CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesion 2466
"EL NUEVO PERIODICO

REPACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 31 — Retino 5839 Leto I.	BUENOS AIRES, 20. JANUARJA 1934	štev. IS.
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
STRAŠNA POTRESNA KATASTROFA V INDIJI
Obširne pokrajine opustošene — Velike poplave so spremljale potres — Na tisoče mrtvih in ranjenih
Pretekli ponedeljek je bil strašen dan za obširno indijsko deželo. Zadela jo je ena najhujših potresnih katastrof, kakor smemo soditi po dosedanjih poročilih, ki pa še niso popolna.
V prvih popoldanskih urah se je začela tresti zemlja. Sunek je sledil sunku, rušiti so se začele hiše, prebivalstva pa se je polastila nepopisna panika.
Prve vesti, ki so prihajale iz večjih obrežnih mest, so poročale o stotinah porušenih hiš in o velikem številu mrtvih in ranjenih, vendar pa nihče ni slutil,
da je "potres imel v notranjosti Indije tako velik obseg in tako katastrofalne posledice, kakor se je pozneje izkazalo.
- Indijska vlada je poslala nad opustošene kraje letalce, da bi poročali o obsegu nesreče. Iz Kalkute javljajo, da se je tem letalcem nudila strašna slika. V ozemlju okrog Muzafarporeja, v razsežnosti od par sto kvadratnih milj, je vse, opustošeno. Niti ena hiša ni ostala pokonci. Letalci so javili, da so videli na tisoče mrličev. V Patni, Jamal-poreju in drugih krajih pokra-
Nove zmede na Kubi
Začasni predsednik (Grau de San Martin je odstopil, ker se je proti njegovi vladi pripravljala revolucija — Za novega predsednika je bil izvoljen Hevia, ki je pa tudi že podal ostavko
Polkovnik Batista je s svojimi pristaši začel snovati zaroto proti začasnemu predsedniku kubanske vlade prof. Grau de San Martin. Zbrali so se v Campo Columbia ter se začeli posvetovati, koga naj bi izbrali za Grauovega naslednika.
Ko je predsednik izvedel, kaj kujejo proti njemu, je sam poslal k zarotnikom svojega zastopnika, da izroči revolucionarnemu odboru njegovo ostavko.
Po dolgem posvetovanju so se revolucionarci zmenili, da bo novi predsednik državni tajnik za poljedelstvo Carlos Hevia, star 33 let. Hevia je sprejel, dasi je bil nekoliko obotavljal, ker je polkovnik Batista dal razumeti, da ni nič kaj zadovoljen s Hevio, marveč da bi raje videl, da bi bili izbrali za predsednika njegovega prijatelja polkovnika, Mendieto.
Ko je ljudstvo izvedelo, da je Grau de San Martin odstopil, so se začele poulične manifestacije, v katerih so pristaši dotedanje vlade glasno izpričavali svojo nejevoljo radi novih dogodkov. Prišlo je do spopadov med Batistovimi vojaki in množico, pa je bilo več ljudi ranjenih in nekaj ubitih.
Nezadovoljstvo ljudstva je skušal izrabiti politik dr. Gui-teras, ki je Bati sto pozval, naj poda ostavko. Da bi bolj pritisnil na polkovnika, je pregovoril en del državnih nameščencev, da so začeli stavkati. Batfsta pa se le ni vdal in se tudi ni odpovedal svojim prvotnim načrtom, da mora Mendieta biti predsednik. S pomočjo vojaštva je izvršil nov državni udar in je Hevio primoral, da je podal de-misijo na predsedniško mesto.
jine Bihar je potres povzročil ogromno škodo in računajo, da je umrlo 8 do io tisoč oseb.
V	Moghyru, v Bengaliji, je potres zrušil skoro vse hiše. Mesto je štelo 36.000 duš in nič se še ne ve, koliko se jih je rešilo.
V	severnem delu biharske pokrajine je tekom potresa nastala tudi poplava. Voda je odnesla cela vasi in porušila preko 50 železniških mostov. Letalci zagotavljajo, da je prizor, ki se jim je nudil, strašen. Na tisoče človeških trupel plava na vodi poleg poginule živine.
Neki človek, ki se je rešil iz Muzafarporeja, je takole opisal, kar je sain videl:
„Ceste so bile polne mrličev in na stotine oseb je ostalo pod ruševinami. Potres je naredil velike razpoke v zemiji in iz mnogih razpok je začela vreti voda, ki je v kratkem času poplavila vse bližnje kraje. Ponekod je bila voda poldrug meter visoka. Nekatere hiše so sploh izginile pod vodo, drugim pa je videti samo strehe. Obširna pokrajina izgleda kakor ogromno jezero, posejano z malimi otoki".
# * & * # * RAZNE VESTI
Prvo smrtno obsodbo v povojnem času so te dni izvršili na Avstrijskem. Obesili so v Gradcu nekega Straussa, ker je iz maščevanja zaž-gal gospodarju poslopje. Predsednik republike, ki je do sedaj redno po-miloščeval one, ki so bili obsojeni na smrt, je odklonil prošnjo za iz-premembo kazni v dosmrtno ječo.
Švedska poslanska zbornica je pretekli teden začeja spet zasedati. Prvo sejo je otvoril kralj, ki je v svojem govoru dejal, da bo vlada predložila načrte, ki naj popolnoma odpravijo brezposelnost. V to svrho se bo najbrž zmanjšal tudi delovni urnik. Med raznimi zakonskimi predlogi je tudi načrt za zakon o sterilizaciji.
Troje državnikov, za katere se je svet najbolj zanimal v preteklem letu

Od leve proti desni: . Predsednik Združenih držav Severne Amerike Roosevelt, ki je vzbudil pozornost sveta radi svojih prizadevanj za gospodarsko obnovo svoje domovine. Hitler, nemški diktator, čigar zahteve glede oboroževanja s0 vzbudile mnogo hrupa. Litvi nov, ruski komisar za zunanje zadeve, ki se v letu 1933. izkazal kot spreten diplomat.
FRANCOSKA JEVALSKA
PONA ZADEVA
Francoski ministrski pred-1 preiskati in da bodo strogo kaz-nik je moral odgovarjati na S novani vsi oni funkcionarji, ki razne interpelacije, ki so jih bili i so se svojo soudeležbo ali pa s predložili poslanci glede bayon- j svojo malomarnostjo omogo-neske ponarejevalske zadeve, čili ogromne sleparije. Seje poslanske zbornice so bile! Zbornica je izrekla vladi mestoma zelo burne in mnogi i zaupnico. ' Še pred glasovanjem
Chautempsova vlada pred parlamentom
so prerokovali, da bo vlada morala podati ostavko.
Ministrski predsednik Chau-temps pa je preprečil vladno krizo s svojim odločnim zadržanjem. Naglasil je, da se bo preiskava neizprosno izvedla proti vsem, ki so bili v zvezi s Stavi-skim, pa naj ši bi bili na še tako visokih mestih in tudi če bi bili njegovi lastni sorodniki. Obljubil je, da bo dal vse natančno
je Chautemps opozoril poslance, da obstoja nevarnost oboroženega royalističnega upora, ki 30 ga že bili pripravili nacionalistični skrajneži, pa je zbornico pozval, naj pri presojanju Stavi-skijevega škandala upošteva tudi to dejstvo.
V bližini parlamentarki je bil močno zastražen, so se večkrat spopadli policija in demonstranti. Nekaj oseb je bilo ranjenih, mnoge pa je policija aretirala.

32-urni delovni te|dnik namerava uvesti predsednik NRA general Johnson za vse industrije razen za avtomobilsko, kjer bodo tudi v bodoče delali povprečno po 35 ur na teden.
Ameriški senat je odobril resolu-cjio, ki priporoča, naj se uvedejo visoke uvozne carine na blago, prihajajoče iz vseh onih držav, ki ne plačujejo Združenim državam svoje dolgove.
Mussolini je govoril v senatu o svojem zakonskem osnutku za kor-poracijsko uredbo države. Rekel je, da so se njegovi načrti porodili iz izkušenj, nabranih tekom poslednjih 12 let in je, seveda, razlagal, da je korporativizem edina rešitev človeštva iz današnjih stisk.
Balbov polet v Chicago je stal državo sedem milijonov in pol lir. Tako je izjavil v poslanski zbornici drž. podtajnik za zrakoplovstvo. ki je obenem povedal, da je gasolin brezplačno odstopila neka tvrdka.
Zračne zveze za prevažanje poštei v Južno Ameriko bosta skušali vpo-staviti Nemčija in Italija, pa tudi Francija že delj časa proučuje to vprašanje. Dva italijanska letalca se pripravljata, da bosta 27. t. m. poletela iz Rima preko Casablanke, Natala in Rio de Janeiro v Buenos Aires Vzela bosta s sabo 500 kg pošte.
Ttidi voditelji Fordovega podjettja
izražajo prepričanje, da se bodo pričeli boljši časi in upajo celo, da se bo produkcija v njihovih tvorni-cah zvišala za celih 75 od sto v primeru z lansko proizvodnjo.
Italijanski minister za pravosodje je zahteval od poslanske zbornice, naj izroči sodišču fašističnega poslanca Gaetana Re Davida, ki je obdolžen, da je zapravil velike vsote, namenjene za trgovsko visoko šolo v Bariju.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se razgovarja s člani diplomatskega zbora v Parizu, kjer se je mudil pred nedavnim kot zastq|>nik Male antante

Dr. JOSIP BOŽIČ:
Pregled narodnega gospodarstva v Jugoslaviji v tretjem tromesečju leta 1933
V Beogradu, decembra 1933
Leta 1933. je pokazalo svetovno gospodarstvo vendarle majhen napredek v primeru s stanjem vprej-šnjih let. Nezaposlenost je padla v vseh državah, celokupna svetovna produkcija se je povečala za približno 10 od sto. Razna znamenja kažejo, da stopa svetovna kriza v likvidacijo.
V Jugoslaviji nfiso sice^ pred-i znaki izboljšanja tako močni, vendar pa se opaža preokret na boljše. Brezposelnost je manjša ko leta 1932. Promet se je povečal. Na efektnih borzah je bil promet leta 1933 dvakrat večji nego leta 1932. Trgovinska bilanca je spet aktivna. Posebno značilno je, da so državni dohodki v tretjem tromesečju 1933 narasli za dva od sto, dočim so 1931 in 1932 podali za 12 do 20 od sto.
NARODNA BANKA
Koncem septembra je bila metalna podlaga 1.905 milijonov na 4.300 milijonov denarnega obtoka in se je povečala v tretjem tromesečju za 5 milijonov. Menična posojila so znašala koncem septembra 1.901 milijon (junija 1.924 milijonov, septembra 1932 pa 2.129 milijonov). Denarni obtok, ki je znašal 30. junija 4.403 milijone, je padel 22. avgusta na 4.247, a je koncem septemjbra speit narastel na 4.327 milijonov. Vkljub majhnemu padcu je bil denarni obtok 30. septembra 1933 vendar za približno 400 milijonov večji nego v istem času leta 1932, to pa zato, ker je prišlo precej srebrnega denarja v promet. Značilno je tudi za večjo likvidnost in za pojemajočo tezavrizacijo, da so se žiro-raču-ni za 305 milijonov povečali od julija do septembra. Vendar je promet v žiro-računih znašal v tretjem tromesečju le 11.909 milijonov, to je 26 od sto manj kot v istem razdobju lanskega leta. Blagajniški promet Narodne Banke je bil v tem tromesečju čez 600 milijonov večji kot v isti dobi lani, in je znašal 15.144 milijonov. Obrestna mera je ostala neizpremenjena: 7 in pol za eskompt menic in 9 od sto za lom-bardna posojila.
