Katolški cerkveni list. M V C VtertiL 5£1. Svečana. IMO. ČllSf . koilKIIK* fffC tasl. Razkleni mi žalostne spune, Razjasni mi temno oko . De seže »ii še enkrat med strune. 'No pesmico peti sladko. Zdej slavo /.a mertve in y.ive Ti vlrudeua lira za poj . In vence na vek nezvenljive •lini «fr*ni na glavo v pokoj. Hodite pozdravljeni bratje. Predjani nit božji altar! Veselja nebeškiga svatje ! {Sprejmite nar pervi ta dar. Nekdajne mogočne junake Iu vojvode leških zadev , ko Nimrod močne korenjake Je kakoštii pevec že pel. Jest pojem može pa duhovne. Ne vroče iu hitre kervi. I.jubezui. gorečnosti polne , katera z njih serva kipi. Požela je smert prcnemila Veliko požlahtiicnih iih>z . Na grobe pa njih posadila Spouiiuik nezveuljivih rož. Ni dosti mar z mečem mahali? Se s koso nemilo moriš? Ceš žalostne serea razdjati . Pomnožili sol zini vriš ? O žalostna takšiua hiša, kjer lejjar ojstro ffospodar', Terde in smerdljive ležita. Se težji njih ku/.ui sopar. Bolnik se poti ali ?a zebe, Ma zmedeno pamet in um . (■lase si« natorue p 'reke. Ječanje omami'«>' h trum. V tc hiše serčno «te hodili V spominu presvele dolžnost' Tolažbe ste s sabo nosili . k izvirajo z večne blagost'. Bolezen vas ni oplašila , Nevarnost , ne budi sopar. Ne strah, no boječih svarila. Življenje per nesli ste v dar. I.e duše tako zapusene , fl.lkupljevie s sveto kervjo. \ nevarnosti, bit pogubljene, k ti poti serčnost vam dajo. Neutrudeni varihi cede! Preskerbni čuvaji dušic! Dclivci tolažile besede Zarašeue v sveti resnic! Za du*c vi vneli pastirji. I.e za-nje veselih stopinj . Pod kristusam močni žolnirji Vsih vernikov sladki spomin! kaj hoče bolnik še želeti. Ce nima per sercu miru? Ceina so posvetili obeli. ker mora na naglim domu? Ce ffreh z vso težo na-nj paiie . Bolezen ffa tare na moč . Ce nima tolažbe, ne fiiadc . Oblt«titi> •migni-iic polere. In nizke potrebne stori. Se svetijo v temi 7. a v zet ni Na sv cenik postavljene luc". Bolniki ob uri poslednji Želijo zaverženi klue. S čast jo na borišu ste padli. llosefli svoj žlahtni namtii. Ste v plohe kamiiitne zasadil Spomine . katere Bo«; cen . Zaioraj še enkrat jim slavo Zaljubljena lira zapoj . Za>luženc vence na jjlavo Jim deiii za verno v pok«»|- I.. II. ■zlaganje lili vre* t a iis k lli litanlj. I IlilljC. | Ilovica častitljiva, za nas llog a pros i! Mnogi krivoverei so čast Marije z besedo in s pisanjem zmanjševali ali clo odvzeti se prederz-nili. Mi pa katolški kristjan jc častilo llcv ico iz v siga serca za llogam častimo, in jo častivredno ali častitljivo verujemo in spoznamo. Ka j ne bi častili tiste. ktero je Hog sam od vekomaj izvolil in s posebno častjo povelieali hotel? Pervo ime v bukvah življenja je ime Jezus, drugo za njim je ime Marija. Ko je namreč Hog greli človeka prcvidil. in je po vclovcčciiji Hesciie zanj pomoč perpraviti sklenil, je Kristusa nar pervo. in potem Devico njegovo mater k nar viksi časti odločil. Kaj ne hi častili tiste, ktero so poveličevali angeli. predin je kila rojena, ktero tudi /dej v nebesih častr kakor svojo gospo in kraljico čez vse izvoljene povišano. -- Kaj ne bi tiste častili, ktero so sveti očaki s serčnimi željami prosili, preroki napovedovali, in z mnogimi predpodohami in znam-nji kazali? Kaj ne bi tiste častili, ktero je sam Sin božji v nebesih in na zemlji častiti hotel? — Kaj de bi tiste ne častili, ktero je katolška cerkev od začetka hvalila in ča>tila, in jo še zdaj hvali iu časti? Kakor deleč vera nazaj seže, in naprej gre, vselej najdemo, dc je bila Božja mati s posebno častjo češena in hvaljena. - Kaj de bi tiste ne častili, ktero vsi verni kristjanjc v prečudni edinosti tako raste, dc ni nič lepiga, nič draziga. nič kar od modalnosti ali od i.atore pride, kar bi ne bili vsi v njeno čast že obernili? Kdo je v stani prešteti vse bukve, ktere so k njeni časti pisane, ali nar vclicastniši Irmpcliie po .svetu, s preobilnimi stroški od keršanskih sosesk, od mest. vojvodov, kraljev iu cesarjev k časti lložjc matere device, po vsili kraljestvih znaiiiga sveta sozidanc, iu z nar veri»:i potniški ozaljšane? Kaj de bi liste ne častili, ktera se od toliko in tolikih žarkov vsili čednost sveti? Ce s. apostel Pavel pravi: ..