ki šteje blizu sto članov.
Fantovski klub si je stekel že marsikatero lavoriko. Dober je v vsakem športu. Ta klub sta ustanovila in povzdignila do veljave P. Leo in P.
hčerka uglednega bethlehemskega organista. Vsa naselbina se veseli tega dogodka. Sestre so pri narodu v velikem spoštovanju, tako morda nobena naselbina ne ceni svojih učiteljic kakor bethlehemska. To je narod pokazal tudi ob priliki zadnje zbirke za narodni sesterski kolegij v Lemontu.
Evo Vam nekaj bethlehem-
nimajo državljanstva. Mož mogoče pravi: kaj je treba moji stari papir? Pa ga ji je treba, morda ravno tako kot nam moškim. V Ohio imamo takozvani "mothers' pension" (penzija za matere, katere imajo male otroke in so vdove). Da taka mati dobi penzi-jo, je potreba, da je državljanka dežele. Namen tega kluba je tudi, da po svojih močeh pomaga našemu narodu tukaj dr, državljanstva. Vsaka oseba, katera želi kaj več informacij glede tega, naj se obrne do uradnikov tega kluba.
Anton Okolish, tajnik.
-o--
PREMEMBA ROMANJA V LE M O N T
So. Chicago, 111.
Ker je ravno v nedeljo, dne 17. avgusta, začetek konvencije KSKJ. v Waukeganu, in bo šlo precej naših rojakov na slovesnosti in razne ceremonije, katere napravijo in so običajne pred vsako konvencijo, zato se za letos odloži naše letno romanje za eno nedeljo pozneje, to je — in dobro si vsi zapomnite — dne 24. avgusta.
Torej bomo šli v Lemont k Mariji Pomagaj v nedeljo, dne 24. avgusta, takoj po prvi sv. maši, ki bo ob 8. uri. V Lemontu bo sveta maša, ako bo lepo vreme, na hribu. Kakor se je do sedaj dognalo, bodo dekleta društva sv. Terezije nosila Marijo iz cerkve na hrib in nazaj. Udeležite se procesije vsi farani, kateri boste to ne-
deljo v Lemontu, kakor ste se dosedanja leta. Skazimo čast Mariji in jo zaupno prosimo nadaljne pomoči. Naj bo naše romanje res pravo romanje in ne samo izlet. Prav lepo ste se vsako leto udeležili tega romanja, in tako upam,, da tudi letos ne bomo šli nazaj po številu udeležencev, ampak se bo naše število še povečalo. Priglasite se, kateri mislite iti na truck, da se bo vedelo, koliko truckov bo potreba. Priglasite se čimpreje in ne čakajte zadnjega tedna. Za truck se oglasite v župnišču, ali se pa priporočite kakemu cerkvenemu o-dborniku, da naj on pove g, župniku. Vožnja na trudu bo, mislim, stala za tja in nazaj le okolu 75c. V četrtek, dne 21. avgusta je seja glede romanja. Pridite vsi, ki to berete, na sejo, da se pomenimo in bomo se vsi vedeli kako ravnati.
Naznanilo članom Holy Name Society: Vsem članom društva Najsv. Imena bodi povedano, da je danes, v soboto večer skupna spoved in v nedeljo, 10. avgusta, skupno sv. obhajilo, kakor ste slišali o-znanilo zadnjo nedeljo in še tudi eno nedeljo poprej. Žene in matere, ki to berete, ne pozabite povedati svojim možem in sinovom, ko pridejo z dela, kateri so v dr. Najsv. Imena, da pridejo v cerkev pravočasno. Možje pa in mladeniči, kateri sami berejo, naj se sponv nijo svoje dolžnosti, katero so obljubili, ko so vstopili v dr. Najsv. Imena. Ako smo obljubili, zakaj bi tudi ne držali? Potrudite se, da nas bo lepe število. Saj veste, da se katoliški živelj vsake amerikanske fare meri po članstvu dr. Najsv. Imena. Ako se ti člani ne bodo držali svojih pravil, svojih obljub, kaj naj pa pričakujemo cd drugih? Zato člani na noge! Postavimo se, da smo molžje, fantje, ne samo po imenu, ampak v resnici. Nič za to, če je malo vroče. Če si mož, se ne smeš ustrašiti žrtev, pa naj bo še taka. To pa vendar ni
preveč radovedni biti, kako smo se tam imeli. Naj bo dovolj, ako vam povem, da ni nobenemu ničesar manjkalo. ledino novinar je prišel brez klobuka domov. Prav prijeto« smo se zabavali. Srno pa bili tudi pravi tiči. Naš Mike, tam iz tiste fare, kjer nimajo "turna", je povedal novico, da bodo v jeseni delali "turn", kel je rekel, da res, cerkev brei turna bolj mizerna zgled* Kakor je pravil, bo mendi turn s koruzne slame, z otrob1 bodo pa vezali. Zvonove so. kakor se sliši, že tudi nar< v Pavlihovi tovarni, onkraj
lune.
Novinar.
SMRTNA KOSA NA ELY Ely, M»>n
V nedeljo, dne 27. julija J tukaj na svojem domu u Mrs. Barbara Gersich. Umr,! je vsled srčnega napada, ko l pometala, oziroma pospravU8' Ta po hiši.
Pokojna Barbara je bila ra 57 let. Zapušča žalostne? soproga in eno hčer, ki je P, ročena v Milwaukee, Wis-je takoj, ko je dobila obves;' lo o smrti svoje matere, P1'^" iia Ely. Pogreb se je vršil sredo, 30. junija ob veliki uf ležbi faranov. Pogrebne ob11 de je opravil za pokojno $ Father MiheMch. — Naj Jj-kojnici sveti večna luč, ost» pa naše iskreno sožalje.
E. *
— , i
Postrežljiva soseda.
vas vendar nisem poklicala mi uglasite giasovir.
— Ne, vi ne, gospa, PaC
vaša soseda!
* * *
Radovedna. — Gospod^ Vi ste torej brat naše Ane-ste edini brat?
Pismonoša: Upam, da, lostljiva.
NAROČNIKOM V SOUTfl CHICAGI
naznanjamo, da jih bo te
obiskal naš zastopnik M?' že f Fajfar iz Chicage, ki
"J
J»
člani v velikem številu. To sporočam, ker sem dobil nalog na zadnji seji, da naj poročam v Amer. Slovenec, da bodo člani vedeli, kako se zadržati. — Pomnite: Pred sv. mašo se zberemo v dvorani in skupno odkorakamo v cerkev. — Člani, pomnite še to, da bo seja v pondeljek, 11. avgusta ob pol 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Ako kateri misli nanovo pristopiti v dr. Najsv. Imena, naj to pove v soboto večer predsedniku Mr. Martinu Shif-rer, ali naj pove duhovnemu vodji, g. župniku Rev. Father Leonu. Sprejem bo takoj po sv. maši.