DENARNI TRG
se je precej popravil. Likvidnost bančnih zavodev se je povečala in zato raste vsota kreditov, katere dajejo banke. Vendar to še ne zadostuje potrebam našega gospodarstva. Čeprav se vloge še dvigajo od strani vlagateljev, pa je le položaj pri vodečih zavodih odličen. Tako izkazuje Poštna hranilnica septembra rekordno stanje hranilnih vlog in vlog na tekoče račune, stanje, ki ne izvira samo od novega štedenja, ampak tudi od tezavrira-nih sredstev. Tako se počasi razbija eden izmed najmočnejših faktorjev v sedanjem gospodarskem zastoju, to je tezavrizacija ali neplodno hranjenje in skrivanje denarja, ki se je začelo takrat ko so bili ljudje izgubili zaupanje v denarne zavode. Denar, ki je bil skrit, se sicer sedaj vrača največ v javno-pravne ustanove, kot so Poštna hranilnica, Državna hipotekama* banka itd., a vendar se vrača in prihaja v obliki kreditov, ki jih dajejo te ustanove, spet v. promet. Pri vseh denarnih zavodih so znašale hranilne vloge koncem septembra 1933. leta 9.867 milijonov.
Da poveča likvidnost denarnih zavodov (vseh je v Jugoslaviji okrog 700), je podvzel ministrski svet ce-
lo vrsto odredb, ki naj pospešijo po-vratek k normalnemu poslovanju teh zavodov. Za sedaj bi bilo pa prezgodaj pisati o njih, ker so bile te odredbe šele v novembru izdane.
Zanimivo je, da je porastlo število čekovnih računov pri Poštni hranilnici, od julija do septembra, od 22.585 na 22.946 in število izdanih knjižic od 238.287 na 251.420. Vloge na čekovne račune so porasle od 890 milijonov, v juniju, na 1.083 milijonov, koncem avgusta. Skupni promet v čekovnih računih je znašal v tromesečju julij-september 16 milijard in pol in je za 2 1|4 milijardi večji kot v istem tromesečju 1932. Posojila na hipoteke Državne hipote-karne banke pa so padla v tem tromesečju za 18 milijonov ha 2.208 milijonov. Hranilne vloge pri isti banki so narasle od 763 na 832 milijonov. Tudi pri Privilegirani [ agrarni banki so padla posojila za par odstotkov.
POLJEDELSTVO
Po uradnih podatkih se je letos (1933) pridelalo v primeru z letom 1932 in s povprečnim dohodkom zadnjih petih let (1928—1932) v me-terskih stotih:
1933 1932 1928—1932 Pšenica 26.286 14.543 23.452 Ječmen	4.630 3.915 3.988
Rž	2.453 2.115 3.110
Oves	3.711 2.692 3.072
Žetev je bila torej povoljna. V primeru z letom 1932 je bilo pšenice za 80 od sto več, ječmena 18, rži 16, ovsa pa 37 od sto več.
Koruze je bilo v meterskih centih:
1933 1932 1928—1932 Koruza 36.556 47.930 34.855
Glede cen pa je treba omeniti sledeče: Rastlinski pridelki so kazali šibko tendenco. Izjemo tvorijo fižol in suhe češplje, katerih cena je poskočila od 115— in 3.25 v juniju na 140.— in 3.55 v septembru. Cena vina je ostala neizpremenjena na 0.95.
Dohodki kmeta so torej še vedno jako majhni. Cene vseh ostalih produktov so padle:
Junij September"
Pšenica	211.25 103.50
Koruza	71-00 64.00
Oves	90.00 53.00
Ječmen	88.00 62.00
Seno	55.00 27.50
Cene za proizvode od živinoreje pa so kazale močnejšo tendenco:
Junij September
Težke svinje 7.25 7.75 Ovce	3.50 4.25
Jajca	41.00 55.00
Sirove janjčje kože 15.00 13.50
Neizpremenjene so ostale cene sla. nine (8.55) in volov (I. 4.25, II. 3.375).
Padle so cene sledečih pridelkov: Junij September Mast	12.00 11.50
Sirove janjčje kože 15.00 13.00 Zaklana živina 15.50 14.50
(Konek v prih. številki)
f
KOLIKO STANE SVETOVNA KRIZA
Ljudje, ki se pečajo s statistiko, so ugotovili, da je stala svetovna kriza do sedaj človeštvo prav toliko, kakor svetovna vojna. Pred nedavnim je statistik Bojtinski objavil zanimive in hkrati strašne podatke, ki se nanašajo na gospodarsko krizo. Pravi, da je brez ozira na človeške žrtve in uničenje materi-jala bilo za svetovno vojno potrošenih okoli 200 milijard dolarjev in da bo prav toliko znašala do konca leta 1933 tudi izguba zaradi sv$* tovne gospodarske krize.
Da se ugotovi ta škoda, je treba izračunati padec proizvodnje in dela. ki ga je povzročila kriza. Po posebnem indeksu je izračunal Bojtinski absoluten padec produkcije, in sicer, če je znašala po tem indeksu produkcija v letu 1929—100, potem je znašala v letu 1930—87, v letu 1931—76, lansko leto 62 in letos se bo gibala med 65 in 70. Od leta 1930 do 1933 je padla produkcija od 188 do 200 milijard dolarjev.
V štirih letih svetovne krize je bilo brezposelnih 25, milijonov delovnih moči. To pomeni izgubo sto milijonov delovnih let. V Zedinjenih državah odgovarja eno delovno leto
vrednosti $ 3.000, v drugih kapitalističnih državah pa vrednosti od $ 1.000 do $ 2.000. Vsa izguba sto milijonov delovnih let je enaka 200 milijardam dolarjev.
Da se more prav doumeti vso to izgubo, navaja omenjeni statističar nekaj primerov. Vse zlato, ki se ga je pridobilo na vsem svetu od odkritja Amerike pa do danes, je vredno 25 milijard dolarjev. Svetovna gospodarska kriza je torej veljala človeštvo osemkrat več.
Vsa produkcija premoga, olja, železa, vseh kovin, tudi sreba in zlata, vseh kemičnih sirovin je predstavljale pred vojno letno vrednost petih milijard dolarjev. Svetovna gospodarska kriza je torej požrla v štirih letih štiridesetkrat tako veliko vrednost. Vse železnice na svetu z vso svojo imovino in s postajami vred so vredne okoli 60 milijard dolarjev. Vrednost vseh pristanišč in pristaniških objektov, vseh kanalov na vsem svetu znaša okoli 25 milijard dolarjev, če bi kaka svetovna katastrofa uničila vse železnice, vsa pristanišča in vse kanale z vsemi ladjami, vagoni in lokomotivami, bi bila škoda le polovico tako visoka, kakor je škoda, ki jo je povzročila gospodarska kriza.
Vrednost vsega blaga, ki je bilo predmet svetovne trgovine, je znašala leta 1929 okoli 30 milijard dolar jey; če bi recimo požar uničil vse to blago, bi znašala škoda le eno sedmino od škode, ki jo je povzročila svetovna gospodarska kriza.
In če se vprašamo sedaj: Kdo je kriv temu, da je človeška družba u-trpela in še trpi tako ogromno izgubo, -se ne more reči prav nič drugega kakor to, da je gospodarsvo tekle po napačnih tračnicah in po potrebah egoističnih mogotcev. Zato je nastal ta kaos in te ogromne izgube na čkodo človešstva in družbe.

Kralj avtomobilov Henry Ford posluša, v družinskem krogu, svojo srečo'
na "tomboli"
Clinlca Medica "SLAVIS
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
SAN MARTIN 522, II. nadstropje
Beležke
„Mattino" ni mogel prebaviti našega tretjega odgovora na njegove zaletavščine. Prevoda ni več .objavil. In je razumljivo, da ga ni. Skušal pa se je rešiti is stiske na ta način, da je svojim bralcem natvezal, da se je Novi list hudo ustrašil njegovih novoletnih "argumentov". V upanju, da mu bodo bolj verjeli, je v svojem članičiču od n. t. m. proglasil naše glasilo k. o. (knock out) in navedel še celo vrsto boksarskih izrazov.
Mi mu te otroške igre nikakor noemo kvariti. Saj mu jo je dovolj skvaril urednik italijanskega tednika "La Nuova Pa-tria", ki je v zvezi s polemiko med ,,Mattinom" in nami pisal, med drugim:
„Ko bi ne bili prepričani o nesposobnosti mladega Inta-gliette, bi celo sumili, da se je samo delal kakor da polemizira, ker si je morda hotel osvojiti simpatije jugoslovanskega poslaništva v Argentiniji". .. *
Ta teden smo pa res imeli pasje dneve. Živo srebro v toplo-* meni raste in raste.... Sapice prav nobene. Zato ni čudno, če še nikoli nisem zavidal onih bogatinov, ki se hladijo v Mar del Plata, tako, kakor vprav te dni.
Človek gleda v nebo, pa ga ni oblačka.
In mož po radiu večer za večerom napoveduje: ,,Tiempo bueno, temperatura en ascen-so".
V	četrtek smo imeli že 36 "y pico" stopenj Celsija. Čas bi že bil, da bi se mož od radia premislil■ in napovedal vihar.
i *
V	„Slovencu" od 3. pr. m. čitamo v članku „Naši izseljenci", med drugim:
"Posebno hudo je v Argentiniji. Dosedaj naši Slovenci niso imeli svojega duhovnika. Zato so bili versko in organizatori-čno skrajno zanemarjeni. Letos spomladi se jih je usmilil g. Josip Kastelic, bivši izseljeniŠki misijonar v Franciji, in je odšel tja z velikanskimi osebnimi žrtvami. Tja so prišle tudi slovenske šolske sestre. Argentinski dobrotniki iso jim ponudili za začetek več posestev, hiš in farm, kjer bi se lahko naselile. Počasi bi začele skrbeti tudi za versko in narodno vzgojo med Itašimi ljudmi. Vse je bilo lepo napeljano. Toda našli so se tudi tu verski odpadniki, ki so se uprli kakor duhovniku, tako tudi prihodu sestra. Začeli so denun-cirati sestre in duhovnika ter jim podtikati namene, katerih nikdar niso imeli. In tako so nastale velike zapreke za izselitev slovenskih šolskih sester v Ar-gentinijo. Poslaništvo v Buenos Airesu, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje jc moralo posredovati, da so vendar, s težavo, dobile vizum."
UKREP PROTI SODNIKU GERGOLETU
Iz Trsta poročajo, da je bil sodnik Andrej Gergolet iz doberdob-skega sodnega okraja izključen iz fašistične stranke, ker da je nekatere župnike nagovarjal, naj bi v cerkvah rabili slovenski jezik na mesto italijanskega. Gergoleta bodo najbrž konfinirali.
U. T. 31 Retiro — 1619

um
NAROČITE SE NA
"Novi list"
NOVI LIST
Stran 3.
ARGENTINSKE VESTI

SE O POPLAVAH V MENDOZI
O vzrokih katastrofalne poplave v mendoškem okraju je sedaj znano, da jo je povzročil velik plaz leda, snega in kamenja, ki se je bil vsul prejšnjo sredo z visokega gorovja na kraj, kjer se reka Tupungato izliva v reko Mendozo. Voda je zastajala, dokler se je ni nabralo toliko, da je obvladala oviro, ki se je upirala njenemu toku. Tedaj je pa ogromen val začel drveti po mendoški strugi ter uničevati, kar je našel na poti.
Škodo, ki jo je povzročila poplava, cenijo na približno 20 milijonov pe-sov. Našli so do sedaj 23 trupel utopljencev, domnevajo pa, da je človeških žrtev še več.
V soboto so prispela v Buenos Aires poročila o novih poplavah v južnem delu mendoške pokrajine, kjer je reka Diamante prestopila bregove. V 25 de Mayo je voda deloma porušila neki hotel in je neka mladoletna deklica pri tem izgubila življenje; v San Rafaelu so se zrušila nekatera poslopja in v Sotu je voda poškodovala tamošnjo elektrarno.