Čast in hvala vsakimu, kteri dobro dela** Hiin. 10.. zakaj bi uc šla še vrči presvcli Devici. Božji materi Marii. ktera sc ••d tolike blišobe gnad iu čednost sveti, de kar siroti darov iu krepost v drugih po samim in raztreseno najde, je v nji sami združeno. Zakaj bi ne sla čast in hvala listi, ktera preseže po veri očake, po upanji preroke, po ljubezni apo-steljnc. po stanovitnosti uiarlernike, po treznosti spov edov av ce . po neoniadežv anosli device, po c i-siosii tudi angele? kaj de Ivi Božje matere ne častili. ktera je eez vse. tudi angelske duhove pre-vzv išena ? S nem reci. de kdor Marije uc časti, tudi Hoga ne casii. ce se ludi z vsinii ustmi božjiga služabnika imenuje: in kdor koli čast .Marije malo ceni ali zaničuje, je Kristusov nasprotovavcc in božji zr-pernik. Se ve. dc se mora stopnja časti ravnali po siojuiji visokosti in vrednosti osebe, ktero častimo, (•••li človeški vrednosti gre le človeška časi. Bo^a častimo s častjo molitve, ker ga nar viksi resnico, nar vik>iga (»ospoda. nar vikši dobroto spoznamo. Torej se. njega častili, poshiziiuo djanj vere. upa-i ja in ljubezni. Po veri ga nar vikši resnico, po upanji nar bolj mogoeniga. po ljubezni na> boljšima s »o/narno. Svetnike častimo kakor božje služabnike, naše prijalle. priporoenike in priprošnikc perJIogn: t;.ka čast njim gre. Marije pa ne častimo tako kakor druge svetnike, temuč s sosebno, višji častjo, ktera ji gre kakor Materi božji. Ta čast do Marije device pa obstoji v ljubezni do Matere narvikšiga, neskončniga lloga in nase matere: v sočutnim v esc I j i. de se veselimo njenih gnad in dobrot. Hoga pa hvalimo, kteri jo je mater izvolil, in s toliko milostjo, in s tolikimi darmi obdaroval; — v s p oš te vanji. ktero je notranje, če njeno vrednost in visokost spoznamo, in spoštljiv strah do nje imamo: vnanje. ce to notranje spoštevanje z vnanjimi deli kažemo, de si moliirv ..angelovo češenje- s tisto ljubeznijo, s tistim veseljem moliti perzadevamo, s kterim jo je angel fiabriel pozdravil; de imena rMarijau po nemarnim ne zgovarjamo, marveč pobožno in s spo-števanjem: de cerkve, kapelice in altarje Marii devici posvečene večkrat pobožno obišemo; de jo večkrat z molite v jo: „l'ešena si .Marija*4 pozdravimo; de post in drugo trenje telesa nji v čast Hogu darujemo : de njeno čast povsod razširiti in povik-šati išemo : — se njenim priprošnjam per Hogu per-poročamo, in jo v dušnih in telesnih nevarnostih in potrebah na pomoč kličemo, zlasti pa, de jo v njenih čednostih posnemamo, ker pisano je: rllvaia ni lepa iz ust grešnika". Sir. 15.9. Prcčista devica tudi svete in čiste častivce imeti hoče; to je nje nar bolj vredno češenje in spoštevanje. O Marija! devica častitljiva, za nas Hoga prosi! (Ihiljc slcin Martin od vojske domii. V hišo, kjer je ona služila . jc ta človek posebno rad zahajal; veliko je po svetu skusil in vcdil povedati, in vse ga jc rado poslušalo. Pravil je od bojev in morij, od ptiijih dežela. mest in cerkev. od šeg iu navad ondotnih prcbivavcov in še drugih reči: včasih je pa tudi, ko gospodarja in gospodinje ni bilo v hiši. kako tako zarobil. dc jc Marjetico čez in čez rudcčica v lice zapekla. Njej so se o začetku take in enake norčije zoperne zdele, pa kmalo sc jih je tako privadila, de je koincj nedelje pričakovala, ko jc Martin prišel, ji kcj noviga pravit. Sc ni minulo v eliko tednov in Marjetica je bila vsa druga. Gospodinja je zapazila, de je dekle vse zamišljeno, pri delu nerodno, v molitvi zaspano in v obleki prenatanko in olišpano: starim sosedam se je pa silno tožilo, de Anžctove več na grobu molit ni. Marjetica pa ni .še sama sebe prav spoznala: lastna ljubezin ji je zmote zakrivala, pomanjševala in le kot kake nepomenljive otročarije pred oči postav-Jjevala: ako bi pa ona bila ta čas k spovedi šla, bi jo bili gotovo njeni dušni pastir nevarnosti opomnili , v kteri se jc znašla. Bilo je popoldne pred Veliko Gospodnico. — Kmetje so se poprej s polja vrrnili, dekle so pred hišami pometale. gospodarji po dvoriših pospravljali , sivi starčki pod lipo v , otroci pa bosi po zeleni trati skakljali in si z veseljem pripovedovali, de bodo jutri v novi beli srajci z materami v cerkev šli, ob kratkim po celi vasi je že delavnik na pol nehal, samo v mlinu pod vasjo so mlinarjcvi hlapci kričali, sem ter tje švigali in na nreterganje delali, de bi mlin saj pred terdo nočjo stal. Vsi tečaji so tekli, stope bobnele, slapovi šumeli in unkraj žleba