Novinar ima sedaj strašno veliko za povedati, pa nikakor ne more v "grif". Malo potrpljenja, pa bo vs<i prišlo na dan. Za danes naj omenim, da je bil novinar z nekaterimi prijatelji zadnjo nedeljo meseca j.Ur lija v Rockdale, 111. Ni treba
nič posebno težkega. Pridite oblaggen pobirati" na toč- ^
oglase in drugo za list ^ Slovenec, kakor tudi Vr0. naše knjige in vse, kar zvezi z našim podjetje®9. Vsem ga najtoplejše prip01"' mo in prosimo, da mu S1... roko pri agitaciji za nač Uprava Amer. Sloven ,

NAROČNIKOM V Cl LANDU
naznanjamo, da jih bo ^
obiskaval naš ta mošnji ®
zastopnik Mr. Anton Ja 14701 Thames Ave.,
k**1 C*
/
land, O. Vse naročnike mo, da mu gredo na r pomagajo pri agitaciji 2 list Amerikanski Slovenj: njega lahko naročite tulJ
otf
i i1.
OD JURIST A DO INDIJANSKEGA
MISIJONARJA
Dr .P. Hugo Uren, O.F.M.
(Konec)
V New Yorku je ostal štiri dni, ker je imel z revizijo prtljage precej sitnosti. Tako je iniiel priliko si meso ogledati. Saj takrat je bilo šele dolga vas v primeri s sedanjim se-4erfimilijonskim mestom. Imelo je le 250>000 prebivavcev, dasi je bilo "največje in najlepše" ameriško mesto. Cerkva raznih veroizpovedi je bilo 160, med njimi štiri katoliške. Pravi, da ima Evropa čisto drugo. pojme o Ameriki, kakor je v resnici. Ne bi verjel, da je na tako visoki stopnji kulture, žal cisto časne in svetne kulture.
Dne 4. jan. ob 7. zjutraj se je odpravil dalje proti Phila-
delphiji, deloma s parnikom, deloma z vozom. To drugo a-meriško mesto za New Yorkom, kakor piše, a po njegovem mnenju lepše, je imelo takrat štiri katoliške cerkve. Tu je bil pet dni gost nekega silno prijaznega župnika takozvane "nemške cerkve". Ta ga je za naslednjo nedeljo, 9. jan., vpregel, da je prevzel nemško pridigo* kar je seveda z velikim veseljem in zadoščenjem storil. Dne 10. jan. jo je mahnil naprej proti Baltimoru, kamor je došel isti dan ob 10. zvečer. Drugo jutro se je predstavil svojemu nadškofu, ki ga je zelo prijazno in demokratično sprejel, Kot brata sta si po-
dala roki, česar v domovini ti-
ste čase pač ni bil vajen, zato
3 povdarkom omenja to demokratično avdijenco. Dne 12.
jan. ob 3. zj. je odrinil proti
Columbusu. Kake dve uri pred
tem mestom je po božji previdr nosti ušel veliki nesreči. Malo čez polnoči so se ustavili pri neki gostilni, da dobijo nekaj
gorkega, ker je bila noč občut-
no mrzla. Komaj so izstopili iz voza, se konji splaše. V divjem
galopu dirjajo z vozom naprej. Kočijaž hiti za njimi, kliče, miri, a zastonj. Peš gredo za njimi. Čez nekaj časa zagledajo zadnji konec voza v obcestnem prepadu. O konjih in o prednjem kocu voza pa ni bi-
lo ne duha ne sluha. Pri bližnji ( koči dobe sani, na katere pre-
lože prtljago in se tako privleče jo v Columbus, kjer so najeli drugi brzi voz, ki, jih je 18. jan. ob 4. pop. srečno pripeljal na
začasni cilj — v Cincinnati.
Baraga je bil ves blažen, da je po dolgem, poltretjem mesecu srečno dosegel cilj toliko vročih želja. Svoji ljubljeni sestri Amaliji piše 21. januarja 1831: "Ker imaš dobro, nežno čuteče srce, boš razumela in mi radia verjela, kar ti povem : Popolnoma nemogoče mi je izraziti čustva, ki mi polnijo srce, ko pomislim, da sem na cilju svoje poti, v hiši apostola Ohio, škofa Fenwicka."
Drugo jutro ob 10. se mu je šel predstavit. Globok vtis je napravil nanj s svojo svetostjo in ljudomilostjo. Mislil je, da stoji pred sv. Frančiškom Sal. Silno ga je bil vesel, ker ga je šele maja pričakoval. Posebno ga je pa vzradostilo, ko mu j* Baraga izrazil željo, da bi bil rad pravi misijonar, ne med evropskimi priseljenci, ampak med Indijanci. Domenila sta se,
da bo preko zime ostal pri njem in prevzel pastirstvo za Nemce, obenem se bo pa uči indijanščine. Poleti da ga bo vzel s seboj na vizitacijo škofije In njenih misijonov ter mu odkazal misijonsko polje.
Poslej je imel vsako nedeljo za Nemce opravilo, med tednom se je pa pridno učil indijanščine. Tudi pri tem mu je previdnost božja kar očividno šla na roko. V tamkajšnji du-hovski hiši je bilo 5 duhovnikov in 4 kandidati duhovskega stanu. Med temi je bil neki 18-letni Indijanec. Temu, ki je tudi angleški govoril, je škof Barago dal v roke, naj mu pomaga pri učenju indijanščine. Komaj je dobil prvo podlago, že dobi od škofa poziv, naj pripravi na odhod med Indijance. Toda prej je moral še za nekaj dni med krščene pagane v državo Indiano. Kakih 25, delo-
ma irskih, deloma francoskih in nemških, ter ena slovenska družina Pohek iz Metlike šo bile tam. Baragovo srce se je zgroz.'.o nad versko zapušče-nostjo in brezbrižnostjo toliko naseljencev. 2e je začel misliti, če ne bi kazalo med temi pagani ostati in jim znova raz-pihati vero, ki jim je v globini srca komaj še tlela, ne da bi se kakor koli udejstvovala. Vprašal je za svet generalnega vikarja svojega škofa. Ta mu je pa med Indijanci obetal lepšo in obilnejšo žetev. Tako je o-stal pri prvotnem sklepu.
Dne 21. aprila je zapustil Cincinnati in se napotil med Indijance ob Krivem drovesu. Škof sam se je odločil, da ga spremi tja. Poslal ga je 11 dni pred seboj, da spotoma poišče še nekaj krščenih paganov. V Daytonu sta se 28. aprila sešla in skupaj odrinila preko De-
slovenske knjige in m-ke, ki jih ima v zaM1 (J knjigarna. V zalogi. ^ slovenske plošče. Vse^ prav toplo priporočan10 klonjenost!
Uprava Amer. Sk^'
troita na otok MackinaC
to dalje proti Krivemu su, kamor sta prispela " ,()j ja. Baraga je bil na ^ končnem cilju. "Srečen je vzkliknil, "ki me J1-' ^ divjake pripeljal, od k*' ne bom nikoli več k^1,, tako presv. volja
Tako je nekdanji JfjV raga kot misijonar ^ h oni teme dolgo	v
dijanske duše, ki je besih sigurno nagraje'1,1 ^ niško krono. Bog daj\ tudi na zemlji skoraj '' ^ (Ponatis iz Ave
Maribor	J>
Na tukajšnjem koM je včeraj predpoldne ' fl nezavesti na tla caatitu zij ček, za katerega se je ^
da je identičen s Francetom Mirom ^ ka pri Ljulonieiu.