Pokrajinski parlament je že odobril izreden izdatek v znesku od 300.000 pesov za poplavljence ob Mendozi, 100.000 pa za one ob reki Diamante.
Spor med cantonijevci
Nesporazumljenja, ki so se bila pojavila v poslednjih mesecih med tako zvanimi blokisti, pristaši guvernerja Cantonija, v pokrajini San Juan, so se v zadnjem času tako poostrila, da je baje razkol neizogiben.
Izgnani radikali
Prevozna ladja vojnemornarice „Pampa" je odplula preteklo soboto proti Evropi. Odpeljala je dvajset radikalskih voditeljev, ki So bili
aretirani tekom poslednje vstaje v pokrajini Santa Fe in ki so raje izbrali izgnanstvo, nego da bi se pustili konfinirati v Argentiniji. Med temi "izletniki", jnamenjenimi v Evropo, je tudi bivši državni predsednik Alvear.
Istega dne je pa ladja "Chaco" odplula proti jugu z onimi aretiranimi radikali, ki niso hoteli zapustiti dežele. Precejšnje število njihovih tovarišev pa čaka še na otoku Martin Garcia na vladne ukrepe v njihovem pogledu.
Prihodnje volitvej v Buenos Airesu
Te dni je vlada objavila dekret, s katerim se razpisujejo volitve za delno obnovo kongresa in občinskega mestnega sveta. Volitve se bodo vršile 4. marca in bo na njih izbranih 17 poslancev ter 15 občinskih svetovalcev.
Notranje ministrstvo je objavilo poročilo, v katerem pravi, da je bilo 10. januarja t. 1. vpisanih v volilne sezname v vsej republiki 2,431.540 volilcev, to je 271.587 vo-lilcev več nego leta 1931, ko so se vršile poslednje volitve. V glavnem mestu sta 432.802 volilna upravičenca.
Bivši radikalski guverner v pokrajini Santa Fe dr. Menchaca je objavil manifest, v katerem poziva radikale, naj se udeležijo bodočih volitev, ker bo zopetna abstinenca samo škodila ugledu in moči radi-kalske stranke, pa bo tudi ovirala povratek države v normalne razmere.
Trgovinska pogodba med
Argentinijo in Belgijo
V torek zvečer je bila v Buenos Airesu podpisana argentinsko-bel-gijska pogodba o trgovini in o deviznem prometu. Besedilo se bo objavilo danes tu in v Bruslju obenem.
Instituto Medico Moderno
Ta zavod je edini v TJueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda z X-žarki ter jim analizira kri in se*č
KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize.
SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize
KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba
REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki
ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku.
GRLO
NOS
UŠESA
PREGLED: 2 PESA
V tej cehi so vključena tudi zdravila in analize
SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa sanio od 10. do 12.
347 - SUIPACHA - 347
DRUŠTVENIVESTNIK
SOKOL "LA PATERNAL"
Odbor vabi vse naše rojake na sokolski piknik, ki se bo vršil na lepem prostoru ob reki La Plata v Martinezu, osem kvader od postaje Juan Anchorena. Prostor se imenuje Recreo Renunbarba.
Program je sledeči: Odhod iz društvenih prostorov, ul. Donato Alvarez 1486, točno ob 6. uri zjutraj. Prihod v Martinez ob 7. uri in pol.
Ob 9.: Kopanje in prosta zabava; ob 10.: Orkester Sokola La Paternal bo sviral koncertne in plesne komade; ob 11.: kosilo iz popotne torbe; ob 12.: Prosta zabava in priprava za igre; ob 13.: razne tekme: tek 100 m, moški, 70 metrov, dame, 50 m, otroci; tek za smeh, v vrečah, na 50 metrov; ob 15.: mate ter prosta zabava s plesom; ob 17. in pol: pohod v vodo; ob 19.: priprave za odhod.
Opozarjamo vse člane in članice ter prijatelje, naj se javijo v društvenih prostorih vsaj tri dni pred piknikom, da bomo vedeli za število udeležencev in koliko vozil treba najeti. Cena za vožnjo s kamijonom in za vstop na letoviški prostor je $ 1.20 na osebo; otroci ne plačajo. Oni, ki se pripeljejo z vlakom, bodo plačali samo $ 0.50 vstopnine.
Vabimo na obilno udeležbo ter pozdravljamo s sokolskim: Zdravo! *
Dne 4. februarja se bo vršil v društvenih prostorih letni občni zbor Opozarjamo vse člane in članice, naj poravnajo čim prej naročnin®, kajti oni, ki so s članarino zaostali več ko tri mesece, nimajo pravico voliti na občnem zboru. Odbor.
D. K. D. LJUDSKI ODER
Gmotni uspeh poslednje društvene prireditve, ki se je vršila na Silvestrov večer, je bil sledeči: Dohodki $ 1047.05, izdatki $ 345.05, pa je torej znašal čisti dobiček $ 702.00.
Društvo Ljudski oder se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so se u-deležili omenjene prireditve ter s tem prispevali k vzajemnosti med slovenskim delavstvom v Buenos Airesu.
Odbor poziva slovenske delavce in delavke, naj se vpišejo v društvo in velja ta poziv tudi za one bivše člane, ki so svoj čas izstopili radi osebnih zadev in radi nesporazum-Ijenj, ki so jih povzročili tudi nekateri "prejšnji voditelji Ljudskega odra, ki so gojili zdražbo in sovraštvo med člani". Sedanje vodstvo zatrjuje, da si je nadelo nalogo popraviti vse krivice in nedostatke.
CAL-CHAQUI
LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE
PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES
ČASA MATRIZ:
LAVALLE 385—91
U. T. 31 - Retiro 2005j6 BUENOS AIRES
SECCION ROSARIO:
27 DE FEBRERO 1088
U. T. 5771 ROSARIO
IZ JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA
V preteklem tednu so bili potom patronata zaposleni naslednji izse-Ijenici:
Petar Jerič, dnevničar, Mate De-beljkovič, kovač, Frane Rakidjija, avtogenist, Ante Mihovilčevič, dnevničar, Ante in Mara Pavič kot ma-trimonio, Ana Schneider, kuharica, Fabjan Matošič, prist, težak, Marica Antičevič, služkinja, Mihovil Pe-tričič, Marko Vučinič, mahanika, Nikola Paič, kroj. pomočnik, Marija Gjerman, služkinja, Ante Frančič, tapetnik za avtomob., Mihovil Vuk-manovič in Milorad Stojančič kot "frentista".
Patronat je razdelil 105 brezplačnih kosil in 15 manjših denarnih podpor.
POIZVEDOVANJA
Tukajšnje kr. jugoslovansko poslaništvo, Buenos Aires, Calle Char* cas 1705, išče naslednje osebe:
Antona Bilenca;
Ferdinanda Kocha, čigar zadnji znani naslov je bil Avellaneda, Po-zos 1329.
Antona Metelka iz Donjevasi, občina Raka;
Josipa Milišiča, svoj čas bivajo-čega v Limi. prov. Buenos Aires.
,..J shrd shrd shrd shrd hr shrd
"Austria Presse" je stopila v svoje tretje leto
Glasilo avstrijskih naselbin v Južni Ameriki tednik "Austria Presse" je stopilo pretekli teden v tretje leto svojega življenja. Pod spretnim vodstvom g. Reisfelda se je v kratkem času razvilo v dober in ugleden list, ki si z uspehom prizadeva, da ohrani in okrepi stike med avstrijskimi izseljenci, živečimi v tem delu sveta, in njihovo domovino. Čestitamo, pa želimo kolegu vedno lepših uspehov!
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernandez
Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constituci6n — U. T. 23 (B. Ord.) 3389
CERKVENI VESTNIK
CERKVENI KOLEDAR
21.	januar — tretja nedelja po Razglašen ju — spomin svete device in mučenice Neže, Agneze, patrone, paternalske župnije. Ob desetih dopoldne slovesna sveta maša z asistenco. Popoldne ob štirih slovenske litanije. Ob polseldmih zvečer slovesna procesija.
22.	januar — pondeljek — spomin svetih mučencev Vincencija in Anastazija, ki sta bila na španskem do smrti mučena zaradi stanovitne vere v Kristusa.
23.	januar — torek — spomin svete katehumene Emerencijane, to-varišice in prijateljice svete Neže,
Agneze, ki je bila radi ljubezni do Kristusa na Nežinem grobu s kamenjem do smrti pobita.
24.	januar — sreda — spomin svetega Timoteja, učenca apostola Pavla in škofa v Efezu, ki je bil iz sovraštva do Kristusa s kamenjem do smrti pobit.
25.	januar — četrtek — spomin izpreobrnjenja apostola Pavla, ki je na poti v Damask iz preganjalca kristjanov na čudežen način in sko-ro šiloma postal njihov zagovornik in apostol.
26.	januar — petek — spomin svetega mučenca Polikarpa, znamenitega škofa in cerkvenega pisatelja.
27.	januar — sobota — spomin najimenitnejšega cerkvenega govornika in cerkvenega učenika, cari-grajskega patrijarha Janeza Zla-tousta (Hrizostoma).
28.	januar — prva predpostna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne.
"La Bayoneta"
nakupuje in prodaja obleke, nove in od druge roke, po zelo u- | godnih cenah. Vsakovrstne po- :■: trebščine za kamp in potovanja. j||! Priporoča se
LEON CORTES
25. de Mayo 562 - Buenos Aires
lili
1
IOE
.OESOI
IOE
IOE
aoi
30K
-0E30
NIKOLI NI PREPOZNO!
SPOMNITE SE SVOJCEV V DOMAČIH KRAJIH, ČE SE JIH ŽE NISTE
ZA PRAZNIKE!
Brez dovoljenja kontrolne komisije lahko pošljete denar v Jugoslavijo, Italijo jn druge evropske države. Pet-odstotna pristojbina, ki ste jo morali plačevati na svoja nakazila, je odpravljena.
Obrnite se na naš Jugoslovanski oddelek, ki bo Vaše nakazilo izvršil točno, hitro in po najbolj ugodnem tečaju.
Prepričajte se sami! Nič Vas ne stane vprašati nas za pojasnila, ki Vam jih
bomo dali prav rada volje.
Banco de las Americas
n
o
BUENOS AIRES
ono:
30E30I
IOOOC
IOPOI
30E30I
SAN MARTIN 429
------Iftl-Ut.
D
o
o
D
o
d a
o

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD «|
=,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip

VESTI IZ DOMOVINE
ZIMA
V	drugi polovici decembra je bila huda zima, posebno v Bosni, Hercegovini in v nekaterih krajih Dalmacije. Med vrbasko in primorsko banovino je bil več dni popolnoma ustavljen promet, ker je visok zneg zamel ceste. Mraz je bil tako hud, da so mnoge reke zamrznile. V ši-beniku so imeli zimo, kakršna se le redkokdaj pojavi. Ulice so se pokrile z ledeno skorjo in je bilo radi tega mnogo nezgod. Toplomer je kazal 20. decembra šest stopenj pod ničlo in mraz je bilo še bolj občutiti zato, ker je pihala močna burja.
PRIPRAVE ZA OSNOVANJE JUGOSL. SOCIALISTIČNE STRANKE
V	Beogradu so se že v decembru pričele priprave za sklicanje kongresa, s katerim se bodo postavili temelji za osnovanje Jugoslovanske socialistične stranke. Te priprave vodita, v prvi vrsti, dr. Zivko Topa-lovič, glavni tajnik delavskih zbornic, in Bogdan Krekič, tajnik beograjske delavske zbornice. Listom sta izjavila, da sedanji zakon o u-druženjih nikakor ne ovira ustanovitve socialistične stranke, ,ker je ta zakon usmerjen samo proti plemenskim in verskim strankam in organizacijam, jugoslovanski socialisti pa so bili vedno proti zgolj plemenskim in verskim frontam.