jc žaga tako serdito hreščala, kakor tle bi ji ne bilo nič kcj prav všeč, tle še nima pokoja. Tudi Marjetica je v mlinu bila, odkodar se je s težkim nicliam moke na glavi domu povernila. Tudi njo je še pred kratkim pričakovanje velikih praznikov veselilo, ali zdaj nima umov za take nedolžne veselja. Cerv hude vesti se ji je v seree zalegcl, kteri čedalje bolj grize iu peče. V mlinu jo je srečal sosedov Martin in jo nagovarjal, naj bi jutri ž njim na bližnji božji pot šla. in ker jo jc le prosil in prosil, mu je poslednjič na pol obljubila, na pol odrekla. Ko je domu šla, je solnce za zadnjim zlatim liribam tonilo in dim. kteri seje i/ domačiga dimnika valil, ji je napovedoval, tle bo večerja kmalo gotova : zato pospeši svoje stopinje in se ni zmotila. Ko domu pride, je mala postna večerja že na mizi stala in zavživši jo gredo vsi na počitek. Med tim se je noč storila, večerna molitev je po vasi utihnila in vsi pošteni ljudje so pozaspaii; tudi mlin je obstal in njegove \otlc so počasi čez jez hrumele. Vse je sladko počivalo, sama Marjetica ni mogla le očesa zatisniti. Skerbi. doslej neznane. ji seree sprehajajo in misel, ali bi šla na božji pot. sc ji vedno v glavo povrača. Deviška bojcčljivost in vest ji pravijo, naj ne gre: bala se jc pa zamere in sc izgovarjala z obnašanjem drugih posvetnih deklet. Spomnila se je svoje nedolžno pretečene sprelepe mladosti, svojiga dobriga imena in poslednjih besedi umirajočiga očeta: premislila je pa tudi svoj sedanji stan, nemirno in terujevo vest. in spoznala je vpervič, tle to, česar se toliko plaši in straši, ne more brez greha biti. Jela je moliti ali nikoli ni mogla do prošnje: \c vpeljaj nas v skušnjavo priti, ker so jo že bile poprej posvetne misli zmotile. Culi se vso zgubljeno, ter se zjoka nad svojo nezmožnostjo: ali njena molitev in njene solze niso božje pomoči sprosilc, ker ji je resnične iu stanovitne volje poinankovalo. Slišala je v cerkvi duhovne od skorej nepremakljive moči budi ga poželenja govoriti iu jim ni popolnama verjela: mislila si jc, to izhaja pač le iz prevelike skerbi za srečo njim izročenih duš. zdaj je pa mogla sama to britko resnico skusiti. V takim vojskovanji pretečejo tri ure, poslednjič sklene — sklene iti. in njeni Angelj varli zakrije svoje obličje od groze viditi dušo, se prostovoljno hudimii vdati. Potim ko je ura eno odbila, je Marjetica zaspala: imela je pa čudne sanje: Zdelo se ji je, de se znajde v prostorni hiši. iz ktere je čvetero vrat deržalo. Ko se po hiši ogleduje, se zadnje vrata odprti in skoz nje stopi njeni oče v belo ogrinjalo zavit. Spomnila se je, de je žc umeri in se bi ga bala: ali ko zagleda njegovo častitljivo obličje in na glavi svitel venec, kakoršne Ic izvoljeni nosijo, jo mine ves strah. Oče se ji bliža, jo prijazno za roko prime ter reče: ..Hči! pridem iz dolge dolge večnosti in sim od Itoga poslan ti tvojo prihodnost oznanit: si tedej željna zvedili. kakosna sreča te pričakuje, stopi skoz tc perve vrata. Navajena zmiram očeta ubogati, stori po njegovim povelji, kar stoji pred ravno tisto cerkvijo, kamur se je namenila na božji pot iti. Božja služba jc bila dokončana in ljudje so sc ravno razšli. Pred cerkvijo so bile pod košato lipo zbrane vesele kardela praznično oblečenih fantov iu deklet. Mize so bile po-gernjene. na njih pa so se kadile dobre jedi iu migljale rumene vina. Vsi so bili naj boljši volje: eni so prijazno med seboj kramljali in se smejali, drugi se po sercu gostili in popivali in zopet drugi zdraviee in fantovske prepevali in sc druge make šale iu burke vganjali: na bližnjim liomcu soj« pa godci tako v živo rezali, de so sc tla p«d pi tami plcsajočih potrebovale. Veliko mladih prijallie in znaneov je tam v idila, tudi sosedov Martin je tje prišel iu ji prinesel zelen rožmarin in zlat pcr*tan. Ali čuda! perstan. ko ga na perst natakne, v dim zbeži, rožmarin sc pa spremeni v grenki pelin. Na cerkvenih vratih pa stoje, kar jo posebno m«ti. njeni spovednik žalost niga obraza iu ji s perila m žugajo. Sc bi se bila rada delj tu pomudila ali ni« ni oče je po-njo prišel in ji rekel: Vsak. kteri jc sko/. perve vrata šel. mora tudi skoz druge iti. iu ker si pregrešno veselje okusila, pi tudi. kar iz nje^a izvira. Prestopi vsi prag se znajde pred d«maeo farno cerkvijo. Zvonilo je k deseti masi. Velika množica ljudi dohaja od vsili strani. Vidi prisi znance in sosede in jih ogovori, ali ti se od nje obračajo in molči* naprej bite: tam spozna neke siare matere in jih pozdravi in te jo zacujeiio pogledujejo, z glavami pomajujejo. ti r gredo s\«j pot; p««|/.