AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 4, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
rna pomoč dospela v Slovenijo
r	———
.' ernard Ambrožič OFM, tajnik Pomožne akcije slovenskih naproša za priobčitev naslednih vrstic: Pomožne Akcije Slovenskih Župnij je te dni prejel pi-. ashingtona od glavnega tajnika NCWC, v katerem spo-l^dnje:
0 s° zborovali ameriški škofje na svoji letni konferenci Novembra, se je vzelo na znanje poročilo Svete Stolice o 'Pomoči trpeči Sloveniji. Poročilo iz Rima ugotavlja, da !n .aila denarna pomoč tako v Ljubljano kakor tudi v Ma-ycer je bil to denar, ki ga je Sveti Stolici dala na razpo-j konferenca v Washingtonu." |Wročilo nas je zares razveselilo. Pred kakim mesecem |ol)javili v dnevnem tisku, da je NCWC doložila svoto $40,-"loc Sloveniji. Takrat še nismo mogli drugega poročati . Je bil denar odposlan. Zdaj vemo tudi to, da: je šel tudi
'k
Svojemu končnemu cilju. Nič ne dvomimo, da ne bo
Ha. m° tudi iz Ljubljane prejeli poročilo, da so denar pre-| o so ga razdelili. Počasi, pa gotovo . . . ; "sPeh je živ dokaz, da je bila Pomožna akcija Slovenskih !(ia Jn° potrebna ustanova. NCWC v Washingtonu nas po-naJ tudi sami ocl svoje strani skušamo kar največ nare-
našim narodom zbrati primerno svoto. Od našega
N
H ,
.' °cl naše lastne aktivnosti, pravijo, bo odvisno, koliko 12 Svoje blagajne še nadalje pomagali . . . 5|tah^0r ™a seda-i vsa P°trebna pooblastila in vsa navodi-V' Treba je samo še dela in sicer živahnega dela. Več vi priliki. Opozarjamo s tem vse, ki se za stvar zanimali ^ujete naša nadaljnja poročila. Naša organizacija se 'kot že znano: Pomožna Akcija Slovenskih župnij. W ^ovenian Parish Relief, licensed by the Bishop's Re-(M ttee-) Glavni stan: 6019-Glass Ave., Cleveland, Ohio.
0: Hitra, gotova pomoč!
ill puščavah
0	Pojenjuje
1	dec. — Boj preko Puščav se še vedno vrši, „ c 8 tako furijo, kot or-jleške ofenzive. Italf-
e drže Bardie, Angle-U v posesti Ed Duda, * ftezegh in Bir E1 Ha-
«00
Ho
dospelo v Aleksan-Nemških in italijan-
°v, med temi en nem-
!tf °ficir. ■ atli se zdaj pripravljji-^^Pad in si iščeta pri , Zieij. Trenutno se vr-padi patrulj. Angle-® vedno zavest, da bo-
%ke sile v Libiji. -
knjižničar pride
>L • decembra bo prišel ^ Archibald MacLeish, ^ ko,igresne knjižnice v V Clevelandu bo etni seji Karamu or-sPlošno znanega za-' ^entra. Prireditev bo atler. Na odboru za 6v so najodličnejše 6 Osebnosti.
med cvetkami
\ J.^nem cvetličarju, Mr.
^ 1 tvi rs,	_	_ _ _ _
\
X
•m Av
Slapnik, ml., 6620 , k e-> so vile rojenice * j hčerko. Materino i; Je bilo Ana Karish, Vnnesote. Mati in de-ici° Počutita v Glenville ,,' Naš poklon!
s
Sheboygan se pa res postavi
Slovenska naselbina v Sheboygan, Wis., ki šteje komaj kakih 2,000 Slovencev, se je kaj častno. odzvala s prispevki za odpo moč stari domovini. Na glavnega blagajnika slovenske sekcije JPO Leo Jurjevca so poslali vsoto $725.00. Naselbina izjavlja, da bo tudi v bodoče še pomagala naši nesrečni domovini. Vsa čast vrlim Sheboygančanom!
, v „,
'h vdov. Vse članice 'da se udeležijo v C°storih.
^a letno sejo
Nov grob
V sredo zjutraj ob 7:30 je umrla po šestmesečni bolezni Terezija Božič, rojena Hrvatin, stanujoča na 11528 Buckeye Rd., stara 62 let. Doma je bila iz Ko-toževe vasi na Notranjskem, odkoder je prišla sem pred 39 leti. Bila je članica društva Cleveland SNPJ. Poleg žalujočega soprog Andreja zapušča sinova Josepha, Mariona ter hčere Rose Pirman v Wadsworth, O., Alberta Sho-pera v Chicago, 111., Mary Skuly, Sally Stevens, Gene Zele in vnuke. V starem kraju zapušča mater, brata in sestro, tukaj v Col-linwoodu pa tri brate: Mike, John in Louis. Pogreb se bo vrši v petek zjutraj ob devetih iz •Louis Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca. Naj mirno počiva v ameriški zemlji„preostalim naše sožalje.
Spoznano truplo
Edvard Javurek iz 3025 E. 83. St. je spoznal v truplu ženske, ki je bilo najdeno pred par dnevi v jezeru, svojo ženo Ano, mater 5 otrok.
s PREVIDNOSTJO ČEZ CESTO
\v.	-
V' Načelnik Geo. J. \ ^Poroča meščanom, V^vidni, kadar gredo
li,v udi če vam daje sjg_
Prednost, se vselej 'bit ^evo desno, pre.
jHsv na cesto. Motoristi k "Jh i . ig ' ^]er je legalni pre-
Voziti počasneje ali
/'ti.