GORIŠKI ŽUPNIK DAVID
DOKTORIC OPROŠČEN
Našim goričanom dobro znani župnik David Doktorič, ki živi sedaj v Jugoslaviji, se je moral pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zagovarjati radi čl. 4 zakona o zaščiti države. Obtožnica ga je dolžila, da je 23. julija pr. 1. v Radomljah dejal učenu Mihi Jermanu, naj vzame sokolski znak iz gumbnice, ker da je zabranjeno nositi ga v cerkvi. Obtoženec je priznal, da je rekel Inkriminirane besede, a da s tem ni nameraval izzvati nerazpoloženja napram Sokolu kraljevine Jugoslavije. V svojo obrambo je g. Doktorič dejal, da ni bil nikoli proti Sokolu kot državni ustanovi in da je star narodni delavec, ki so ga Italijani izgnali iz Gorice, kjer je bil delj časa tudi tajnik pok. nadškofa Sede-ja. Sodišče ga je oprostilo.
SLOVENSKE UČNE KNJIGE
Ko se je bilo pričelo novo šolsko leto, so vodstva na nakaterih šolah v Sloveniji zabranila uporabo slovenskih učnih knjig, pa je to izzvalo, posebno v Ljubbljani, ogorčene proteste. Sedaj se je pojasnilo, da se je to zgodilo ponekod radi napačnega tolmačenja vladnih naredb, v precejšnji meri pa da so bili krivi pisatelji knjig sami, ker se niso pobrigali za ponovno odobritev svojih učbenikov ali pa ker se niso držali novega učnega programa. Pri ministrstvu prosvete je radi tega posredovala ljubljanska sekicija profesorskega društva, pa je pristojni minister sedaj odredil, da se smejo rabiti v šolah vse one slovenske učne knjige, ki so bile v začetku šolskega leta zabranjene, dokler ze ne bodo nadomestile z boljšimi.
SMRTNA OBSODBA
Državno sodišče v Beogradu je obsodilo na smrt v kontumaciji Antona Brkana iz Tinje, v primorski banovini, jugoslovanskega podanika, ki živi sedaj v Zadru. Tekom razprave proti odsotnemu obtožencu je sodišče ugotovilo, da je Brkan iz inozemstva dostavljal orožje in denar mnogim osebam, katere je nagovarjal, naj izvršujejo atentate.
OBSOJEN PROFESOR
V Skoplju so obsodili profesorja Popoviča na 20 dni zapora, pogojno pa na eno leto ječe, ker je s pestmi natepel nekega gimnazijskega dijaka. Profesor je vložil priziv, a je prizivno sodišče potrdilo prvotno obsodbo.

KOKAINSKA AFERA
V Mariboru so aretirali neke(ga avstrijskega državljana, ki je tihotapil črez mejo kokain.
Prodajal ga je artistinjam in nekaterim zasebnikom, in sicer dva grama strupenega praška za 50 Din. Pri tem pa se je še izkazalo, po kemični analizi, da je bil krepko pomešan z jedilno sodo ter se je nahajalo v mešanci jedva 30 odstotkov kokaina. Večjo količino tega pomešanega kokaina in 0000 komadov vžigalnih j | kamenčkov je policija zaplenila. i s
SLUŠATELJI "LJUBLJANSKE UNIVERZE
Glasom uradnih podatkov se je vpisalo na ljubljansko univerzo za zimski semester 1933|34 1945 slušateljev, dočim jih je bilo lani vpisanih 1782. Največ jih je na pravni fakulteti, namreč 605, od katerih je 60 žensk. Na filozofski fakulteti se jih je vpisalo 473, žensk 224; na medicinski 218, žensk 45; na bogoslovni 168; na tehnični 481, med ijimi 15 žensk.
ZA LJUBLJANSKE SIROMAKE
Predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi je odredil, da se iz blagajne narodne skupščine nakaže 15.000 dinarjev kot božična pomcč za ljubljanske siromake. Ministei brez listnice dr. Kramer se je obrnil tudi na predsednika senata dr. Tomašiča, naj bi se v to svrho nakazala gotova vsota tudi iz senatne blagajne.
SMRTNA KOSA
Blejski župnik duh. svetnik Janez Oblak je vodil pogreb na praznik Brezmadežne. Nenadoma mu je na poti prišlo slabo. Odnesli so ga k zdravniku, ki je ugotovil smrt radi srčne kapi. Imel je sedemdeset let. Pastiroval je dolgo vrsto ltet na
Bledu in je bil pri ljudstvu zelo priljubljen. Radi svojega vsestransko plodonosnega delovanja je žel priznanje tudi pri višjih oblastih. Leta 1907 je bil imenovan za duhovnega svetnika, 1929, pa je bil odlikovan z redom sv. Save.
OBSOJEN IZSELJENSKI KOMISAR
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen 27 letni bivši bančni uradnik Marjan Pfeifer zaradi raznih prevar in žaljenja sodnika na osem mesecev strogega zapora in 3000 Din denarne kazni, oziroma 50 dni zapora, ter v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Mladi Marjan je bil, kakor sodba ugotavlja, velik kavalir, ki je živel čez svoje razmere. Pred leti je šel v Ameriko, kjer je navezal stike z diplomatskimi in konzularnimi osebami.
Pred odhodom je dosegel, da so mu podpisale razne osebe menico, češ, da ima v Ameriki „bogate tete" Vrnil se je nazaj v domovino. Tu je spravil mnoge osebe v zmoto, da so mu podpisale večja posojila. Po ugotovitvah sodbe je oškodoval šest strank za 33.700 Din. Letos spomladi je bil imenovan za izseljenskega komisarja v Newyorku. Dobil je brezplačen potni in vozni list do NeWyorka. Na zahtevo državnega tožilstva v Ljubljani pa mu je bil potni list zaplenjen in je moral Marjan Pfeifer ostati v Ljubljani, da razčisti svoje nečedne afere. Zanimivo je, da je še nedavno Pfeifer imel predavanje o naših izseljencih v ljubljanskem radju. Sam se je zagovarjal pred sodnikom, da ni imel namena nikogar prevariti in da bi bil rad vse plačal, toda razne
VESTI S PRIMORSKEGA
NOVICE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU
Emigrantsko glasilo "Istra" je objavilo v svoji božični številki naslednje zanimivo pismo iz Sv. Križa pri Trstu, pisano v decembru pr. leta:
Gospodarsko-delovna kriza, ki je že od nekdaj doma v Italiji je neusmiljeno zadela tudi našo vas.
Z ustavitvijo dela v nabrežinskih kamnolomih so ostali skoro vsi naši delavci, kamnoseki in klesarji, brez dela. Mnogim odpuščenim delavcem so ostali delodajalci dolžni lepe svote: do 2000 lir, tako da so reveži delali cele mesece zastonj. Dost* se jih je izselilo že pred leti v Ameriko, Francijo in Jugoslavijo, oni pa ki so v upanju na boljše čase ostali doma, se s strahom povprašujejo kaj bo to zimo in v bodoče sploh, kajti da bi kamnolomi zopet oživeli ni upanja več.
Vsled vremenskih neprilik je bila tudi naša letina zelo pičla. Grozdja smo pridelali za polovico manj kot lani, jesenskih pridelkov pa prav nič. Vino vkljub nizki ceni čaka in čaka kupcev. Kdaj, se bodo povrnil tisti časi, ko se je naše
gmotne neprilike in. družinske razmere so ga primorale, da ni mogel zadostiti svojim obveznostim. Obtožnica mu je naprtila 14 primerov prevare in žaljenje sodnika. Bil pa je obsojen le v šestih primerih, kjer gre za skupni znesek 33.000 Din, ter zaradi žaljenja sodnika. Branilec je prijavil priziv.
★ ir * ir * iT ★
Litvinov in Mussolini na sestanku v Rimu
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE I
ZASEBNO KLINIKO |
Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires j
V VSAKEM SLUČAJU (
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V 1 NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- I NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ (
1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO 1 | OSKRBO. IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE g
I POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO 1
Sprejemamo od 14. do 20. ure.
.........................................................................................................................................................................................iiiiiiiiHiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiMiuaiaiuii>>tiiiiaiiiiiiiiii«iiiiii(iiiii»'iat«iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiit^
| vino prodalo žet takoj po trgatvi. Takrat so ga pokupili kranjski vinski trgovci in ga precej dobro plačali. S prihodom Italijanov r naše kraje pa je vse to prenehalo. Naš ubogi kmet je gospodarsko popolnoma uničen. Vknjiženih dolgov ne more odplačevati in tako gre marsikatero posestvo na boben. Vse bitke, bodi si žitna' ali katerakoli druga, ga ne bodo več rešile popolne propasti. Zato postaja mržnja na tujca če tudi tiha, vsak dan večja.
Morski vihar je prejšnji mesec deloma porušil naš pristan (portič) in prizadel ogromne škode našim ubogim ribičem. Nekaterim je popolnoma razbil njihove čolne in jim tako odvzel vsako možnost za že itak pičel ribji lov. V povojnih letih namreč lovi po našem morju mnogo ribičev iz Chiozze in celo iz Neaplja, ki s svojim načinom ribarenja uničujejo ribjo zalego po morskem dnu v škodo naših ribičev. Vsi protesti pa prav nič ne koristijo in tudi oni komaj čakajo da bi jih kdo rešil škodoželjnega tujca.
Pred kratkim smo imeli občni zbor tukajšnjega fašja. Zbor se je vršil na prostem, pred sedežem dopolavo-ra. Politični tajnik učitelj Manes, Albanec po pokoljenju, doma nekje iz spodnje Italije, zagrizen sovražnik vsega, kar je slovenskega, se je v svojem poročilu hvalil, kaj je vse naredil v zadnjih dveh letih svojega paševanja: potrojil da je število fašistov, miličnikov, balil in dopolavo-ra, preskrbel nov sedež dopolavoru itd. Ni pa povedal na kak sleparski način je množil število članov faš. organizacij. Polical je namreč omahljivce in pa take, ki so v kaki službi in jih je pozval kar podpisati že spisane prošnje. In poklicani, v strahu za vsakdanji kruh, so podpisali prošnjo. So prišli tudi značaji, ki mu niso šli na limanice. Nadalje je poročal o delovanju do-polavora, ki pa ni kako kulturno društvo, kakor zahtevajo pravila, ampak čisto navadna gostilna in shajališč^ tu naseljenih lahov in njihovih podrepnikov. Zbral je sicer, oziroma kar sam vpisal precej pevcev. Toda po par vajah je vse prenehalo, ker vpisani pevci so lepo ostali doma.
Naš politični tajnik, je tudi šolski voditelj, sicer mu je šola zadnja skrb, ker prav rad zamenja šolske predmete s politiko; neti namreč v srcih mladine sovraštvo proti Jugoslaviji; in še eno službo vrši v Sv. Križu: je kontrolor, protipostaven seveda, na tukajšnjem poštnem u-radu. kjer službuje šele nekaj časa njegova sefctra. Pridno pregleduje in odpira pisma, ki prihajajo iz Jugoslavije in dela naslovljencem sitnosti.
TEROR V MAREZIGAH
V prvih dneh novembra je bil v Marezigah, kakor po navadi, živinski semenj.
Ljudstvo se je po končanih kupčijah krepčalo v gostilnah. Tega *
dne pa se je vršila tudi proslava "zmagovite" okupacije Trsta. To priliko so hoteli izrabiti faš. velja ki in pokazati svojo moč in svojo kulturo. Zato so napadli naše lju di, ki so mirno sedeli v gostilnah, z gorjačami in jih drugega za drugim odpeljali na cesto, kjer so jih pretepli. Napad je vodil italijanski u-čitelj iz Sv. Antona.