\«-nikam zagleda trop svojih prijatlie stati in •• jim lioce pridružiti, ali te se zaničljivo posmejajo. t»r narazen zbeže: zdaj vidi sosedoviga sina iz kereme priti in tudi 011. ko jo zapazi, pohesi v tla «ei iu se ji umakne. Tece tedej. de bi svojo >ram«t« s;:j nekoliko prikrila, v cerkev ali cerkvene vrata se prednjo zaloputnejo: hoče moliti, pa nuditi v sc na jeziku v kletev spreverze in kače. gadje in sc drug merčes se po nji spenja. čverci iu žvižga. Strašni obup se je loti. zgrabi iioz iu ga nastavi s\«»-j i m ii ucsrcciiimii življenju konce storiti, kar j« nekdo odzad za roko prime. Itil jc njeni oee . kteri je po njo prišel in jo opomnil, de je čas skoz tretje vrata iti. ker vsim perve in drugo vrata presio-pivšini tudi tret je odperte stoje. Ko Marjetica skoz nje pride, se čuti samotno na slami v borni izbiri brez peči. mize in stolov na tleh ležati: stene so bile čeme iu cervive. okna s papirjem zalepljene in skoz dume špranje je burja evilila in sneg na-nictovala. Pogleda roke, tc so tako sulic. dc k«sti komej rumena koža skup derži: polipa lica. le so polne gerb in upadene. Zraven nje na tleli sedi zelen otrok v raztergani sra jci in gloda saniopašno z gnjilimi zobmi terdo skorieo kruha, in kolikorkrat le se v otroka ozre, jo žalost obide in solze se ji iz oči uternejo. Suh kašelj jo sili. huda lakota mori iu neizrečena žeja terpinči: z milim glasam tedej zavpije: Xi ni človeka - - ni ga na svetu, kteri bi meni bolni revi kozarce merzle vode ponudil! Saj vi. preljubi oče! se usmilite mene uboge sirote! Vrata sc odprejo, njeni oče pride, ji nakviško pomaga ter reče: še poslednje vrata, hči! te čakajo. Vse 13663266 od/.ene rojeno nmra, hoče ali noče, skoz nje. Kralji in mogočni ki te zemlje se jih zastonj ogibajo in tudi ti se Jlli ne boš ognila. Ljubi oče! povzame Marjetica. veliko budiga sim dozdaj skusila in nesreče dovelj zavžila. bojim se zlo. dc bi me zopet un-kraj poslednjih vrat kej budiga ne zadelo, česar bi me nobena človeška mor rešiti ne mogla. Prav imaš bei! ji odgovori oče. tudi ni še čas zato: po-stoj tedej na pragu in ozri se dobro okrog sebe. Na pravil stoje zagleda Marjetica neznano cerkvico v z ."igorji stati. Zvonovi mi ravno merliču odzvonili in njibovi glasov i so še po dolini bobneli. Cerkovnik je nesel mertvaški pert iu nosila v košenico spravit iu nov grob je kazal, kamur so truplo djali. Potim pa priskače izzad cerkve tisti zeleni otrok, kteriga jc poprej v bolezni zraven sebe sedeti v i-dila,"se pači in preklinja, pleše in tepta in tepe z bitani po matemim grobu, v kterim se jok in stok sliši: in nek mil glas se počasi iz groba povzdiguje rekoč: t'ra zamujena . Nedolžnost zgubljena. Se ne poverile nobena. Zdajci se privale sivi temni oblaki, ojsterpis potegne, grom doni. strele švigajo, cerkev z vsim okrajem spred oči zgine in grozovita globočina pod njo zazija, iz ktere sc gost smradljiv dim čedalje više vzdvigiijc. temno se ji pred očmi stori in ze navdol leti in leti kar se prebudi. Bog bodi zahvaljen, de so to le sanje, so bile. ko se zbudi. Marjetičine perve besede, ter sc prekriža in si pot z obraza zbriše, lic bi se ohladila, k oknu stopi iu ga odpre. Noč je še bila. Luna sije svitlo in na pokopalisi, le nekoliko korakov od nje. se v njeni svitlobi mertvaški križi blesketajo, spodej v dolini sc v ozijo in sprehajajo kakor beli duhov i goste megle, verli turna pa poredko v jutranji sapi cerkveni petelin pokrikuje. Ta glas ji je v sercc šel, kakor nekdaj petelinovo pet je Petru. ko je Gospoda zatajil, njene zmote soji živo pred dušo stale in z grozo je zapazila brezen, nad kterim je stala. Zdaj bije ura tri in veselo z a poj o zvonovi po celim oblizji in caste nebeško Kraljico. Mater ciste svete ljubezni. Marjetica zapre okno in, ko se beli dan napoči, so v idili ljudje spokornico pred spo-vednico stali. Ali sanje so sanje in niso resnica, in sveta vera lici, de nimamo vere vanje staviti. Ce se pa Marjetičine sanje ne po svojim prerokovavskim duhu, ampak po svojim zapopadku v premisli k vzamejo, sc mora reci. de so