Sobota, 9. avgusta 1930 -
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
KAJ JE AMUNDSEN NAPISAL
Kakor da bi Amundsen slutil svoj žalostni konec. Malo pred svojim zadnjim poletom, da bi rešil Nobil.a, je veliki polarni raziskovalec napisal svo je spomine iz življenja, iz katerih bodo zanamci spoznali ne samo ogromno delo, marveč tudi velikodušnost junaškega raziskovalca, ki je žrtvoval svoje življenje za moža, ki mu je napravljal samo težave.
Amundsen, otrok norveških trgovcev, je preživel svoje mladost v Oslu. Že zgodaj je v njem začela zoreti želja, da bi postal polarni raziskovalec, ^ral je tozadevno literaturo in Posebno so vplivali nanj potopisi angleškega raziskovalca Franklina. Amundsen je že v
v
c*su, ko sport še ni bil v modi, slutil pomen utrjenega telesa za raziskovalca in je že zgodaj začel trenirati. Za duh tedanjega časa je značilno, da so 'faeli na Norveškem mladega Amundsena za norca, ker je Pozimi spal pri odprtem oknu. Ko je pa moral k Vojakom in te stopil pred naborno komi-p'jo, je polkovni zdravnik skli-Cal vse častnike, da jim je pokazal strenirano in mišičasto telo Amundsena, kar je bilo Maj nekaj izrednega. Kljub sv°ji kratkovidnosti je bil A-jflundsen potrjen in je prebil tll<U svojo vojaško dobo s"spor-f°ift in dnevno pripravo za svo-•'e bodoče cilje. Ko je doslužil v°iake, se je vdinjal kot mor-llai' na neki jadrnici, da bi si s Praktičnim delom omogočil dosego kapitanskega patenta, ^ta 1897. se je udeležil bel-^'Jske antarktične ekspedicije, Clie ladijski zdravnik je bil dr.
ki je pozneje postal sla-v°n, Cep rav so o odkritjih C°oka dvomili in je ta menda ^di finančnih manipulacij pri-Sg1 v zapor — je Amundseno-v° spričevalo za tega moža Nboljše. Amundsen opisuje ^ooka, ki je bil tedaj samo pravnik, kot dušo ekspedicije, ^gar iznajditeljski duh in od-'°Čnost sta ekspedicijo rešila iz ^fcogih težav. Amundsen je ^zneje postal vodja te ekspe-^jcije, ko so vsi predpostavlje-l11 zboleli. Po svojem povratku Je Začel Amundsen študirati ^tcorologijo. Leta 1903 je ^mundsen na lastni ladji na-°pil svoje veliko raziskovalno Potovanje in se mu je kot pr v°fnu posrečilo, da je premami severozapadni prehod. S ^ je njegovo ime namah po-^'o slavno in predavalno po-
. Vunje mu je omogočilo, da se Je
, 2acel pripravljati na osvoji-• v
Južnega tečaja.
Amundsen je res decembra 1 kot prvi Evropejec dose-_ Južni tečaj, deponiral tam ^uPirje in norveško zastavo tei j,0, treh dneh nastopil pot na-f •>• Amundsenu se je v razme-<l<x kr&tkem času posrečilo v '^i južni tečaj, ker je pred-6,11 ekspedicijo izborno opre-
mi] vilo
IJc
ln vzel seboj zadostno šte-eskimskih psov
mal, ker ga je že Peary dosegel. Vendar je Amundsen že pred svetovno vojno piislil na to, da bi se tečaja dosegla z zrakoplovom ali letalom. Po vojni se mu je posrečilo, da je pridobil za svoje cilje bogatega Američana Ellsworths in tako je nato italijanska vojaška uprava kupila "Norge", ki je odnesla ekspedicijo z Nobilem vred proti severnemu tečaju. Amundsen je podal značilen o-pis polkovnika Nobile, ki je zanj naravnost uničujoč. Označuje ga kot nesposobnega, ne-složnega in strahopetnega častnika, ki je bil naravnost smešno domišljav in širokousten. Poleg mnogih težav, ki jih je Nobile povzročil voditeljem ekspedicije z nespametnimi in neprimernimi odredbami, je skušal nato vse uspehe svojih predstojnikov zmanjševati in sam sebi pripisovati. V vseh važnih in nevarnih trenutkih potovanja je Nobile odpovedal, ko pa je bil cilj dosežen in ekspedicija pri povratku slovesno sprejeta, je Nobile stopil iz zrakoplova v veliki gala-uniformi, medtem ko so bili A-mundsen in njegovi sodelavci v navadni delovni obleki. Kljub izrecnemu povelju A-mundsena, da se ne sme vzeti seboj nobena nepotrebna reč, da se prepreči vsak dekagram odvišne teže, je Nobile vzel seboj, ali bolje rečeno vtihotapil svojo paradno uniformo. Pri vsaki priliki se je polkovnik Nobile s prav južnim temperamentom zjokal in so mu odpovedali živei.
Poskus češkega učenjaka Bo-houneka, da bi rešil Nobilovo čast, se zdi, da se je spričo A-mundsenove avtoritete ponesrečil. Tem globlje mora vsakega dirniti konec Amundsena, ki je za tega moža zastavil svoje življenje in pri tem našel smrt. Življenski spomini najuspešnejšega vseh polarnih raziskovalcev pa bodo vedno o-stali eno najbolj pomembnih del polarne literature.
■ - sani. Psi, čijih sani so te-j 1 Potovanja postale prazne,

v vllato služili kot živ provijant potrebe. S toplimi be-. ami se spominja Amundsen
val	angleškega razisko-
ijnCa kapit. Scotta, ki je nekaj v,,v.^a Amundsenom med naj-Jim pomanjkanjem s svoji-t^ llulmi dosegel južni tečaj, ^ '' Pa, ko je videl, da ga je Hi, Undsea prehitel, takoj obr-^rJnazaj in žalostno končal.
GASILSKA SLUŽBA V VATIKANU
V vatikanskem mestu že dolgo časa čutijo nujno potrebo po požarni brambi, ki bi v vsakem oziru odgovarjala modernim željam. Že od starih časov obstoji v Vatikanu mala četa gasilcev, ki pri morebitnem požaru lahko nudi prvo pomoč. Ti gasilci pa niso dovolj izvežbani. Mogoče se bo še kdo spominjal, da je leta 1904. nastal mal požar v skladišču za knjige slavne vatikanske knjižnice. Pij X. se je takrat takoj obrnil na rimskega guvernerja s prošnjo, da bi poslal mestno požarno brambo na pomoč. Posrečilo se je v zadnjem trenutku, da so obvarovali pred plameni zaklade vatikanske knjižnice. Seveda so po tem požaru storili vse mogoče, da bi zboljšali vatikan-za vlače- 'sko požarno brambo. Sedaj se je pa tudi to zboljšanje izkazalo kot nezadostno. Vatikanski guverner profesor Serafini se bavi z načrtom, da bi se vatikanska požarna bramba popolnoma reorganizirala.