53482323482353234823485348235323480000020001010000020100010201020100532301020100485301010001000100015348482353485323485348234823232353535353484848234891485348484823532348534823482353
48484823010000005348485353234848534848485353000202004800000000480202010201010100003102022348484853482353482323232323238923234848485353535353532353235353000101015323
NOVI LIST
Stran
SLUČAJ JUGOSLOVANSKEGA DRŽAVLJANA HALICKEGA
Dne 19. decembra je prispel na Sušak bančni uradnik Julij Halic-ki, katerega je bila italijanska policija aretirala dne 5. novembra na poti med Trstom in Sušakom. Ves ta čas je bil Halicki zaprt v koper-ski jetnišnici, kjer so z njim postopali kakor z navdnim kaznjencem. Zasliševali so ga vsak dan in niso mu dovolili, da bi prišel v stike s svojo družino, ki živi na Sušaku. Proti njemu so vodile preiskavo tudi vojaške oblasti. Sumničili so ga, da je izvrševal špijonažo v korist Jugoslavije.
Ko so ga izpustili radi pomanjkanja dokazov, so mu sporočili, da je za vedno izgnan iz Italije. Do Sušaka so ga spremljali karabiner-ji.Avtomobil, v katerem se je vozil, ko so ga aretirali, je zaplenjen in se nahaja v Kopru. Rekli so mu, naj povrnitev vozila zahteva potom jugoslovanskega konzulata.
Inž. Dedek, o čigar aretaciji smo že obširno poročali, je še vedno v zaporu.
IZ RENČ
Mesarja Davida Arčana, ki je bil radi orožja, katero so bili našli na njegovem domu, prišel v zapor in nato še pred sodnika, so sedaj izpu-
stili, ker se je izkazalo, da mu je puško podtaknil njegov mladoletni brat, ki je član fašistične organizacije.
SPLETKE PROTI AJDOVSKEMU ŽUPNIKU
Proti Slovencem se gonja nadaljuje na raznih koncih in krajih. Iz Ajdovščine se čuje, da oblastva spletkarijo proti župniku Fonu. Namen je, župnika zlepa ali zgrda spraviti proč, da bi upravo duhov-nije prevzel fašistovski katehet. Aretirali so ajdovskega cerkvenika in ga odgnali v Gorico. Tam so mu baje izsilili izjavo na škodo župnika: župnik da mu je na dan fašis-tovskega praznika 4. novembra ukazal, naj zvoni tako, kot se zvoni mrličem. Take obtožbe so pač samo smešne, pa oblastvom zadostuje, da dobe kakršenkoli videzni razlog. Sedaj groze župniku, da ga konfinira-jo, ako prostovoljno ne zapusti župnije.
BOŽIČNA ŠTEVILKA "ISTRE"
je izšla na 32 straneh in vsebuje mnogo nad vse zanimivih člankov, ki so v zvezi s preteklostjo in sedanjostjo našega naroda v Julijski Krajini, prinaša pa tudi lepe literarne prispevke. „Istri" iskreno čestitamo k uspehu.
Nemiri na Španskem: Vojaki straži jo v Valenciji tramvajske vozoVe 7
PODLISTEK
B'llllllllllll|l|||||lllllllllllllllllfllMIIIIII||||||||l||||lllllllllllllllllllll
MRKUN
(Nadaljevanje) (16)
"Ali želite, da grem jaz naprej?" je vprašal doktor ter se nasmehnil. Reeder je vedel, da je boj že napovedan, a šel je za njim navzgor po stopnicah. Spet sta bila v dolgem hodniku, a sedaj se je doktor ustavil pred vrati dvigala ter je pritisnil na električni gumb. Ko je Reeder videl aparat, se mu je zdelo, da je isti od prej. Tla, v belem in črnem mozaiku, so bila prav enaka, a vkljub vsemu je pa detektiv le imel občutek, kakor da je vse bolj čisto ter da se bolj leskeče nego prej.
Ko se je z nogo dotaknil tal v dvigalu, je začutil, da se pod njim umikajo. Vrgel je brž vso težo svojega telesa na desno nogo ter od-skočil nazaj. Nekaj se je tedaj zgodilo z njegovo glavo; ko je zadel v zid, je obenem čutil, da ga je nekdo lopnil.
Takoj je spet prišel v ravnovesje, Pa je z vso močjo zamahnil naprej z ono roko, na kateri je imel rokavico. Doktor Clutterpeck se je zvrnil kakor snop. Mr. Reeder je bil tako Previden, da je bil skril pod rokavico "ameriško pest". Za hip, z revolverjem v roki, je opazoval napol nezavestnega človeka, ki je ležal pri njegovih nogah. Clutterpeck je me-
žikal in se zganil, kakor da bi se hotel dvigniti.
„Lahko vstanete", je dejal Reeder, "vendar pa morate držati roke v miru".
Tedaj pa so se vse luči ugasnile.
Detektiv se je brž umaknil nazaj za par korakov. Storil je to s takšno naglico, da je zadel v nekoga, ki je stal za njim. Zamahnil je spet s pestjo, a to pot ni zadel. Počil je v tem hipu strel, ki ga je oglušil. Nahajal se je v takšni bližini samokresa, da mu je osmodilo lice. Dvakrat je sprožil v ono smer, v kateri je bil uzrl ogenj, a takoj nato se je zgrudil napol brez zavesti.
Udarec, ki ga je dobil v brado, mu ni povzročil nobene bolečine, a poslal ga je v deželo sanj.
„Prižgite luči, Clutterpeck! Ali je koga ranil?"
Prostor se je takoj razsvetlil. Vratar je z bedastimi očmi zrl v svojo krvavo roko.
Drug človek, manjši nego prejšnji, je prilezel iz nekega hodniko-vega kota, se približal, ter radovedno zrl v nezavestnega detektiva.
"Clutterpeck, pomagajte mi, da ga zanesemo drugam!"
Doktor se je obotavljal le toliko, da je pregledal vratarjevo rano.
"To ni nič hudega", je dejal. "Ob-veži si roko z robcem! Srečo imaš, Fred!"
Pa je takoj sp^t posvetil svojo pažnjo Reederju.
Ne~jeze in ne zlobe ni bilo v njegovem pogledu; nasprotno: zrl je vanj z iskrenim občudovanjem.
y m Biti i	-x" J vi ■ w x
JB I III	■ "H Val
W ■ I ^I^UMBj^M^^ll ^ A 1 ■ I
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI., Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje m,rzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj.
Lastni senatorji z nizkimi cenami —Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ 3.-
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam prsdstavi s tem listom
/ARMIENTO 1017
ORDINIRAodO dp 12 i 14*20 SATI
»a**************************
*
*
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Felix Falicov Dentista
Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181
U. T. 59 La Paternal 1723
Zapomnite si naš novi naslov
"NOVI LIST"
Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316
j Restavracija "Vuono" |
I LAVALLE 940 - U. T. 35-4205 [
I Prvovrstne italijanska kuhinja 1 §	Ugodnosti za bankete
ZMERNE CENE
'lIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIHUk^
"Pomagajte mi, da ga neseva", je dejal.
Gd. Redsack Konča Zgodbo
Clutterpeck prav za prav ni imel potrebe, da bi mu kdo pomagal, saj je bil izredno močan človek. Sklonil se je k truplu onesveščenega detektiva, ga dvignil, vlekel po hodniku do majhne sobe, kjer ga je udobno posadil na stolico.
„Ta je že naš", je dejal.
Mali človek, ki je bil prišel po fcodniku, je zrl v detektiva z neprikritim izrazom začudenja.
„To bi bil oni bik?" je vprašal z glasom, ki je jasno pričal, da ne verjame.
Clutterpeck je prikimal.
„Da, to je oni bik", je glasno od-govril. „In nikar se ne reži, Baldy. Ta človek je spravil več ljudi za Zamrežena okna, nego vsa policija skupaj".
Baldy je majal svojo plavolaso glavo. Mr. Reeder, ki je pozorno poslušal, se je čudil, da uživa njegovo ime takšen sloves.
• „Daj mu vode! Oziroma, daj jo meni!"
Clutterpeck je vzel kozarec vode iz rok onega človeka, pa jo je vrgel detektivu v obraz. Mr. Reeder je odprl oči in je začel gledati začuden okrog sebe. Rokavice ni imel več. "Ameriško pest" so mu bili odvzeli.
"Vam jo bom spet izročil," je dejal Clutterpeck ljubeznivo. "Da nisem bil tak tepec, bi bil takoj opazil, da imate to orožje pod rokavico".
Prijel se je za čeljust in je zaškripal z zobmi.
„Ali hočete požirek?"
Z mize, na kateri je bilo več posod, je vzel eno, nalil kozarec ter ga pomolil Reederju.
„Nekoliko konjaka Vam ne bo škodilo."
Detektiv je naredil požirek, takoj na to pa se je prijel za glavo. Na njej je bila oteklina, velika kakor jajce, rane pa ni bilo opaziti nobene.
„Dobro, Baldy. če te bom rabil, te bom poklical". Clutterpeck je odslovil svojega pomagača. „Sedaj pa razjasniva nekoliko to zadevo. Vi ste Reeder. Kdo sem pa jaz?"
„Vaše ime je Redsack," je odgovoril Reeder bez obotavljanja. "Vi ste to, kar bi jaz lahko imenoval človeka, ki je ubežal pravici".
Clutterpeck je ljubeznivo • prikimal.
„Imate prav", je dejal. „Pa, kaj ste še izsledili? Govorila bova odkritosrčno, tako, kakor čutiva, pa ne bova jezna eden na drugega. Vi ste prišli iskat nagrado, a ste slabo naleteli. Samo. na en način lahko postopamo z onimi, ki zgube, in tako bomo postopali z Vami, Reeder. Ali hočete še konjaka?"
"Hvala, sem že pil dovolj".
„Morda bi pa raje čašico čaja?"
Clutterpeck je bil že po naravi prijazen človek. Sedaj se ni pretvarjal. Izrekel je bil smrtno obsodbo proti človeku, ki je bil prišel iskat njegovo glavo, a nobene jeze ni čutil proti njemu. Smrt je bila naravna
in neizogibna posledica poraza že zato, ker mrliči ne morejo iti pred sodnike ter s svojim pričanjem povzročiti tujo pogubo.
„Čašico, čaja pa, mislim, da bi pil".
Doktor je spet zvezal mikrofon ter nekaj naročil,- nakar je zvezo takoj spet prekinil.
„Vendar pa Vi ne bi mogli trditi, da se niste srečali s Clutterpeckom", je dejal in spet zaškripal z zobmi.
Mr. Reeder je prikimal in se zdrznil.
„Srečal sem ga v Lincoln's Inn Fieldsu... Prileten gospod, precej nečeden".
„Zelo spreten starec", ga je preki-nli Redsack. "Na svoj način prav tako spreten, kakor Vi. Pobral sem ga, ko sem prispel na Angleško. Takrat je bil napol propadel in je spal v starih skladiščih ob Them-seju. Ker že dolgo ni bil na Holand-skem ter ni imel prijateljev, sem si mislil, da bi jaz lahko prav tako dobro nosil ime Clutterpeck, kakor on... To je bil sijajen človek, Reeder; če odpotujem nocoj, ga bom vzel s sabo za eno leto ali pa dve...
„Prispel sem bil v to deželo z deset tisoč dolarji v žepu. Nekaj sem bil imel že od prej, ostalo sem pa bil vzel v kabini nekega potnika. Bil sem že toliko časa odsoten z Angleškega, da nisem vedel, kako lahko človek tu živi. Tukaj vsi tako zelo spoštujejo zakone; da bo lahko vsak pištolar mirno živel, če le količkaj prijazno izgleda."
(Nadalj. v prih. št.)
TO SO HRIBI?
Spisal France Bevk.