resnica, in marsiktera oseba bo v njih samo sebe. svoje življenje vgledala. Ali mar ni res. de po kratkih in goljufivih mesenih slad-nostih nar veči sramota, ktera se večkrat z ubojem samiga sebe, ali pa družili nedolžnih stvari konča, nastopi? Ali ne izhajajo iz njih strašne bolezni, za-pušenost in revšina. kakoršne si v svoji sreči šc misliti nc moremo; ljudje so namreč taki. de h-neradi tistim milovšino podelujejo, kteri so se prostovoljno v nesrečo telehili. Ce se pa šc na spridene otroke takih nesrečnikov ozremo, najdemo poterjene besede: To je prekletstvo greha, de čedalje hujši zarod poganja. Ker pa Vsepravični ta greli že na tiai svetu tako tepe. ne mislimo si. de bo njegova mašrvavna roka v večnosti praznovala. Oh. strašne so bile te sanje—strašne! Kaj pa šc le bo, kadar resnica pride?! —Iz— Anton Martin po milosti božji Lavantinski škof vse verne svoje škofije lepo v Gospodi pozdravim in vsim ljubi mir pa usmiljenje božje /.a novo leto želim. Preljubi v Kristus u (i o s p o d u naš i 111! Noviga let i smo srečno včakali, bodi Bogu hvala in čast: Bog daj, de bi bilo srečno in veselo za nas! Veliko jezerov (tavžent) naših bratov je pomoril lansko leto černe vojske kervavi meč. veliko ljudi je zamorila neznana bolezin; mi še živimo večidel zdravi in veseli. Kako se hočemo toliko do-brotljivimu Bogu prav vredno zahvaliti? rlzslecitc stariga. pregrešniga človeka*, opomina sv. Pavel, ..prenovite se v duhu svojih misel in oblecite noviga človeka, ki je po Bogu prerojen v pravičnim in resnično svetim življenji4*. Novo keršansko življenje naše bo gospod Bogu v zahvalo za novo leto nar prijetniši dar. Prav po keršansko živeti, moramo tri svete podpore imeti: molitvo, post in milošnofal-možno). To trojno dobro delo vam v imenu božjim in v imenu svete matere katolške cerkve priporočim, posebno pa post za leto 1850 tako naročim: L l)e se mesojeje v a rje te: I. Vsak petek celiga leta; vsako kvaterno sredo, (petek) in saboto: 3. na pcpelmVo in štiri posledne dni veliciga tedna : 4. na bilo pred Binkoštmi. pred svetim Petram in Pavlam, pred veliko Gospojnico (veliko mašo), pred vsimi Svetniki, pred dev co .Marijo v adventi in pred Božičem. - - Vse druge postne dni, kakor tudi v sabotah (razun kvaternih) je meso jesti dopušeno, če ga kdo v imeni božjim vživati hoče: ima pa moliti tri Oče naše, trikrat češe na si Marija in enkrat vero v čast lebdenja Kristusoviga, ako mogoče s svojimi domačimi, ali pa sam prav pobožno; naj tudi po svojim premoženji vbogajime da. Kdor se pa tudi te postne dni v duhu prave pokore mesa zderži, boljše stori: lc drugih ne zaničuj, ki se po dovolenji svete cerkve mesa poslužijo. — Bolnikam mesene jedila dovoliti imajo po naročbi zdravnika domači dušni pastirji in pa spovedniki oblast: holehni pa, kteri so ves čas meseniga vživati prisiljeni, si naj dovolenje po svojih dušnih pastirjih od škofije izprosijo. — Kdor dopušenje ima v terdno zapovedanih postnih dneh meseno jesti, si je saj dolžen pritergati, ako ga starost, bolezin ali pa kak drug vzrok (uržali) po pravici ne izvzame. II. Vsi verni se imajo terdno postiti, to sc reče jedi pritergati, ter samo enkrat na dan do sitiga n«*ijesti se: 1. Vsak dan štiridesetdanskiga posta, razun nedelje: 2. vsako kvaterno sredo, petek in saboto: vsako sredo in petek v adventnim časi: 4. v saboto pred Binkoštmi: v petek pred svetim Petram in Pavlam: v sredo pred veliko Go-spojnieo: v četertik pred vsimi Svetniki; v saboto pred devico 31arijo v adventi in pa v torek pred Božiča m. Katolški kristjani! poštujte očeta in mater . de bote dolgo živeli in vam dobro bo. Naš oče v nebesih je Bog. naša mati na tim svetu pa sveta katolška cerkev. Bog nam zapoveduje krotiti naše telesno, meseno poželenje, kar se skoz post zgodi; sveta mati katolška cerkev nam odkaže pa dni, v k te- kterih naj se postimo. Le slušajmo radi Očeta in mater; po tem lahko zaupamo, de homo dolgo — vekomaj živeli in nam dobro bo, kakor je večni Hog obljubil. .,Kdor pa cerkve ne posluša in zapovedane poste zaničljivo, brez potrebe opuša, i maj ga, kakor Kristus pravi, za nevernika iu očitniga grešni kau. Sveta reč je post, pa nam pomagal in llogu dopadel ne bo, če stari grešniki ostanemo, se novih grehov skerbno ne varjemo, in clo ne poboljšamo. ,,Vi se postite, pa se prepirate in pretepate**, toži