TO INJONO.
EGIPTOVSKI DIPLOMATI — UČENCI JEZUITOV
Egiptovska vlada je v Londonu, Parizu in Rimu zastopana po samih jezuitskih učencih. Vsi trije (Sesostris Sidarus bej, Mahomed Fakhry paša in Sadek Vahba paša) so moha-medanci. To zanimivo dejstvo je bilo omenjeno na nekem banketu starih jezuitskih u-čencev v Kairu, ki se ga je u-deležilo 300 oseb. Kraljevi gl. ceremonijar je tudi učenec jezuitov. Egiptovski poslanik v Parizu je imel na banketu govor, v katerem je naglasil, da je ob priliki svojega obiska v Španiji iz hvaležnosti obiskal tudi grad Ignacija Loyole. — Ravno tako je tudi jezuitskemu generalu v Rimu podaril zahvalno knjigo.
-o-
HOKUSPOKUS PRED JETNIKI
V	neki angleški kaznilnici je neki slavni iluzijonist priredil predstavo, čije točke so vsebovale same "čudežne stvari". Bilo je to prvič, pa je bilo tudi zadnjič. Zakaj konec ni bil nič kaj prijeten. Večino kaznjencev so seveda zadivile spretne zvijače "čarovnika". Gibčnost in hitrica, s katero je povzročil, da so posamezni predmeti brez sledu izginili, je skoro vse gledalce kar prevzela. Ni pa zadivila prisotnih vlomilcev. V teku predstave je pokazal tudi trik, kateremu so se morali tudi lopovi smejati, kajti tega pa tudi oni niso znali. Pokazal jim je namreč umetnost, da je pričaral denar od koderkoli. Lopovi so poznali le trik, da povzroče, da denar izgine. Denarja pričarati pa ni nihče znal. Ta zvijača je bila v nasprotju z njihovim poklicem.
-o-
RAZPELO MARIJE ANTOINETTE
V	Niči je umrl nadškof Richard, ki je papežu zapustil
\svoje namizno razpelo. To ima svojo zgodovino. Pred njim je molila v ječi Temple, predno je odšla na morišče, nesrečna francoska kraljica Marija An-toinetta. Pred smrtjo je razpelo ostavila svojemu duhovniku. Ta ga je zapustil nečakinji

°tt, ki
Pa je Amundsen imc-
'Ulit velikega raziskovalca, se 8Vo.^hvaliti za žalosten konec °t>r.e^sPcdicijc neprimerni
h,
oj
etH Tako
je n. pr. vzel se-
dHnimotorne sani, ki so pri te-- stanju tehnike morale
Odj
Do
»ovodati, i„ namcsto
psov
bili	posebno niso
Na? lak° nuP°rno delo.
^vor^ivejši dci AmuHd"
Polet,,	Pa je poročilo o
r■	^ /.I'll I//W.1 .	/ . *	It
Sev
er«iZrfko?lOVa "Norge" na Prej tečaj. Amundsen se d 8everni tečaj ni zani-
"Amerikanski Slovenec" j« največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list ▼ A-tneriki. Naročajte ga 1
v Toulousi in od nje ga je podedovala njena, tudi zelo pobožna hči. Pred smrtjo je obhajal to gospo kaplan Richard, poznejši nadškof v Niči-. Umirajoča mu je ponudila kateri koli spomin iz svoje zapuščine. Kaplan se je ozrl po sobi in si izbral najskromnejše: preprosto hrastovo razpelo, ki je stalo na mizi. Umirajoča je prikimala: "Prav imate. To je razpelo Marije Antoniette." — Skromni kaplan je razpelo postavil nazaj, a ga je naposled vendar moral sprejeti v dar. Zdaj, po 60 letih, bo moral ta spomin v Vatikan, ki ga menda ne bo več zapustil. -o-
PREVELIK ZA VOJAKA
Naborna komisija v Estrees Saint-Denis je bila nemalo začudena, ko se ji je predstavil, velikan, za katerega ni obstojala nobena mera. Velikan je stopil v sobo s priklon j eno glavo, da ne bi zadel v električni lestenec, ki je visel s stropa. Ko so hoteli izmeriti njegovo višino, so morali merilo raztegniti prav do vrha in vendar je bilo še tri centimetre premalo. Nato so ga poskušali stehtati, toda tehtnica je bila prešibka, da bi zaznamovala njegovo težo. Komisija se j.e dolgo posvetovala, kaj naj stori z možem. Končno se je odločila, da moža ne potrdi, kajti bilo bi res težko za takega velikana, — meril j.e dva metra in tri centimetre, — dobiti odgovarjajočo uniformo in primerno posteljo. Nasprotje tega velikana je bil mehanik Pirra, ki se je istega dne predstavil komisiji v Sar-ralbe (Lotaringija). Ta pa je meril samo en meter 16 centimetrov in je torej eden najmanjših mož Francije. Seveda ga niso potrdili.
-o-
USODNI SPOMINI
Skupina anglešKih izletnikov je obiskala na severnem francoskem nekdanjo fronto, kjer so se borili pred 12 leti. Knjigovodja John Sidney je našel blizu Amiensa celo tisti jarek, v katerem je bil ranjen. Vsedel se je v nekdanje, zdaj napol razdrto skrivališče, a nenadno je stekel preko polja, ne da bi se zmenil za svoje tovariše. Angleži so odpotovali naprej. Sidneya pa je prijel
zvečer v Amiensu stražnik; taval je po mestu in glasno kričal v angleščini: Nesrečnež je bil nenadoma izgubil spomin: pozabil je svoje ime, ni vedel, kje je doma in na vsa vprašanja je odgovarjal vedno isto: "Ranjen sem . . . Zadelo me je v glavo. Hitro mi pripravite no-silnico. . . Moram k operaciji." Šele izkaznice, ki jih je imel Sidney v žepu, so pomagale u-gotoviti njegovo ime.
-o-
VSLED SUŠE SE VODA POSUŠILA Shelbyville, Ky. — Vsled dolgotrajnega suhega vremena se je tukajšnji mestni rezervoar popolnoma posušil v sredo zvečer in tako je bilo mesto skozi celo noč brez vode. dokler je niso pripeljali v četrtek zjutraj s posebnim tovornim vlakom iz Louisville.
Pod sedanjo sušo trpi v prvi vrsti država Illinois, kjer presega vse dosedanje v zgodovini države. Dežja je padlo v tej državi tekom julija le 36 odstotkov od tega, kar je normalno za ta mesec.
-o-
POŠEVNI STOLP V PISI Ktmisija, ki je proučevala lego oz. nagnjenje poševnega stolpa v Pisi je te dni končala svoje delo in je tozadevno poročilo predložila ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Komisija je ugotovila, da se je stolp v letih 1918 do 1929 nagnil še za 10 mm. Njegovo nagnjenje od vertikala znaša sedaj 4.265 m. Komisija je izračunala, da se bo stolp porušil, če se nagne še za nadali* nih 10 cm. V svojem poročilu navajajo strokovnjaki, da bi se dalo stolpove temelje okrepiti z vprešanjem tekočega cementa v peščena tla.