Bilo je nekega dne spomladi, proti večeru. Vlak, ki je vozil iz Trsta v Gorico, je bil natrpan. Bila je u-ra, ko so se delavci vozili, z dela. Nekateri so sedeli z rokami na kolenih in gledali skozi okna. Drugi so brali vfečerne liste.
Sedel sem nasproti zajetnemu možu, ki je samozavestno dvigal glavo. Oči so mu bistro, zvedavo prodirale skozi rožene naočnike. Obleka mu je bila tujega kroja. Toda široki, zdravi, venomer se smehljajoči obraz je bil tako slovenski, tako domač, kakor da sem ga slednji dan srečaval na cesti.
Poleg njega, ob oknu, je sedela majhna, suhljata ženska. Na prvi videz njegova hči. Imela je iste sinje oči, isti nasmeh na obrazu. Dva kodra svetlih las sta ji padala na zagoreli obraz. Žilave, od dela raz-pokane roke so ji počivale v naročju. Ozirala se je v moža, ki ji je sedel nasproti pnav tako zagorel in žilav ko ona. Ta nekega notranjega zadovoljstva ni kazal očitno. Pritajen nasmeh mu je tlel le pod gubami obraza.
„Ali se še ne odpeljemo?" je vprašal zajetni mož in uprl oči skozi dvoje okenc v žilavega zeta. "Dve minuti čez... Pri nas v Ameriki smo točni do sekunde... Da!"
Zet je na vso moč vlekel cigaro, tastovo darilo, da so mu že tako suha lica še bolj plahnela.
„Pri nas nismo* tako natančni", je odgovoril čez trenutek.
Amerikanec se je zaničljivo nasmehnil. Na obrazu, v zasenčenih očeh, v glasu, še na naočnikih se je poznala bahaška samozavest človeka, ki se je čez dolgo vrsto let povrnil v stari kraj. Na njem je še trdno lepila blazna vrtoglavost novega sveta. Ne sebi ne drugim bi ne bil priznal, da mu je toplo v duši.
„Dvajset let me ni bilo v teh krajih", mi je pojasnil na moj radovedni pogled. "Med tem mi je umrla žena. Hči je zrasla in se omožila. Ne, Barbka?"
Hči je pokimala in si ogledovala razpokane roke.
„A zdaj ostanete tu?" sem ga vprašal.
„Ne vem", je odgovoril. "Mislil sem tu umreti, a se bom najbrže premislil."
„Saj bo ostal", je vrgla Barbka. „Kako?" je mož dobrovoljno vzrojil, a čez lica se mu je zarezala o-stra poteza. "Se govoriti mi ne pustite vsega, kar bi hotel..." Barbka se je nasmehnila. Zet je svaljkal cigaro in pojasnil šepetaje: "Vso pot od parnika ga morava krotiti, sicer nama ga zaprejo, preden ga privedeva domov."
"Pri nas v Ameriki govorimo vse, kar hočemo. Le delati ne smemo, kar bi hoteli."
Vlak se je premaknil. Z ropotom se je izvil izmed postajnih poslopij in se začel pomikati v breg. Pod nami je ležalo morje, mirno prav do obzorja. Le zdaj pa zdaj se je zganilo, kakor da je vzdihnilo, pliv-knilo je ob breg. Solnce je hitelo na zapad. Jadernice so se vračale v pristane. Po srebrnini so letali galebi, si močili svetle trebuhe. Z brega je vel vonj po rožah. Cvetoče breskve in mandlji so se spajali z zelenjem v pisane preproge..
Amerikanec se je oziral mimo hčere skozi okno. Oči so mu željna iskale novih prizorov. Ali so mu prebujale spomine? Nekaj blaženega, milobnega se mu je razlivalo po obrazu.
Nenadoma se je zdrznil, kot da je hotel s silo vdušiti čuvstvo, ki. mu ga je prebujala ta zemlja.
„Ali je to brzovlak?" je vprašal. Pritrdili smo mu. »To je brzovlak?" je s kazalcem sunil klobuk, da mu je obvisel na tilniku. „Ta polž? No, radoveden sem, kakšni so pri vas osebni vlaki? Pri nas, v Amerik!^ vozijo brzovlaki, da se človeku dela omotica."
In je govori], govoril. Vse mu je bilo tako majno, nevredno. Vozovi tesni, zamazani. Hišice, ki so slonele v bregu, pol skrite med drevjem, so mu bile polžje kajžice. še morje baje ni bilo tako mogočno kot v državi zvezd.
Molče smo ga poslušali. Nismo se spogledovali ne nasmihali. Nekako majhni, ponižni smo se čutili ob njem. Z izrazom grenkosti in tožnosti smo spremljali njegove besede, kakor da smo spoznali, kako je življenje, ki nas obdaja, malenkostno, vredno sramovanja.
Vlak je pritolkel na Kras. Gluho je ropotal med sivimi* zidovi in med skalovjem. Grmovje, ki se je pravkar odevalo v ponižno zelenje, kotanje, v katerih so se skrivale borne njivice. Borovi gozdiči, v njih sumeča pesem. Brinje, brinje in pelin.
Amerikanec je ob pogledu na to zemljo utihnil. Glava mu je polagoma zlezla med ramena. Bil je ko eden izmed nas. Morda bednejši kot eden izmed nas.
Ali mu je pogled na skale, na bore, na brinje in na pelin zagrenil misel na Ameriko? Kaj se mu je godilo v duši?
Mimo vlaka so bežale vasi. Zavo-zili smo v vipasko dolino. Sivi ri-hemberški grad je uporno strmel na cvetoča pobočja. Smeh, pojoča vipavska govorica. Od bližnje cerkve se je oglasil zvon, se mešal z ropotom koles in mehko legal na dušo. Solnce je bilo zatonilo, le na vrhuncu Čavna je še gorelo. Preko Trnovskega gozda se je bilo razprostrlo modrikasto zagrinjalo.
Vozili smo se pod Gradiškuto, vas je bila ko naslikana na ognjeno nebo zapada. Počasna Vipava je zavila na levo, se izgubila med ren-škimi polji. Kalvarija, Sabotin, Ška-brijel. V oknih svetogorskegia samostana se je svetil požar.
Zajetni mož z roženimi naočniki se je oziral skozi okna, zdaj na desni, zopet na levi. Še vedno je trdovratno molčal. Poteze na obrazu so mu bile od minute do minute mehkejše. Vzdihnil je in se naglo ozrl po naših obrazih, kakor da je s tem vzdihom izdal vseh zadnjih dvajset let svojega življenja.
Barbka ga je premerila po strani, pomenljivo pogledala moža in se nasmehnila skozi okno. Ko je zatrla smeh, se je obrnila do očeta.
„Gledate, oče, kaj? Kaj so to hribi? Pri vas v Ameriki so gotovo vse drugačni hribi..."
Oče je z dolgim pogledom premeril hčer. Bilo je, kakor da se je prebudil. Ali se mar norčuje? Ozrl se je po zetu, nato po meni. Roženi amerikanski naočniki niso mogli skriti tega, kar mu je trepetalo v očeh. Za vraga, saj to vendar niso solze! To ga je jezilo. Od sramovanja mu je dahnila rdečica v obraz. „Molči, Barbka!" je rahlo udaril
hčer po kolenu. "Naši hribi---- so
le naši hribi____" Pomežiknil je z
očm,i kot da ga ščemijo. "Ti vaši
vlaki so res pravi---- premoga mi
nasujejo v oči---- Kaj se smeješ,
Barbka? Ali hočete / piti žganje?
Prinesel se mga iz Amerike....."
Mežikal je od ganjenosti, a tega ni hotel priznati. Vraga, saj vendar ne bo jokal pred vsemi! Iz naprsnega žepa je izvlekel popotno steklenico in nam jo je molil.
»Žganje iz države fljrojhibicijfe". sem se začudil.
„Da. Sam sem ga žgal. Iz žita", je hitel govoriti. „Le pokusite, ni strup! Kaj se smeješ, Barbka?"
Na goriško ravnino je legal pre-lesten mrak. Iz teme so se druga za drugo užigale luči.
NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE
za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste
našli pri
Compania General de Pasajes
"TRANSOCEAN"
BUENOS AIRES	SAN MARTIN 631
Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo" Vas prevarila, niti izkoriščala
DENARNA NAKAZILA
izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo
Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure
IVO M. DRINKOVIC IN DRUG
-J
OBSODBA PROTI FANTOM IZ KOŠANE
Romunski finančni minister Bra-tianu v Parizu
NOVE ARETACIJE NA GORIŠKEM IN V TRŽAŠKI POKRAJINI
V	Šempetru pri Gorici so karabi-nerji aretirali Julijana in Franca Siliča ter Jožeta Križnica. Nič se še ne ve, zakaj da so jih odgnali.
V	Gorici so bili aretirani, ker so prepevali slovenske pesmi, Mirko Krivec, Franc Fortunat in Franc Zlatoper iz Modrejc, pa Jože Šorli, Jože Oratnik, Jože Kofol, Jože Ru-tar in trgovec Podgornik iz Sv. Lucije. Trije so ostali nekaj dni v zaporu, ostale pa so kmalu spet izpustili na svobodo.
Iz neznanih vzrokov so tolminski karabinerji odgnali v zapor brata Rutarja in Janeza Kavčiča iz Čadr-ga, Mičeta Urbančiča iz Tolmina ter Valerijo Fon in Še dve drugi dekleti iz Podbrda.
S Proseka so odvedli v kopersko jetnišnico dva brata Štokova. Nič se še ne ve, česa ju sumijo. Par dni je bila v Trstu zaprta tudi neka njuna sovaščanka, ki prodaja cvetje na Goldonijevem trgu. Zaprli so jo bili, ker je bila par dni prej posodila enemu izmed Štokovih petdeset lir.
V	Trstu se je razširila vest. da so v tržiški ladjedelnici aretirali 16 oseb, med katerimi je šest inžener-jev, ker so osumljeni, da so neki tuji državi prodajali načrte novih pod-mornikov.
gest slovenskih fantov iz Košane, ki so bili aretirani radi prepevanja slovenskih pesmi, o čemer smo že poročali, a so jih fašisti dolžili tudi protidržavne propagande, je prišlo pred posebno sodišče. Obsojeni so bili:
Stradjot Jože, star 28 let in Mar-tinčič Tone star 30 let, vsak na 4 leta ječe. Mautinger Anton, star .19 let, Biščak Alojz v 19 letu, Pupis Leopold, star 23 let in Adam Jože, star 23 let, vsak po 2 leti ječe. Vest o tej obsodbi je silno razburila domačine, ki so sicer že vajeni takih krivičnih obsodb. V spominu jim je še komaj pred nekaj meseci izvršena konfinacija nekega slaboumnega; poleg tega je pa košaijska fara doprinesla že dve na dosmrtno ječ obsojeni žrtvi.
Nov avtomat
Risarjeva iznajdba: stroj za osli-njevanje znamk.
& * # Jf	^ * & *
Zima v Evropi. Debela, snežena odeja pokriva švicarska doline
S P OL N E BOLEZNI
Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami.
DIATERMIJA — X-ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE
HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN
POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE
Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja.
, SAMO 40 PESOV
stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5
Gran Instituto Medico Abasto
3284 - CORRIENTES - 3284
II. nadstropje
Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo
od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure.
NOVI LIST
Stran 7.
Vj

1

ŽENSKI KOTIČEK
Poletna večerna obleka
Migljaji za hišne gospodinje
Šilvalni stroj, ki je mnogo v pogonu, je treba čistiti vsaj enkrat tedensko. Z mehkim čopičem ali velikim gosjim peresom odstrani zno-0
traj nesnago in prah. Nato kani v vsako luknjico malo petroleja in ženi nekaj časa prazen stroj. Pusti ga tako preko noči; naslednjega dne ga dobro izbriši in ga s strojnim oljem iznova namaži. Notranjost stroja lahko dobro osnažiš tudi s sesalcem za prah; vendar ga potem
čisti še s peresom ali čopičem. *
Da se pri šivanju na stroj svila ali
drugo tanko blago ne raz vleče, polo-* # * * #
ži ondi, kjer nameravaš šivati, pod blago svilen ali kak drug tanek papir in šivaj preko blaga in papirja.