Bog po preroku Izaiju. ..Ali mi bo tak post dopadel, de bi ti glavo obešal (po tem pa krivico delal)? — Popravi, kar si hudiga storil, lomi lačnimu kruha, vzemi popotne pod streho, obleci goliga in vbožica ne zaničuj, kteri je tudi tvoj brat: tako ti bo sijala luč f tvoje sreče) kakor zarja juterna, hitro bojo zdravile tvoje rane (če bi te kaka nesreča zadela); tvoja pravica pojde pred tabo in prijaznost Gospodova bo le obdajala. Klical boš, in Gospod te bo uslišal, vpil boš (k Bogu) in poreče: Glej tukaj sim, če krivico odpraviš in henjaš govoriti, kar ni prav. Gospod Bog bo tebi dal stanoviten mir in bo razveselil tvoje serce. -Za hudobne pa ni miru. pravi gospod Bog. Oni so kakor šumeče morje, ki pokoja nima. kteriga valovi blato iz sebe mečejo. - Kliči torej brez nc-ltanja in kakor trobenta svoj glas povzdiguj, veli gospod Bog, in iiiojimit ljudstvu njegove hudobije oznanuj". Ktere pregrehe pa je sedajnim kristjanam nar več očitati dolžnost? Med vsimi drugimi so pregrehe posebno tri, ktere v sedajnih dneh tako rekoč v nebo vpijejo: Perva je pregrešna svoboda (Trajost), ktero si razujzdani ljudje svojijo. ki se Boga iu pravične gosposke ne bojijo, temuč živijo po svoji spačeni volji, kakor bi božjih zapoved iu cesarskih pravičnih postav ne bilo več. Svete nedelje in Gospodovih praznikov po enih krajih clo nc posvečujejo, rokodeli šivajo, vozarji ( furmani) vozijo, kristjani kupujejo in prodajajo, pijančvajo. setepd. nar svetejši dni Bogu kradejo in jih obračajo v svojo časno nesrečo in v pogubljenje večno. — Bog je pa srečo na posvečvanje svetih dni posadil: za to sreče ne bo. ako ne posvečujemo Gospodovih praznikov spodobno. Velika jc pregrešna s v o j volj a m 1 a d i g a ljudstva sedaj ne dni. Bazherzdaui mladenči in razv ajene dekleta nc porajtajo naukov svojih stari-sev, ne poslušajo opominov svojih dušnih pastirjev; clo nad vsako gosposko se zlobijo. in živijo kakor bi ne bilo ne pekla ne nebes. Ponočno potepanje ( ves-vanjc ) in pa nesramno znanje spolov je grozovitna teža na božji pravici za mlade ljudi. rVeselite sc**. pravi sv. Duh. ..naj bo veselo v mladih letih vaše serce; pa ne pozabite, de vas bode Bog za vse to napravico zaklicali Prevzet i ja družine, samoglavnih Idapcov in dekel je dan današni tako velika, dc v pije na božjo ojstro pravico kakor pregreha Sodome in Gomore svoje dni. Tako redki so pridni bogaboječi hlapci, de izmed desetero težko eniga ali dva najdeš, kteri bi Bogu in svojimu gospodarju zvesto služili, prav pridno in pošteni bili, iz desetero dekel so težko tri, ktere bi bile prav po kcršansko zveste in ponižne služabnice božje. Bazujzdano življenje, giz-dost (ofert ) in pa nečistost so nam dragi sluzabin stan clo izpridile. — Pa tudi otroci brez strahu re-jeni so naša žalost: kader odrastejo, bodo naša groza in strah. — /t S lutll Zjr.dnj,' J tu,, i,'I' IS.tO. Kamor se obernemo, večidel pres. ruo svojo-voljo vglcdamo. Posvetni ljudje hi radi vsi enaki, eden ko drugi brez vsiga strahu v divji svobodi (Trajosti) živeli. Taka svoboda pa ni od Boga. ampak iz pekla, nobene sreče, temuč le boje. vojske in morije porodi. Taka hudobna svoboda je pred nekoliko šestdeset leti Francoze tako izdivjala. de so se sami živetergali, iz človeških črev šopke za klohtikam - - iz človeških kož črevle nosili.- Take svobode nas Bog varji: pa tudi vi se nje varujte. Kjer ni božjiga Duha, tam tudi svobode ni: le Kristus nas svobodi, ako po njegovih svetili naukih živimo. Po nauki Kristusov im sc ima člov< \ vse svoje žive dni skerbno vaditi, dc svoje slabe nagnenja strahuie. svoje pregrešne navade premaga. in si nc dovoli, kar za dušo iu truplo dobro ni. To vadbo nas pa sveti post uči. Brez premage naših slabih po-čutkov, brez strahvanja našiga hudiga poželenja jc ves naš post prazna lušina brez jedra. Oruga velika pregreha sedajnih časov jc pregrešit a lakota p o c a s 11 i m v c se Ij v a n j i i u posvetnih dobrotah. Sedajni posvetni ljudje bi radi že na zemlji nebesa imeli, brez dela in skerbi prav dobro živeli, terpeli pa nič. Kar vidijo druge imeti, si hočejo vzeti: in kar jim z dobrim nc daš, bi radi po silim vzeli, kakor bi sedme zapovedi božje ne bilo več. Vse to iu tako pa učijo posvetili dobro volj c i ljudi, kterim dobro življenj« delo pa ne diši: nebesa jim obetajo kakor kača K