BRŽA ZVEZA
V EVROPO _
preko Hamburga na naših modernih parnikih
HAMBURG	DEUTSCHLAND
ALBERT BALLIN NEW JORK
Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo.
Redna odplutja' tudi na naših znanih kabinskili parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali
Hamburg-American Line
177 N. Michigan Avenu« * * Chicaso
NAROČNIKOM V MILWAUKEE-WEST ALLIS, WIS.
naznanjamo, eta je te dni sprejela zastopništvo za list Araer. Slovenec Mrs. Christina Mra-mor, 293 So. Pierce St., Milwaukee, Wis., katera je pooblaščena pobirati naročnino za list A. S., oglase, in prodajati naše knjige in vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Rojakom v Milwaukee in West Allisu jo prav toplo priporočamo, da ji gredo na roko pri agitaciji in razširjanju našega lista.
Uprava Amer. Slovenca.
NA PRODAJ
od stavbinskega društva hiša na 21. cesti, blizu Robey, Chicago. V njej- so 4 stanovanja in klet, podstrešja, toilet, plin in elektrika. Vse na novo e maj lira no. Vprašajte na 1710 West 21 st St., pri tajniku Building & Loan AssV	(3222)
KRATKEVEST1
—	Berlin, Nemčija. — V tu^ kajšnjem mestu se nahaja Švicar W. Mittelholzer, ki zbira sklad, s katerim mu bo omogočen nameravani pelet preko najvišje gore sveta, Mt. Everest, ki je visoka 29,000 čevljev.
—	Albert Lea, Minn. — Nekakega pravega vzroka ne morejo izslediti za žalostni čin, ki ga je izvršil 151etni deček, Jos. Johnson. V kleti njegovega doma so ga našli namreč obešenega.
—	Pariz, Francija. — Iz obmejnega belgijskega mesta Menin je došlo poročilo, da je množica 1500 oseb, ki simpa-tizira s francoskimi tekstilnimi štrajkarji, napadla policijo. V pretepih je bilo 20 izgrednikov ranjenih.
—	London, Anglija. — Med zastopniki angleške in rumun-ske vlade je bila sklenjena trgovska in navigacijska pogodba, s katero bo angleška trgovina mnogo pridobila. Pogodba stopi takoj v veljavo, a jo boste morali še obe državi naknadno ratificirati.
\ ,
— Bukarešta, Rumunija. — Tukajšnji mestni odbor je sklenil v svrho boljše trans-portacije v mestu, da zgradi podzemsko železnico, ki bo segala tudi v predmestja. Delo je že razpisano.
-o--
ANGLIJA POZDRAVLJA SVOJO JUNAKINJO
London, Anglija. — Sprejema, slovesnega, kakor bi si bila podjarmila celi svet, je bila deležna mlada Amy Johnson, ki je pred kratkim izvršila popolnoma sama v navadnem aeroplanu dolgi polet iz Anglije v Avstralijo ter se je zdaj pravkar vrnila v domovino. Kljub bolezni na želodcu, na kateri trpi, je deklica hrabro vztrajala pri sprejemnih svečanostih in je celo napravila 20 minut trajajoči govor. Neki londonski list ji je za njen čin izročil nagrado 50 tisoč dolarjev.
-o-
Zob za zob. — A.: Kaj, tole stvar na vaši glavi imenujete klobuk?
B.: Kaj, to-le stvar pod vašim klobukom imenujete glavo?
/Cu family #v-

so znanstveno izdelane iz najboljših in najčistejših zdravil, ki se morejo dobiti.
F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje
ust in za grgranje ................................................ 35c
F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad .......... 50c
F. F. F. Corn Remedy, hitra odpomoč za kurja očesa 25c F. F. F. Prašek za glavobol, prežene bolečine.......... 25c
F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..
.35c
F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo-hladilno — da zdravo barvo.............................
.. 35c
F. F. F. Laxatea iz čistih rastlin
... 25c
F. F. F. Laxatabs kot obkladelc za jetra .................. 25c
FINGL'S DRUG STORE
— EDINI IZDELOVALCI — S. V. ogel 21. in Wood ceste,	Chicago, Illinois.
POSTAVNE LISTINE
za tu in stari kraj vam napravi
Anton F. Kozleuchar
— JAVNI NOTAR —
TISKARNA
vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue,	West Allis, Wi«.
STARA IN ZVESTA PRIJATELJICA
je ta zanesljiva banka vsem svojim vedno rada pomaga in dajo nasvete.
Vaši prihranki so zaftigurani pri
KASPAR AMERICAN STATE BANK
______—
inaiiiH«iji!mmtsiM!iaii:>itH!i:;iBi;<:!w.':.:aB..as h.«: ■ « ■	« • a	m «:*:..■.-« s* ■ r«
SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI
SE NAZNANJA
Otvoritev novega slov. podjetja
PRALNICE
Pilsen Laundry
NA 1158 WEST 18TH ST., CHICAGO, ILL
Priporočamo sc vsem cenjcnim Slovenkam v Chicagi in okolici. DELO PRVOVRSTNO!	POSTREŽBA TOČNA IN ZANESLJIVA!
Ako želite pridemo po perilo domov in vam ga tudi pripeljemo nazaj.
20% ako sami prinesete in pridete sami iskat.
IZVRŠUJEMO: s.
MOKRO, SUHO In "FLAT WORK"
KADAR RABITE, POKLIČITE TELEFON: CANAL 3500
DELO GARANTIRANO
FRANK HORVATH, preds. JOHN STARC, podpreds. JOHN STAYER, blag.
1900 Blue Island Ave.
Chicago III	* Wi f-J! « ..............1''» ■ » «11 JL.I
vnaajjo, Hi. ft,w»»»i»»»»u»»»>mi»»mimtf»»»»»nn»m»v¥iiii»w»
■ ■ ■■ .............guy.....a a a aa
VW«*WW»WWW«
utowwy ww<m »»><

StrgfiS1
SMERI KANSK! SLOVENEC
Sobota, 9. avgusta 1930' t
Gospodin Franjo
ROMAN. Bpisal Podlim barski.
Kdo je kdaj videl, da bi se v gozdu delalo po noči? Te po gozdarjevih in paznikoviti nazorih predrzne in preoblastne terjatve so se drvarji hitro poprijeli.