Papir potem previdno iztrgaj. *
Obutev, ki je postala na plohi trda, zmehčaš tako-le: Očedi jo z mlačno vodo, takoj zbriši in dobro vteri v usnje ricinovega olja. Usnje ostane mehko, tudi ako bi se nanovo zmočilo.
ZA NAŠE KUHARICE
Meso na ogrski način
Pol kg mesa pretolci dobro, osoli in prevleči s 5 dkg slanine. Segrej nekoliko masti, deni vanjo zelene, peteršilja, korenja, nekaj čebule in
t?

česnika, da nekoliko zarumeni. Potrosi meso s poprom, pa ga deni v kozo z mnogo vode. Kozo dobro po-krij in pari meso poldrugo uro. Med tem pridno polivaj meso s smetano. Ko je mehko, vzemi je ven, popraši sok z nekoliko moke in pretlači skozi sito. Deni vnovič meso v ta sok, pusti, naj se še nekoliko pokuha in pred serviranjem polij spet s smetano.
Originalna preizkušnja: Maurice Hill je poročil filmsko igralko Fifi «Orsey, potem ko mu pet dni kuhala za poskušnjo, in sicer tako spretno, da ga ni preveč bolel želodec
Lešnikovi piškoti
Mešaj, da naraste, 4 rumenjake in 25 dgk sladkorja. Dodaj 12 dkg moke, 6 dkg kimlja, 25 dkg olupljenih in zmletih lešnikov, 1 žlico likerja po okusu, 12 dkg raztopljenega masla in v sneg stepene beljake. Peci v srednjegorki peči.
Čokoladna krema
Vzemi šest tablet dobre (čokolade, 12,5 dkg dobre kave, 12,5 dkg sladkorja, vaniljo, 1 liter mleka in 8 jajc. Čokolado, z nekoliko vode, raztopi na ognju. Skuhaj in močno filtriraj kavo, prideni polagoma mleko čokoladi, katera naj napravi tri vrelke. Stepi rumenjake in jih dobro zmešaj s čokolado in kavo. Na malem ognju mešaj, dokler se ne zgosti. Pazi, da ne zavre!
**************************** * * * * *
S *
* * *
S
if *
J f
X
*
OLGA VASILENKO
Modistka
Buenos Aires, San Martin 522
II. nadsti;.
IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE
Povozil ju je
V	nedeljo popoldne je ul. Triun-virato neki "colectivo" povozil Adolfa Lopkina in njegovega 3-let-nega sinčka, ko sta šla preko ulice. V težkem stanju sta bila prepeljana v bolnišnico Pirovano. Šoferja je policija aretirala.
Zastrupil se je
V	hiši v ul. Condarco 2789 sta se prepirala Jose Vacheta, star 53 let, ter oskrbnik te hiše Guillermo Ar-mendano, star 45 let. Tekom prepira je Vacheta potegnil nož in težko ranil v roko svojega nasprotnika. Stanovalci so šli klicat policijo, do-čim se je napadalec umaknil v svojo sobo- in se vanjo zaklenil. Ko je policija razbila vrata, so našli Vacheto že v poslednjih zdihljajih. Mož se je bil namreč tako prestrašil radi dejanja, ki ga je bil izvršil, da je izpil strup, ki je povzročil njegovo smrt.
Napaden Jugoslovan
V	nedeljo ob 10. zvečer sta dva neznanca napadla na ul. Leandro Alem Florijana Severja, jugoslovanskega državljana. Vzela sta mu uro in denarnico, v kateri je imel 49 pesov, nakar sta zbežala. Sever je šel poročat na policijo.
Ker mu ni hotel plačati, ga je ustrelil
V	ponedeljek ob 6. uri zjutraj je ustrelil zidar Luis Mandrini svojega delodajalca gradbenika Joseja Fernandeza, ker mu ta na opetova-ne zahteve ni hotel izplačati njegovega zaslužka. Fernandeza so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico Alvarez, kjer je pa kmalu izdihnil. Mandrini, ki je bil svojega gospodarja čakal pred njegovo hišo v ul. Segurola 473 in je začel nanj streljati, ko se je prikazal na ulici, se je sam javil policiji.
Pobegnila je, a so jo spet ujeli
Znana „grofica" von der Holz, ki je bila zaprta radi raznih sleparij tu, v Buenos Airesu, je v petek ponoči zbežala iz bolnišnice Rawson, kjer se je zadnje čase zdravila. Bila je pod policijskim nadzorstvom, a je izrabila v petek priliko, ko se je stražnik Rodriguez za hip odstranil, pa je pobegnila. Ko so opazili, da Holzove več ni, so brž alarmirali policijo, ki je v tem slučaju dokazala, da ima dober nos. V ul. Corrientes, na štev. 1749, kjer stanuje neki prijatelj ubegle ptičice, so poslali agente, da so se sprehajali pred hišo. Ob 6. zjutraj je privo-zil avto, ki so ga možje postave obkolili. V njem je sedela Holzova, ki se je začela izgovarjati, da ni na-merala ubežati roki pravice, marveč da se ji je samo nekoliko zahotelo na sprehod.
Zlikovci na delu
V soboto so nepoklicani gostje obiskali Amalijo Paulstal, stanujo-čo v ul. Berutti 3301, ter ji odnesli zlatnine v vrednosti od 7000 pesov. Istega dne so neznani tatovi vdrli tudi v stanovanje Juana Scanove, v ul. Chile 1157, ter mu odnesli raznih dragocenosti za okroglih 4000 pesov.
Zverinski človek
Alvarez Perež, 26-letni Španec, se je bil poročil pred nekaj meseci z 21-letno Argentinko Haydee Sorbet-ti. Zakon pa ni bil srečen, ker je mlada žena kmalu spoznala, da jo je Perez poročil samo zato, da ga bo ona redila s tem, kar bo prislužila na cesti..Ker se je upirala tem moževim peklenskim zahtevam, jo je Perez pretepal in skušal z nasiljem doseči, da bi se uklonila njegovi volji. Končno se je Haydee posrečilo, da je našla zaposlitev kot plesalka v nekem lokalu; vse, kar je prislužila, je redno izročala svojemu nečednemu možu, ki pa le ni bil zadovoljen, ker je bil prepričan, da bi lahko bolje živel, če bi se mu ona pokorila in se posvetila drugemu poklicu. Prepiri so bili na dnevnem redu. V torek zjutraj se je" zgodilo, da je Perez zgrabil za sekiro in z njo udaril par krat svojo ženo po glavi, da se je zgrudila na tla. Mislil je, da jo je ubil, pa je radi tega zbežal, žena pa je bila samo v nezavesti. Ko je spet prišla k sebi, je začela klicati na pomoč. Prišli so sosedje in izvedeli, kaj se je zgodilo. Obvestili so policijo, ki sedaj išče zverinskega moža.
ZA SMEH
„Tukaj-le pa piše, da v Afriki možje svojih žena pred poroko niti ne poznajo ne."
„Oh, saj je povsod tako, sin moj!"
„Tale Rogač je pa res od sile. Vse, kar vidi, hoče imeti."
„Možiček, predstavi mu, no, našo Elzo."
*
„Očka, barometer je padel!"
„Ali je zelo padel?"
„Ne, čisto malo, pa se je vseeno razbil."
KROJAČNICA
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Diner© 901
* # * ^ * ^ * # ¥ * ^
***************************}
V Londonu so ustanovili posebno žensko stražo, ki naj bi nastopila v slučaju "nacionalne nevarnosti". Poveljnica ženske policije Allen pregleduje svoje „amaconke"
17 • *v •	v* v*, i !••
Kaj pišejo nasi citatelji
Prav je, da od časa do časa zabeležimo v našem listu vsaj najvažnejše odstavke iz pisem, ki nam jih pošiljajo naši vsak dan bolj številni in navdušeni prijatelji, ki nas vzpodbujajo pri delu. Ta pisma so nam v zadoščenje in v uteho, pa smo zato hvaležni zanje naročnikom in čitateljem, ki nam jih pišejo.
»Slučajno sem dobil Vaš Novi list v roke", nam je pisal gd. A. V. iz Avellanede, "pa se mi je že prvi hip zelo priljubil. Torej Vas prosim: blagovolite mi ga pošiljati. Naročnik tega lista hočem ostati tako dolgo' dokler se ne vrnem v svoj rojstni kraj. In tudi vsem svojim prijateljem bom ta novi list priporočal."
In izpolnil je obljujbo, saj nam je črez dva tedna že poslal naslove z naročilom:
„Pošljite jim Vaš list. Jaz sem jim ga dal citati, vsakemu po eno številko. Novi list jim je zelo vše^č, pa so mene naprosili, naj Vam pišem, da bi ga jim pošiljali. Upam, da se bodo naročili in plačali naročnino, saj je to malenkostna vsota".
Kakor ta naš prijatelj iz Avellanede, tako so se tudi mnoge naše rojakinje in mnogi rojaki odzvali naši prošnji. Poslali so nam, in nam še pošiljajo, naslove svojih znank in znancev, pa nam s tem pomagajo pri naših prizadevanjih, da bi prišel "Novi list" prav do vsakega slovenskega izseljenca v Južni Ameriki. Naj jim bo na tem mestu ponovno izrečena naša iskrena zahvala, vsem obenem, ker nam je res nemogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalili s posebnim pismom.
Pa tudi ne mine dan, da bi se kdo sam ne oglasil:
„Prosim Vas, ako Vam je mogoče, da bi tudi mene vpisali med naročnike Novega lista, ker se mi zelo dopade. Naročnino Vam bom poslal prej ko mi bo mogoče". (Gd. A. §., Los Pozos).
»Blagovolite mi poslati vse številke N. 1., ker se mi jako dopade". (L. T., Avellaneda).
„Naznanim Vam, da N. 1. se mi zelo dopade in želim, da mi ga ne ustavite. Naročnino pridem poravnat sama v teku meseca". (R. P., Burza-co).
„Čital sem ga in se mi dopade, kajti jprinaša zanimive stvari tudi iz naše domovine". (P. T., La Cum-bre).
,,..... in se Vam najprisrčneje
zahvaljujem za Novi list, ki se mi zelo dopade. Novi list je res lep list. Takoj v začetku tako lepo razvit, da ga mora vsakdo rad imeti, in potem pa prinaša tudi tako lepe slike.... Želim, da bi se močno razširil. Pomagal bi mu dobiti novih naročnikov, pa sem sam tui v tem kraju, in ne vem tod za nobenega Slovenca". {P. J., Devoto, Cordoba).
„____Ker mi ugaja, upam, da mi
ga boste redno pošiljali, dokler bo izhajal. Pošljete lahko brez skrbi za naročnino. Bom že poravnal osebno ali pa potom Vašega uradnika, če nas pridef kedaj obiskati". (L. M., Capital).
„List mi ugaja, precej velik format in dobro urejevan..." (F. M., Monte Cristo).
„List mi jako dopade, Želeč mu najboljših uspehov..." (Z. K., Capital).
„Ker sem ravno včeraj dobil Novi list, sem se kar začudil. Z velikim veseljem sem ga čital, ker je zame edino glasilo v mojem oziroma našem jeziku". (I. D., Macedo).
„List, katerega sem prejela že več številk, mi zelo ugaja. Prosim, da mi ga redno pošiljate. Tukaj prilagam za celoletno naročnino, pa se Vam prisrčno zahvaljujem za dose-daj poslane številke. 2elim Vam vedno več naročnikov". (Gčna. B. P., Capital).