vi. ako z njimi potegnejo iu vse stare prit vire vkoncajo. ..Le pridite, jih nagovarjajo, kakor s\. Ouh od njih govori, hočemo dobrote v živ ali. ktere so: nobeden nas naj brez dohriga živlcnja ne bo : povsod naj se pozna, kako smo dobre volje bili: zakaj to nam jc odločeno. Xaša moc nam iiodi za pravico: kar je slabiga. kaj nc velja. Zatirajmo pravičniga, kteri je našim djanjii na poti. ter nam naše pregrehe očita. Ze na njegov pogled liani merzi: zakaj clo drugači živi kakor mi. Le vži-vajmo dobro dokler živ imo: sa j ni nobeniga iz uniga sveta, ki bi nam povedal kako je tam.u Tako mi — lijo in se motijo sedajni posvetni dobrovoljci. Njih hudobija jih je oslepila. Njih nebesa so slabe in kratke. Slaba in huda je, ako gospoda preiiiehko ali pre-razujzdano živi. si krajša življenje, Boga in dušo pozabi: - še hujši za kmeta, ki se razvadi, svoj stan zataji, premoženje iu dušo zapravi: nar hujši (slodčasto) pa je za služevne ljudi, ki se \ živeži in v obleki prevzamejo. zgubijo pamet, vito in vest, ter se v kratkim tako požvinijo, dc niso več človeku podobni. To nam kažejo razeukani popotniki z gerjačo v rokah, pa tudi toliko zaverze-f i i 11 ženstev , ki s svojimi otroci po sveti lazijo, nam pričajo žalosten konce posvetnih nebes. Vse drugo nas vsmiljcni Jezus uči: ..Kdor hoče za mano priti, naj sam sebe zataji, naj svoj kriz zadene vsak dan . in naj za mano hodi.** Sam sebe zatajiti, s tem kar nam Bog da po svojim stani za dobro vzeti, si v puti svojiga obraza kruha služiti, križe in težave v imenu božjim voljno terpeti, se v tej solzni dolini svetih nebes vesi liti: to je po nauku Jezusa Kristusa, po naročili svete katolške cerkve vredniga posta zlato jedcrcc. Kcršanske duše ! de bode naš posl nam v iz-vcličanje. za ljubo iniajmo. kar nam Bog da. voljno poterpimo, kar nam Bog pošle, iuskcrhimo. dc pri— iiodnih nebes nc zgubimo. Tretja krivica se zdaj po sveti godi. ker toliko ljudi po ptujim blagi, po lasti ni blizu iga požcljuje, iu si marsikdo svoji, kar ni njegov iga. — Deseta božja zapoved pravi: r\e poželji ptujiga (Ijudskiga) blaga, kar je Bog bližnimu dal.u Kristus svojim vernim zapoveduje: ..Kar vi želite, naj bi vam drugi storili, storite tudi vi njim. Kar pa vi sami sebi ne želite, tudi drugim ne storite.u Ino sv. apostcl Pavi kristjanam ojstro naroča: -Dajte vsakim u. kar mu gre; ne bodite nikomur kaj dolžni, zunaj tega de se med sabo ljubite.4* Kako slabo pa zdaj posvetni kristjani to božjo resnico in pravico ohrajtajo! Itadi bi vsi enako bogati bili, in sc tako dolgo s ptujim blagam delili, de bi poslednič nihče ne imel kaj. Ta samopasen. tatinski duh sc posveti pomika, in tudi v nase kraje med kmete sega, ki »i sami pravico delajo, ne le dežclskim gospodam, ampak clo cerkvam in duhovskim služabnikam tergajo, kar so jim rajni izporočili v božjo čast in v izveličanje svojih naslednikov. Kristjani! tako djanje je antikristovo. — Poskušajte se za svoje pravice, kakor je vaša dolžnost: ali krivice ne delajte ne gospodu. ne kmetu, ne cerkvi, nc cerkvenim služabnikam. In ko bote svoje žitno polje kakor vinske gore desetine in kavniee. kazni in beril je reševali, po pravici ravnajte in spoznavajte, kar je prav. Xe daj Bog, de bi za časen posveten dobiček svoji duši večno težo navalili, ktere bi vam nihče vekomaj ne odvalil več. Ne po svojih lakomuih željah, ampak po božjih in cesarskih postavali naj se to imenitno delo oprostenja zemljiš zgodi, de bode Bog novim pravicam svoj blagoslov (žegen). vam ino vašim otrokam pa srečo dal. Tudi to jc svet, Bogu prijeten post, de kristjan svoje lakoiiinc zelje strahuje, se vsake krivice varje, in vsakimu da. kar mu gre. Vsake krivice postimo sc! — Kako dobrotno jc Oče nebeški preteklo leto kervavih vojsk in neznanih bolezin ovarval naše kraje in nas ! Kako se hočemo Bogu za toliko milost in dobroto vredno zahvaliti? — Lahko smo mi Boga veseli: ali je pa tudi Bog nas vesel?-—Vsako leto se nase polje in tersje (vinogradje) poboljša, naša ljuba zivinca popravlja, in polepša naš kraj: ljudstvo, nar inicnitncji stvar, sc pa od leta do leta pohujša. kakor sami spoznate. Kaj hoče pravičen Bog z nami storiti? —lleklo se jc predlansko leto 1S4S: Gorje gospodam! — reklo se je lansko leto |S4U: Gorje vojšakam (žoldnirjem)! — Oh de bi sc h tošno leto 1S.