Kadar je prišla govorica nanjo, so vse vprek letele grozne kletve ter strahovite pogrde in grožnje. Takrat je Vilar huje nego drugekrati čutil zamršenost socialnega reda. Kakor bi brušene sekire padale na njegovo razmehčano srce. Robantenja ni maral dolgo poslušati. Tu ni mogel odpomoči, ker določitev delovnega časa ni spadala v njegov delokrog. Tiho se je splazil od ognjti in se napotil navzdol. V srebrni mesečini se je lovil preko kamenitih in lesenih pragov, zroč
v fantastne oblike, ki jih je, podobne razmre-ženim arabeskam velikolepe mošeje, magična svetloba naslikala na strmo stezo in na
hrumeči potok.	*
Včasi je šel že zjutraj na planino. Opoldne je zaužil skromno kosilo pri drvarjih, potem se je napotil v han ob Oskovi. Laskala mu je misel, da posedi tam, kjer je živela Danica, kjer se je seznanil z njo. Navadil se je bil tistega kraja in prijetno se mu je zdelo, izpregovoriti besedo z Mušičem in Vazkom. Sam sebi se je čudil, da se je tako navadil teh ljudi. Ne, on ni bil ustvarjen za častnika, ne za ono gospodo, ki morajo po nekih pravilih stati na nekem posebnem stališču, nekje izven ljudstva. Ona pravila so se mu zdela v nekem oziru globoko premišljena, toda odganjala so ga od družbe, kljuboval jim je, do-čim so ga preprosti ljudje v svoji odkritosti in naravnosti tako zelo vlekli nase, da so ga takorekoč lahko ovili krog prsta.
Perovo zdravje se je nekoliko popravilo, vselej je oživel, kadar je prišel imenitni gost. Odkar mu je zaupal zgodbo svojega bednega življenja, se je nekako zbližal in sprija-teljil z njim. Tisti, ki pozna in uvažuje moje trpljenje, je moj prijatelj — tako si je mislil starec. Brez bojazni in z iskrenostjo v srcu je sedel po cele ure kraj gospodina Fra-nja. Večkrat se je povrnil k svojim življen-skim spominom, v odlomkih je ponavljal svojo tužno povest, jasnega obraza in smehljaje se jo je pravil, kakor bi hotel vliti Vazku, čepečemu mu pri kolenih, svojo vztrajnost in krepko voljo in bi se hotel pred gostom ponašati s svojo borno preteklostjo.
Toda Vazko ni dolgo ostal pri svojem stricu. Zdaj, ko je bila tudi Danica v mestu, ga je se bolj mikalo tja. Vilar je začel premišljevati o njegovem hrepenenju. Razsodil je, da bi bilo za dečka, kateremu je bilo itak pri-sojeno, da pride k svojemu drugemu stricu v Dalmacijo učit se opankarstva, koristneje, ako prične z učenjem že sedaj, in sicer pri Grgiču v Tuzli. To misel je razodel Mušiču in tako se je zgodilo, da se je peljal nekega dne sredi zime z Vazkom v Tuzlo, kjer ga je spravil v učenje k Grgiču.
V Bierkopfovi duši se je nahajalo brezdno sebičnosti, iz katerega bujno rastejo vse druge strasti. Hlepenje po lastnem dobičku mu ni dalo miru; njemu je fanatično tlačanil brez ozira na blaginjo Avstrije in zasedenih dežel. Želel je nakopičiti takšno premoženje, da bi si na stara leta lahko kupil hišo, ki bo stala na glavnem trgu levovskega mesta. S Tunguzom in Konjhodžicem je spravil v dr-varski tabor dva agitatorja, ki naj bi delala inženirju neprilike. Gozdar je bil dober
poznavatelj ljudi in je vedel, da mu njegov nasprotnik sede na limanice. Miril bo agitatorja, ne da bi ju spodil od dela. V konaku je bil Bierkopf dobro popisan; pl. Pester ga je bil zelo priporočil novemu okrajnemu načelniku, dočim o inženirju ni sodil dobrohotno. Zato je načelnik, ko so se mu predstavili uradniki, Bierkopfa zelo prijazno izprašal o delu na Konj-planini, dočim je šel hladno mimo Vilarja. Gozdar je to izrabil: večkrat se je napotil v Tuzlo, kjer je pred načelnikom skrajno neugodno slikal položaj v dr-varski koloniji. Rekel je, da zdaj tam gospodari večinoma inženir, s čigar nazori se mnogokrat ne more ujemati, a upreti se jim ne sme; on, gozdar, ni ne krop ne voda, ne miš ne ptič in ta razdvojenost v vodstvu močno škoduje redu, prav zato je morala oblast blizu drvarskega tabora nastaniti orožnike in če pojde tako dalje, bo treba postaviti tudi vislice. Vedel je načelniku vcepiti spoznanje, da so- prava inženirska dela na Konj-planini izvršena in da je za par let tam inženir nepotrebna oseba. Načelnik se je prestrašil črne slike s Konj-planine, zakaj bal se je ,da ne bi švignil plamen vstaje tudi v njegov okraj. Hitro si je prisvojil gozdarjev nazor in tem rajši ga je sporočil v Sarajevo, ker je bil vnet za reforme in za štedljivost v upravi, s čimer se je nameraval prikupiti deželni vladi. Iniciativno je hotel vladati svojemu okraju in kdor je prvi kaj pametnega sprožil, tisti mu je prirastel k srcu. Še laže je dobil Bierkopf stotnika Hvalibogovskega na svojo stran. Ta je sploh sovražil uradnike, M so se ponekod bratili z domačimi in uvažali nevarne ideje v deželo, kateri se je moralo po stotnikovi sodbi vladati samo z vojaško silo. Obljubil je prijatelju, da se v njegovem smislu obrne na vplivnega gospoda pri deželni vladi, čigar beseda toliko zaleže, da nikdar več ne bo stopila noga takšnega Pan-slava, kakor je Vilar, na Konj-planino. Gozdar si je od veselja mel roki v nadi, da kmalu zopet vzcvete njegova pšenica. Ni se varal. Prej, nego je pričakoval, se je izpolnila njegova želja.
45.
Kakor je napovedal Hren, tako se je zgodilo: Jovice Miloševiča niso izpustili iz preiskovalnega zapora. Pri civilnem sodišču so proučili vse listine, ki so bile spisane o njem, toda glede njegove krivde niso prišli na jasno. Pričevanje inženirja Vilarja in drvai-ja Glavača, tistega Mrkezkovega Janeza od Sv. Frančiška, ki je bil skraja za kuharja v Medvedjem Dolu, je tako glasno govorilo proti A-tifu Sarajliji, da se je zdelo sodnikom potrebno, zaslišati tudi njega. Pisali so orožništvu ponj, toda to je odgovorilo, da je Atif Saraj-lija odšel v Hercegovino in kadar se vrne, se bo precej pojavil pri sodišču. Na takšno izjavo so odložili preiskavo in položili nanjo se nanašajoči sveženj listin na stran. Prišla je ovadba zaradi Daničinega kinžala. Orožnik bi jo bil rad zamolčal, pa je ni mogel, ker je šlo za sestro močno osumljenega in nevarnega človeka.
(Dalje prih.)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
TRI NOVE VICTOR PLOŠČE
23022—Na	planincah solnce sije,
Bleda luna, moški kvartet Jadran ............................75c
(Dye priljubljeni narodni pesmi, katere vsakdo rad čuje, zlasti ako jih zapoje dober zbor, kakor je kvartet Jadran.)
23023—Lepa	Francka, polka,
Oj dekle, kaj tajiš, valček, harmonika in banjo......75c
(Na tej plošči igrata Barbič in Miklavec prave slovenske melodije. Prepričajte se sami in naročite to ploščo.)