„Časnik mi nad vse dopade. Kakor sem sprevidel po dosedanjih številkah, je list v dobrih rokah modrih in treznih oseb". (A. K., Capital).
„... .ker se mi Vaš list precej dopade, hočem biti Vaš naročnik in pošiljam naročnino za eno leto". (M. P., Rosario).
_____ ker mi zelo ugaja, zato si
ga naročim za celo leto". (A. H.,
Diamante).
...... če je mogoče, da mi ga tudi
naprej redno pošiljate, samo če morete malo potrpeti za naročnino". (J. C., San Andres).
„Upam, da mi bo prihajal redno, ker ga komaj čakam. Do mene pride navadno vsak ponedeljek". (J. D.)
,,Ni se treba bati za denar. Bom vse plačal pošteno, ker se mi list dopade. Ta teden bom šel do Vas. Zadostuje ta moja pisava". (L. Z., San Vicente).
„Ker me Vaš list zelo veseli, si ga hočem naročiti danes in ostanem tudi za v bodoče Vaš naročnik". (J. P., Barberton, O., Sev. Amerika).
j,.... Zato si dovoljujem Vas prositi, da bi mi poslali kakšno številko na ogled. Toda že v naprej pripominjam in prosim, da mi ga ne pošljete, če je tak, kot..." (F, C., Sao Paulo).
„.... Vam pošiljam naročnino za pol leta. Preden bo ta zapadla, Vam bom že poslal drugo, ker se mi list zelo dopade". (K. J., Pl. Huin-cul).
„. .. kateremu sem dal par številk. Ker se mu list dopade, me je pro sil, naj mu ga naročim". (J. S., Cin-co Saltos).
„Prosim, da me sprejmete v vrsto svojih naročnikov. Obenem se Vam tudi zahvalim, da ste mi doslej točno
pošiljali list----" (J. J., Cordoba).
„Namenil sem se že več krat, da Vam nesem Novi list plačat, pa zmeraj odlašam, ali pa nimam časa, in tako minejo dnevi. Prosim Vas, da bi prišel Vaš uradnik iskat denar na moj dom. Plačal bom zase in še za dva druga naročnika". (F. B., Capital).
„Se Vem zahvaljujem, ker ste tudi meni posli list na ogled. Novi list mi zelo ugaja". (F. M., Tejeda).
„Prejel sem tri številke Vašega lista, za katere se Vam toplo zahvaljujem, pa Vam tu pošiljam naročnino za celo leto". (Villa Regina).
„Lepo se Vam zahvaljujemo za Vaš Novi list, ki smo ga z vsem veseljem prejeli in se nam zelo dopade". (J. V., Icano).
„Prosim Vas, da bi mi redno pošiljali Vaš list, ki ste mi ga en krat poslali na ogled. Oni čas mi jg bilo težko žrtvovati to malenkost, ker sem bil brez dela. Ali vendar sem ga več krat čital, ker mi ga je da J moj prijatelj Rosič. List, gospod urednik, se mi res dopade. In želim mu tudi obilnega vspeha med našimi izseljenci. Neka gospa ali gospodična je pisala v Slovenskem Tedniku, da je list prjpjprski; jaz pa mislim, da se Novi list dopade ne samo primorcem, marveč tudi Slovencem od onstran meje. Ako pak se gospej ne dopade, bi bilo boljši, da lepo tiho molči. Prilagam naročnino za celo leto in pošiljam rojaški pozdrav Novemu listu in vsem njegovim čitateljicam in čitatejjem". (Jožef Cotič, Resistencia, Chaco).
„Vam, g. urednik, in Vašem oso-bju pošiljam rojaški pozdrav. Lepo Vas moram prositi, da mi oprostite zaradi naročnine tega meni priljubljenega lista, katerega prejemam z največjim veseljem že od prve številke. Takoj prvi krat se mi je prikupil radi svoje vsebine, da ga sedaj vsak ponedeljek opoldne željno pričakujem in, ko ga dobim v roke, ga z velikim zanimanjem prečitam od prve črke do zadnjega kotička. Povem Vam, kaj je bilo vzrok, da sem zaostal z naročnino: bil sem brez dela in tri mesece sem bil bolan. Sedaj sem pa že malo boljši in sem tudi že nekaj delal, tako da Vam ,sedaj pošiljam teh pet pesov, težko prihranjenih, kajti jaz nisem sam: imam družino, ki šteje vsega skupaj pet članov. Zaključujem to svojo pisemce in pozdravljam vse naročnike in naročnice Novega lista. (David Lukežič, Necochea).
„____če boste točni in pravilni, so
za nami še drugi naročniki, ki se jim Vaš list zelo dopade. Seveda jim ga posojam vedno jaz. To že sami veste, da je radi prevelike krize in mizerije težko dandanašnji. Mnogi bi se prav radi naročili na list in če se ne, je temu kriva samo brezposelnost; so taki, ki niti za hrano ne zaslužijo. Živimo v u-panju, da se bodo ti slabi časi kaj izboljšali'5. (M. B., Las Delicias).
„.... Končno želim, da bi Novi list imel mnogo uspeha in dolgo življenje". (L. K., Capital).
„Upam, da mi boste Novi list redno pošiljali, ker nestrpno čakam na vsako številko". (Gčna. R. K., Mar del Plata).
Pa celo tudi med našimi vrlimi Istrani, ki jih je tu mnogo, raste zanimanje za Novi list, ker jim prinaša vesti tudi iz njihovih krajev:
„Kako sam nekoje pute čitao Va-šu novinu i mi se vrlo dopadla, molim Vas, da mi šaljete Novi list. Ja u kratko vrijeme platim". (M. R., Avellaneda).
Ti kratki odstavki, vzeti samo iz
nekaterih pisem, pričajo, kako lepo se naše izseljensko glasilo širi na vse strani i nkako so simpatije^ ki jih vzbuja, vedno večje. Naša pričakovanja so se izpolnila v veliko ve£ji meri nego smo sami upali, ker smo pač računali z današnjo krizo, pa tudi z dejstvom, da je bilo med našimi izseljenci že .mnogo razočaranj zaradi listov in zaradi drugega. Sicer pa lahko tudi z mirno vestjo trdimo, da smo se pošteno vpregli za to, da bo list vedno boljši in zanimivejši in da bo čitateljem res nekaj nudil za onih pet pesov, kolikor znaša naročnina za celo leto. Veseli nas, da smo že do sedaj nekoliko izpolnili pričakovanja naših rojakov, ki se v vsak dan večjem številu zbirajo o-krog Novega lista, pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so s pisano in z izgovorjeno besedo pokazali, da se popolnoma strinjajo s prizadevanji našega lista.
DROBNE VESTI
Roosevelt, vkljub mnogim kritikam, ki jih mora poslušati, še vedno vztraja v svojem prepričanju, da se dolarja ne sme še stabilizirati, marveč da treba njegovo vrednost regulirati tako, da bo mogoče vplivati na cene.
Nankinška čete so zasedle mesto Fukjen, kjer so se bili utaborili vstaši. Uporniki pa s tem nikakor še niso poraženi, ker so se v najlepšem redu umaknili v notranjost pokrajine Fučov.
Svet Zveze narodov se je sestal v ponedeljek na svoje 78. zasedanje, kateremu predseduje poljski zunanji minister Beck. Svet razpravlja o plebiscitu v Saarski kotlini, o chacovski vojni ter o drugih, manj važnih vprašanjih. Povabil je Nemčijo, naj bi poslala svojega zastopnika, ki naj bi prisostvoval razpravam o omenjenem plebiscitu, kateri se ima vršiti v prihodnjem letu, a je berlinska vlada to povabilo odklonila.
Špijonažno afero so odkrili v Rusiji. Oblasti so aretirale devet tujcev in dvajset Rusov. Obdolženi so, da so delovali pod vodstvom avstrijskih bratov Weizettl v škodo sovjetov.
Zemeljske ostanke obglavljenega Lubbeja so v ponedeljek pokopali v Leipzigu. Progrebu sta prisostvovala samo holandski konzul in neki pokojnikov svak.
V Kataloniji so se vršile preteklo nedeljo občinske volitve. Levičarska Esquerra je zmagala z veliko večino.
Ruskemu zdravniku Flatovu se je posrečilo, da je z operacijo vrnil vid neki ženski, ki je bila oslepela pred enajstimi leti. Presadil ji je očesni mreni, katerih ena je pripadala živi osebi, druga pa mrliču.
Nemškega pisatelja Ludwiga Ren-na je sodilo hitlerjevsko sodišče. Bil je obdolžen, da je vršil komunistično propagando. Renn je pred sodniki takoj izjavil, da je komunističnega prepričanja. Obsodili so ga na trideset mesecev ječe.
Težka letalska nesreča se je dogodila na Francoskem. Pri Corbi-gnyju je treščilo na tla potniško letalo "Emeraude" in se užgalo. Deset oseb je izgubilo življenje. Nesrečo je menda zakrivilo slabo vreme, kajti pihal je močan veter in sneg je mel.
ZA KRATEK ČAS
Bolnik
„Mamica, brž, očeta morava zbuditi, ker je pozabil vzeti uspavalno sredstvo".
VREDNOST DENARJA
Objavljali bomo odslej proste in uradne tečaje, nanašajoče se nače-trtek vsakega tedna. Prosti tečaji so od tukajšnjega zavoda "Banco Germanico."
Računali so v četrtek
po tečaju	prostem uradnem za: v
1000 dinarjev	86,—	79.40
100 lir	31.75	29.52
100 šilingov	69.—	63.60
1 funt šterling	18.80	17.79
100 fr. frankov	23.70	22.15
100 čsl. kron	18.20	16.48
100 dolarjev	376,—	351.12
Slovenske knjige
V naši uprdvi so na prodaj sledeče slovenske knjige:
Baukart: Slovenski' Robinzon,
povest, trdo vez. . . . 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander,
trdo vez........3.—
Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo
vez., 2. izd.......2.—
" Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo
vez..............1.60
Jelenec: Spomini 1914—1918,
trdo vez.......3.—
Jug: Izseljenec,.......1.50
Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50
Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo
vez...........4.—
Sič: Narodne noše.....2.—
šilih: Nekoč je bilo jezero,
bajka, trdo vez.....3.—
Vaštetova: Mejaši, povest iz
davnih dni, trdo vez. . 2.—
Zoreč: Pomenki:......1.20
„ Zmote in konec gospodične Pavle.....1-20
Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Ročni spisovnik; obrtna, trgovska in ljubavna pisma .........1 •
Tolažba dušam v vicah, molit-
venik........
Marija kraljica src, molitve-
nik..........2 —
OPOZORILO
Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40.
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope bodo prispeli:,
V	januarju
22.	Oceania
23.	Gral. San Martin
24.	Formosa
26. And. Star in H. Monarch Proti Evropi bodo odpluli:
V	januarju
23.	Lipari
24.	Arlanza
25.	H. Patriot in Monte Sarmiento
26.	Oceania
30. Cap Arcona
MALI OGLASI
TRADUCTORA PUBUCA NAOIONAL
Milica D. Hočevar
dipl. na tuk. univerzi, se priporoča za vsako-vrstne prevode dokumentov in kakršnihkoli drugih listin. Prevodi so pravomočni pred tuk. oblastmi.
Tucuman 586. U. T. 31 Rftiro 3168
ŠIVILJA — MODISTKA
izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče, obleke fantazija in plesne toalete.
MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chaoarita).
ČREVLJARNICA
Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem slikanju, Facundo Quiroga 1275, Dock Sud
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
Ako želite biti dobro in moderno oblečeni, obrnite se na
Andreja Benžino
Calle Cnel. Niceto Vega 6014. Izstopite na ul. Rivera in Dorrego. Nahajamo se med Dorrego in Arčvalo.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
Hotel Balcanico
Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires
Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene
: o:
Restavracija v prvem nadstropju
■: o:
Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREJUJE; Dr. Viktor Kjuder.