>0 ne reklo: Gorje pogrehnikam, ki ne bi premogli ljudi dovolj pokopavati zavoljo velike morije! Ali Bog noče smerti grešnikov, temuč de se izpokore in živijo. V božjih rokah je zdravje iu bolezin. je naše življenje in smert. Sveta božja volja naj se zgodi! Skerhimo pa tudi mi. de sveto voljo božjo storimo. Veliko noviga nam je to leto prineslo, nove postave in pravice. Zaupajmo v Boga in zanosimo se na pravično gosposko, de bojo vse te nove naprave dobre in prav k našimu liasnu (pridu), če se bomo tudi mi poboljšali, vsakdo posvojim stanu. Brez Boga in našiga poholjšanja pa nobene prave sreče ne bo. Ako gospod po naši srci hiše ne zida, zastonj zidarji zidajo. - -Molite torej in prosite, ljube duše! naj Bog no\im gosposka m svojiga duha da, vse po pravici vravnati, in nas vsake krivice varvati. Prosite Boga. naj sveti duh gospode in kmete razsveti, de bodo per rešenji in odkup-Ijenji kmetiških davkov spoznali, kar je prav njim, ki imajo terjati, in tistim ki so dolžni plačati, naj bi se nohenimu krivica ne godila. Molite za na- šiga miliga cesarja, in njih vstavoljubne pomaga vce. naj jim da Bog pravo luč in pomoč, nam ljubi mir ohraniti in nas sovražnikam braniti, domačim, ki ljudstvo dražijo, kakor vunajnim, ki nam hudo hočejo: „Ako Gospod cesarstva ne varje, zastonj čujejo, ki njega varjcjo.u — Molite pa tudi kakor dobri verni otroci za sveto mater katolško cerkev, naj potolaži Bog njene sovražnike in njeno čast povzdigne, de bojo ljudstva spoznale, de brez svete katolške cerkve prave vere in res-ničniga izveličanja ni. Pomnite v svojih molitvah svetiga očeta papeža Pija IX., škofov in svojih d u š n i h p as t i r j e v , naj nam Bog pravo modrost, pa tudi serčnost da, čedo Jezusovo skerbno pasti in ovarvati vsili sedanjih hudobij in zmot. — Bomo tako lepo eden za drujiga molili, se ojstro postili in dajali kolikor premoremo vbogajime, sovražili greh in ljubili pravico, tako nas bo dobri Bog vesel. Gnada Gospoda našiga Jezusa Kristusa bodi z vami! Per svetim Andreji na noviga leta 1850. Anton Martin, Lavantinski škof. Kazgled po keršanskim svetu« Laško. Očetje Jezusovima reda, ki ho bili v letu 1848 i z vsih laških dežel izgnani, so zopet dobili svoje pravice v Sicilii. Neapehiu in v Rimu. Posebin prijatel tega miiogozaslužniga reda je Xeapolitanski kralj. Prajsovsko. Kakor je razveselimo, de je katolška vera na l'rajsovskim svobodo zadobila. tako je tudi veselo, de ne tako imenitni varhi katolške vere k zboru za Krfurt volijo. V Borkenu jc izvoljen goreči vojšak katolštva. dvorni svetovavee Bus i/. Frajburffa; v Arnsbergu grof Jože Stolbergski, začetnik društva sv. Bonifacja; v Coesfelškini okrožji in o ž pošteno katolški Dr. Junkmann; v Monastiru (Minister) dekan stolne cerkve Dr. Ritter. ■— Luteranski dnevniki cvilijo in vre-šijo. de sc katolška reč tako serčno obnaša, in de je v tiskarstvu od leta 1848 trikrat toliko moči dobila, kot je poprej imela. Francozovsko. V Parizu je jel izhajati za katolike imemtni časnik: Menit eur calholique (katolški opoininovavec). Sani nadškof jc. ako nc začetnik, vender njegov pervi varh, mašnik Lacordair z mnogimi izverstnimi duhovni pa njegov izdajavec. V tih katolških novicah hc bo skerbno gledalo na stanje ka-tolških slovanskih narodov, (Želeti je. de bi cerkveni listi svoje bravcc z dobrimi cerkvenimi dnevniki z njih ceno vred soznanili. — n.) Iz Amerike. Verli poljski izgnanec ff. Pomejka, kteri je zlo učen in goreč katoličan, piše iz Chili: rStiri leta so tega, kar me jc zamikalo, iti ined Indjanc Ara ukan c. kteri so na pol divji neznabožci. in h> dosihmal ohranili samostalnost. Sprejeli so me priserčno. In bolelo me je. de ti ljudje, še zmiram pogreznjeni v temoto. nc poznajo Kristusa. Začel sim tedaj naše Chiličanc spodbudovati. de naj bi se popečali za srečo tega blaziga amerikanskiga zaroda, ter poskerbeli. med n j i in i razširiti pravo vero in luč spoznanja Božjiga. V ta namen sim na svitlo dal ccstopis, in sim nepre-nehama k temu vnemal, de bi se k Araukanam poslali oznanovavci (misjonarji). Popravek. V 7. listu odn. II « v pesmi na croliu A. K. beri peto verstico oj spodej takole: Vene ki večno Ti cveti; in na četerti strani v Sonetu deseto od spodej: Iz kotov »ili od Skjaptrov do SSamanov — . Odgovorni vredmk m založnik: Janez Kr. Poyačar. — Natiskan Jožef Blaznih v Ljubljani.