23024—Ljubezniv	valček,
Bela Ljubljana polka, harmonika in banjo ............75c
(Harmonika in banjo postaja vedno bolj popularna godba, in tudi gori navedena plošča ugaja.)
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE.
78198—Sladke vijolice, valček — Poročna polka, orkester.......................... .75
794$3—Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester...................75
79484_Korajža velja, polka — Vesela Gorenjka, polka, orkest..................75
80183—Oj,	ta zakonski stan — Nova stara pesem, moški kvartet.................75
80184—Radi	kotla v keho—Raubar na gauge, moški kvartet ....................- .75
80331—Zgubljena	pesem, polka — Jolietska S/ovenka, polka, Dajčman...../5
80332—Amerikanec	na obisku — Amerikanec se poslavlja, Adrija.............75
80334—France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajčman godba...............75
80481	Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester------------------------ .7a
80482	Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom--------------------- .75
80526	Ribniška — NaS maček, petje z orkestrom................~........—...........-
80527	Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, oikester._ .75 81250 Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije ............................:........
181413 Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adnje .75 81414 Domače veselje, veseli prizor s pet,—Vesela polka, har. in kitare .75
Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo..............-......................75
Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre............-- .75
Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko................ .75
Kranjski spomini, lendler, — Emilka, polka ............................................75c
Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko.-----------75c
Milka moja, valček — Vipavska polka, harmonika, Hoyer trio.......75
68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, petje Adrije.........................-......................... 1,25
V-l—Resnično petje kanarčka,
Godba, spremljana s petjem slavčkov in kanarčkov -----.--------------------- .75
V-3—La Paloma — O sole mio, vijolina z orkest. in žvižganje.....................75
V-6—Neapolitanske noči — Ljubimski valček, veneški orkester.....................75
V-l5—Gozdni koncert, 1. in 2. del, petje slavčkov.............................................75
V-23000—Hruškovo drevo, štajeriš, — Stari pečlar, valček, harm., Ahacic.....75
V-23001—Ljubljanski valček, — Poskočna polka, igra Hoyer trio..------ .75
V-23002—Terezinka, pevski zbor — Lepa Jožefa, valček, Hoyer trio.........75
V-23004—Jolietske deklice, polka, — Lovec, mazurka, Dajčman-Perush.. .75
V-23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije.....................................75
V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, oetje Adrije.............................75
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
i
Izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
/
Društva1- Trgovci — Posamezniki
/
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
H 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
i
81454
81455 81204
81519
81520 81713
23006—Kmet	in purgar — O polnoči na sred vasi, Adria in Dajčman brata .75
23007—Empajris	— Samo da bo likof, Hojer trio in zbor.....-...........................75
23008—Pod	dvojnim orlom — Dunaj ostane Dunaj, citre trio.........................75
23009—Tone	s hriba Trumplan — Koroška koračnica, Dajčman brata.........75 .. , i ,.	kakor vsa leta
23010—Dva	gorenjska slavčka - Spomin na Bled, ženski dues s sprem......75fS1Ja bol-l ievna KaK01 VSfl le™'
23011—Pozdrav	od doma — Zbirka valčkov, slovenski orkester.....................75
23012—To	je nemogoče, dvokoračen ples — Tajna ljubezen, valček, ork.
((^ao<K>aoo-rK>oocK>rH><><K>i>>CKKK>o oooooooociooo OOOO <j
PISANO POLJE
<sf
oo««««^ „ J. M. Trunk) ^ooooooooo

Zamirajo . . .
Tokrat gre za "cerkvene parade, ki zamirajo," kakor vrlo zadovoljno javlja to za vse rdeče vernike veselo vest dopisnik v Prosveti iz Ljubljane.
Zamirajo, tokrat je ta izraz, drugače rdeča občina rada govori, da nazadujejo, zaostajajo, se krčijo, ginejo . . ., namreč v zadevah katoliškega verskega življenja in udejstvova-nja. Jej, jej . . ., zdi se, da mora tam nekaj le bolj tiščati, tlačiti, ko tako težko čakajo na popolni konec, katerega nekaj noče biti. Ko bi bilo veselje tam, argot, muzali bi se in ne dosti govorili in pisali. Sicer je pa prav vse eno.
Tokrat gre v Prosveti za o-bičajno procesijo na Telovo v Ljubljani. "Ta parada je zgolj parada," meni in zabavlja na vse strani. Pripustim njemu in Ljubljančanom, ako so degradirali procesijo na golo parado, in niti nočem zanikati, da bi procesija in ta način javnega verskega udejstvovanja — zamiral, ako se vse potisne na kako golo cestno parado. Tudi v cerkvenem življenju gre gor in dol. Da ne more biti vse v redu, o tem priča '.Slovenec", kakor dopisnik omenja, ko je katoliški list moral protestirati zoper neko nedostojnost. To bi kazalo na navzdol. Dopisnik pa zamodruje: "Drugače pa je bila proce-
dne 17. julija t. 1. Slika je i« na sliki se vidijo sami gospod" je v frakih, gologlavi in "" brrr— s svečami v rokah. P°®l pis pa se glasi:
"Six cabinet ministers attending a Catholic cerenionj in a Catholic country woul« be unusual. In this remarkable picture are shown six member of the cabinet of German* presumably protestant, a11 participating in a Corpus CbO" sti observance. Previously the? had taken part in a procession through the streets of Berlin-In the line standing before tbj prayer bench are: Minister o Justice Schmidt, Minister Public Works StegenvaM Minister of Transportation vo»r Guerard, Minister of the f»j terior Wirth, the Checelor «g Germany, Dr. Bruening, an Minister of Posts and Tel^ graphs Schaetzel." ] V republikanski Nemčiji* -Berlinu, v pretežno
protestafrl
tovski deželi in leta 1930 '' aktivni ministri, ne morda k'; ke poropane "hiše" iz ka»» monarhističnih njeveških časov. — he, lie — angleški razumel lahko tudi Ijublja"8, dopisnik v Prosveti, če bi t" ne razumel angleščine, in zumel bolj sedeti v kavarni j® vsaj na papir nekaj spravlja;
Marsikaj bo minilo, in m^1 lo morda to, o čemur dopis111 misli, da ne bo minilo, amP3 neki časi ne bodo minili.
.75
23013—Kar	imam, to ti dam, polka — Vesela dekleta, valček, Hoyer trio .75.
23014—Po	gorah je ivje—Megla v Jezeru, moški kvartet Jadran.....................75
23015—Flahauer	Štajeriš — Prav vesela, pol, Olbrigov trio na citre.............75
23016—Ob	zimskih večerih, 1. in 2. del, Adrija in Hojer.................................75
23017—Po	valovih, valček — Ne pozabi me, polka, Hojer trio.........................75
23018—Krasna	Marička, šotis — V divni dolini, landler, orkester-----------------75
beni orkester .....................................................................................................^S
23019—Škrjanček,	valček — Korajžni fantje, polka, Dajčman.........................75
Peruš ...................................................................................................................75
23020—Ples	v skednju, I. in II. del, Adrija in Hojer trio.................—........—- -75
23021—Novomeški	purgarji, korač. — Trboveljska polka, igra Hoier trio .75 59086—Na sveto noč, 1. in 2. del ............................................................................ 125
73000—Vandrovec,	smešni prizor s harmoniko in kitaro,
Cigani, mešani zbor, petje. Adrija.....................................................
