Pet delovnih organizacij iz Centra — nosilke prvih dogovorov o urejanju odnosov med proizvodnjo in trgovino
Novi dohodkovni odnosi
Predsedstvo republiške gospodarske zbornice je nedavno obravnavalo aktualna vpra-šanja uveljavljanja novih dohodkovnih odnosov v združenem delu s posebnim poudarkom na urejanje razmerij med proizvodnjo in trgovino. Hkrati je na svoji seji zadolžilo glavne direktorje nekaterih proizvodnih in trgovskih organizacij, da izdelajo osnove in programe za urejanje njihovih medsebojnih dohodkovnih odnosov. Med nosilce nalog je predsedstvo zbornice določilo predstavnike kar petih delovnih organizacij s področja proizvodnje in trgovine iz Centra. Po mnenju zborničnih strokovnih organov in služb naj bi delo pri pri-pravi vsebinskih zasnov bodočega urejanja odnosov med proizvodnjo in trgovino potekalo po manjših skupinah, v katerih morajo biti predstavniki obeh zainteresiranih stvani.
O predlogu zbornice je na svoji zsadnji seji razpnavljato tudi združenje TOZD panoge trgovine — poslovno adruženje za trgovino v Ljubljani, ki je podprlo izhodišča za oblikova-nje novih dobodkovnih odno-sov v združenem delu, v našem primeru za urejanje razmarii med  proizvodnjo   in   trgovino.
Iz centra naj bi torej po zborničnem predlogu zasnove bodočega urejanja razmeri] med proizvodnjo in trgovino pripravile naslednje delovne organizacije: Metalka, Poslovna sikupnost za sadje, SOZD Slo-venijales, Tekstil in Veletekstil.
Za akcrjo sta koordinacij-sko operativni odbor za uskla-jevanje srednjeročnih načrtov oziroma povezovanje združene-ga dela v dohodkovno soodvi-sne reprodukcijske celote pri zbornici ter odbor za samoup-ravljanje v združenam delu pri zboTničnem upravnem odboru, da spremljata izvajanje te na-loge, hikrati pa da ugotavljata, kje nastajajo problemi in da OTganizacijam posredujeta pot-rebna rohenja ta jim nudita strokovno pomoč.
Težišče urejanja razmerij
Ko ocenjujemo delež delov-nih organizacij iz Centra kot nosilk urejanja razmerij med proizvodnjo in trgovino, zle-pa ne moremo mimo dejstva, da sloni težišče teh odnosov na samoupravnih sporazumih, pri Semer pa je z ustavo pridržana pravica zveznemu zakanu, da dolooi, v katerih pritnerih in pod  kakšnimi pogoji,   so  pro-
metne organizacije dolžne adru-ževati delo in sredstva s pro-izvo'dnimi in druigimd organi-zacijami ter tudi način in ob-like združevanja dela in sred-sfcev, hkrati z načeli o skupno doseženem dohodku.
Čeprav je od sprejetja usta-ve minilo že več kot dve leti, še ni bil sprejet posebni zakon, ki bi urejai omenjena razmer-ja, čeprav je bilo v tem času izdelanih že šest predosnut-kov. Zna^ilno pa je, da nobe-den od teh osnutkov ni dobil podpore in da so bili umaknje-ni še predno so šli v javno ra-zpravo. To je tudi razumljivo, saj je urejan.je razmerij med proizvodnjo in trgovino neloč-ljivo povezano z uveljavlja-njem novih dohodkovnih. odno-sov v združenem delu. Raalika je le v tem, da so trgovske organiaacije na debelo in tr-govske organizacije, ki se uik-varjajo z izvozno-uvoznimi po-sli obvezne združevata delo in sredstva, medtein, ko je za druge dele gospodarstva to le ekonomska nujnost, ne pa ne posredna   zakonska  obveznost.
Daslej doseženi rezultati pri urejanju razmerij med proiz-vodnimi 'n prometnimi organi-zacijami kažejo, da so bili po-nujeni osnutki samoupravnih sporazumov (pripravile so jih trgovske Jelovne organizacije) bolj ali manj naravnani na urejanje odnosov v delitvi sku-pno doseženega dobodka, ob strarri pa so ostajale ostale, ravno tako pomembne prvine medsebo.fnega paveaovanja, kot
so dogovori o skupni poslovni in razvojni politiki, o skupnem prevzemanju rizika itd. Torej dosedanje dogovarjanje ni v zadostni meri upoštevalo pr-vln, ki so predpogoj, da lahko sploii pride do ustvarjanja in delitve sikupnega dohodka.
Zdaj, ko smo konono dolo-čili nosilce akcdjskega progra-ma (to je obenam tudi prizna-nje nekaterim delovnim orga-nizacijam iz Centra) za ureja-nje razmerij med proizvodnjo in trgovino, nam mora postati jasno, da je glavni cilj dolgo-ročnega sodelovanja dvig sto-rilnosti dela v proizvodnji in prometu. Pri tem pa je skupni interes tako proizvoddnje, kot trgovine veoja, kvalitetnejša in cenejša proizvodnja ob neneh-nem širjenju asortimana bla-ga. Le siednje pa lahko zagoto-vi boljšo preskrbo, samo dob-ro organizirana trgovina z raz-vito službo za razisfeavo trži-šoa in z razširjeno malo pro-dajno mrežo pa bo brez dvoma omagočila proizvodnji hitrejši plaaman blaga. Frav spričo te-ga si bo treba posebej priza-deva/ti, da bomo vse napore merili tafco, da se niujno sode-lovanje v tej smeri čimprej uveljavl. Zlasti še, ker bi oh-ranjevanje dosedanjih odnosov med proizvodnjo in trgovtno odlagalo dogavorjene rešitve v neskonenost. To bi pamenilo, da za akcijo nismo dovolj zre-li in znova bi prišlo do admi-niistrativnih posegov, ki bi vse prej kot koristili tako proizvod-nji, kakor trgovini.
I. V.