73001—Zlata	poroka, 1. in 2. del, Adrija, Hojer.................................................. J-25
73002—Botrinja—Kadar	imajo vsi Jožefi god, Adrija in Hoyer trio............ 1.25
NABOŽNE PLOŠČE.
5275—Vstajenje,
Velika noč, pevski zbor Adrija ................................................................ 1-25
5276—Slovesne	litanije Matere božje.
šmarnice, pevski zbor Adrija ----------------------------------------------------
5277—Nova	maga,
Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija ________________________—-------1-25
5319—Našim	najdražjim,
Momento, mori, petje Adrija ---------------------------------------------------- 1-25
5320—Slov.	polnočnica. 1. in 2. del, Adrija -------------------------------------- 1.25
5321—Pri	božičnem drevescu.
Šopek božičnih pesmi, petje, Adrija ________________________________________ 1.25
68924—Romanje k Materji božji, 1. in 2. del, petje Adrija_________________________ 1-25
59086—Na sveto noč, 1. in 2. del, petje Adrija---------------------------.--------1.25
SLOVENSKE PIANO ROLE
WF 7780—Hej Slovani ............................................„.,....$1.00
WF 6725—Kaj ne bila bi vesela....................................1.00
WF 8994—Moj očka so mi rekli............................,.......,.,„ 1.00
WF 9214—Kje je moja ljubica, valček............._______............ 1.00
WF 9282—Ljubeči spev ........................,.......................................1.00
WF 9386—Mati zakliče ............................................ 1.00
F 7239—Miramare ...........................*--------------------------».„,.<, .75
WF 6716—Mladi vojaki .................................................... 1.00
F 7238—Na jadranski obali ...............................................75
F 7232—Ohajska krasotica ..........................................._...„ .75
F 6730—Oj Hrvati, oj junaci ........................................„.„ .75
WF 9374—Pojmo na štajersko _______________________________________ 1.00
WF 9283—Pomlad ......................'.................................... 1.00
WF 7781—Pomladni dihi ................................................ 1.00
WF 7233—Pozdrav ......................................................... 1.00
WF 9330—Rože je na vrtu plela ...................................... 1.00
WF 9389—Oj sijaj sijaj solnce....................................„.., 1.00
F 8728—Sladke vijolice »valček _______________________________________ .75
F 9213—Slovenski poročni ples ____________............................75
WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja ....._______________________ 1.00
WF 9272—V davnih starih časih ..................................... 1.00
F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75
WF 6727—Bleski valovčki ................................................ 1.00
WF 7895—Kje so moje rožice? ........................................ 1.00
WF 7690—U boj ............................................................... 1.00
F 8749—Za jedan časak .....................................................75
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
184» WEST 22nd STREET.	CHICAGO. ILL
znak, da se bliža konec ljubezni do ceremonij. Dejstvo namreč je, da je cerkev vpeljala te svoje ceremonije in procesije tedaj, ko se je začelo gledališko gibanje in ko se je gledališko življenje z dvorcev začelo širiti tudi med ljudi. In da bi s tem cirkusom konkurirala cerkev, je osnovala te razne svoje napol cirkuške ceremonije, v svesti si, da nai-od tako rad sodeluje v paradah.
A ti časi so minili. Čim -dalje manjša udeležba v procesijah kaže najbolj, da 'nova stvarnost' ni za hojo po solncu za nebom, marveč je bolje, iti v kopališče ali na planine."
S cirkusom konkurirati. He, he. Svet se malo drugače suče, kakor si rdeča gospoda predstavlja in domišljuje. Ko bi bila ta gospoda tako močna v znanju, kakršna se dela v gobcvanju, bi malo več vedela o dramatiki v zapadni Evropi. Klasična je bila pozabljena. Prišla je nova dramatika, nove predstave, ampak to vsaj prvotno ni prišlo iz dvorcev, temveč od cerkve same, in zato cerkev ni imela niti najmanjšega povoda, da bi mislila na kako konkurenco, in na ta način priklenila ljudstvo nase. O bistvu cerkvenih sloves nosti, v prvi vrsti ravno o procesiji na Telovo, materialistični gospodi kaj govoriti ali pripovedovati, je naravnost brezupno. Najboljša očala ne zaleže j o prav nič, če kdo oči zapre.
"Ti časi so minili." Taki časi prav nikoli niso bili, ker obstajajo le v domišljiji, bili so malo drugačni. Ako Ljubljančani hodijo po "novi stvarnosti" raji v kopališča in na planine, mesto vsaj enkrat v letu v katoliški procesiji, je to pač • namenje, da gre tam glede katoličanstva navzdol, ampak na sebi katoliči^istvo ni od kakih procesij odvisno.
Malo neke grenkobe moram pa le primešati rdeči gospodi v kelih veselja, ko so tako vzhi-čeni, da se "ti časi spreminjajo", in je tudi v Ljubljani začela teči voda na njih rdeče mline.
Na mizi je ravno časopis od
Šk«'
i*
ti-
AH bi parkom in ulicam dovalo?
V Chicagi je bila izdana ka prepoved, da se namreč skovine o porodni kontroli ® prilik r.n^pkovati p<f ulicah, parkih in drugih P'° štorih, ki so ljudska lastni««^ Prepoved je prepoved i'1 * ko mesto lahko marsikaj P,e
del0"
pove, ako je prepoved v
o*
krogu njegovega pravnega močja.
Pravi pa vest dalje, dovoljeno lekarnam dajati 1 formacije o kontroli nr/l'r0
da i*
ozir(
tiskovine s takimi inform5
tP\
Jami' trf Stvar izgleda, kakor bi
nils tiskovine in informacij
porodni kontroli škodovati ^ i
kim ulicam ali parkom, ^f l
čudež bi to ne bil, saj roba 'V
sti močno podahne, morah1''
i
seve.

Padel z lestve
Franc Matjašič, posestni Botkovcih v ptujski okolic'' ■ popravljal streho. Pa je n^ • ča hotela, da mu "a 1e5 ■
.le na • ,,
spodrsnilo in je padel, te'\ zlomil nogo.
-o-
Podpirajte trgovce in ke, ki oglašajo v Am. Slove"
KVALITETA — TOČN< POŠTENJE
A F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar —-ga fotografičnih potrebS*5' 2158 West 22nd Stre«»
vogal Leavitt cesti
CHICAGO, ILL. , -----------/
♦iiiiiiiiiiiiiniiMiiMiiiinBiinniiiiniiiiiiiiiiiianiiniini101" Rojakom se priporoc»
FRANK ERMENC
Funeral Director and Embalmer
RDINI SLOVENSKI
P O G R E B N I K
V MILWAUKEE, 401 Grove Street.
Phone Hanover 876
«4»HIIIUIIIUIIIIJ)IIl|J|||H|llliqilUIIIIIIIIHUIllllWI1011'^