•>i
Morajo tudi pomni-■!> kadar stopi pešec ; °t mu to dovoli sig-' mora motorist po-
čakati toliko časa, da pride pešec čez cesto, tudi če se je medtem časom signalna luč spreme nila. To ne zahteva samo vljudnost, ampak tudi postava.
Mnogo je motoristov, ki mislijo, da imajo pravico pešca pognati v tek in na varno, kadar je sredi ceste in se medtem spreme ni signalna luč. Avto naj počaka toliko časa, da je pešec na varnem na oni strani ceste. Pomnite, da ima vsak ®voje pravice in upoštevajte jih.
Naciji organizirajo na Češkem gibanje proti Sokolu
London. (ONA). — čehoslo-vaški viri doznavajo, da je na-cijski komisar Heydrich pooblastil general Otona Blaha, policijskega uradnika v bivši Avstriji, da organizira "češko unijo borcev," ki naj bi nadomestili odpravljenega Sokola.
General Blaha je zbral okrog sebe može, ki so opravljali državne službe pod Habsburgovci. Apeliral je na Čehe, naj bodo "dobri državljani v okviru nemškega rajha."
Kot znano so naciji zatrli Sokola, famozno češko atletsko gibanje, ki je bilo zelo razširjeno. -o-
Romunci bi radi videli, da bi Anglija napovedala vojno Romuniji
London. (ONA). — Romunski krogi v Londonu' trdijo, da bi napoved vojne Romuniji od strani Anglije zelo mnogo pomagala in dvignila moralo domoljubnim Romuncem, ki so proti na-cijem. V splošnem se pričakuje, da bo Anglija v kratkem napovedala vojno Romuniji, Madžarski in Finski.
Romunski narod veliko trpi na pomankanju kuriva in živeža. V prvi vrsti je temu vzrok ta, ker Nemci plenijo po deželi in odvažajo zaloge v Nemčijo. Romunija, ki je prej zalagala druge dežele s žitom, nima danes kaj. jesti. Da je položaj res akuten kaže to, da je oni dan dospelo v Bucharest 11 vagonov, polnih slanikov.
Brez njih ne bo!
Ruski kozaki podijo Nemce od Rostova, da se, vše Jcadi za njimi. Poročila ine povedo, če so vmes tudi Italijani. Toda ko so Nerhci s takim uspehom napredovali proti Rostovu, se je v Rimu nucjlašalo, da so pri tej zmagoslavni armadi tudi Italijani. Torej je vse lahko mogoče,d-a so jo zdaj najprej ucvrli nazaj Italijani, ki so pokazali svojim nemškim bratcem, kako je treba bežati.
Rusi so iztrgali Nemcem že 40 vasi
Zopet en Nemec padel v Parizu
4 Paris, 3. dec. — Nemško poveljstvo v Parizu naznanja, da je bil na bulevardu Magenta ustreljen nemški častnik od zdravniškega kora.
HIŠA IZUMITELJA JE PRODANA
Kankakee, 111. — Rojstna hiša Frank Watermana, ki je izumil samopojnik, je bila prodana na javni dražbi za $1,500. Avtobusna linija Toledo Buffalo je ustavljena
Delavci, to je vozniki in drugi uslužbenci Greyhound avtobusne linije, ki operira med Toledo in Buffalo, so odšli včeraj na stavko in promet je bil ustavljen. V Clevelandu je bilo več sto oseb, zlasti pa vojakov, ki niso mogli nikamor, ker busi niso vozili, Prizadeti so zlasti kraji ob jezeru od Clevelanda do Ashtabule, ki se poslužujejo te avtobusne proge.
Ne bo hodila v kino
"čakaj, ti bom eno zagodel, da ne boš več vsak večer trapala v kino," je rekel Clifford Sneli iz 2001 E. 97. St., predsinoč-njim svoji ženi, ki je ravno prišla iz gledališča. Znesel je vso njeno obleko na kup sredi sobe in zažgal. Požarna bramba je morala prihiteti. Škode je $150 na pohištvu. Policija je odpeljala hudega možička in ga obtožila pijanosti.
Lausche je zavrnil apel za policijsko pokojnino
župan Lausche je zavrnil prošnjo policijskega pokojninskega odbora, da bi mesto dalo iz svoje blagajne $24,000 v ta sklad, župan pravi, da bi bilo to proti mestni postavi. Sklad ima na rokah samo toliko denarja, bo plačal komaj 47% pokojnine v decembru.
Poslanska zbornica je sprejela drastičen predlog proti stavkam
Washington, 3. dec. — Poslanska zbornica je danes sprejela predlog, ki bo .velikega pomena za kontrolo stavk v obrambni industriji. Ta predlog vsebuje te glavne točke: 1) dobo 60 dni, tekom katere se vrše pogajanja, ne da bi prišlo do stavko; 2) prepoveduje vsake nasilnosti in 3) prepoveduje bojkote in simpatične stavke.
Pred zbornico so bili trije predlogi in predlog poslanca Smitha in Virginije je bil sprejet, ker je bil najbolj drastičen. Predlog je bil poslan v senat za nadaljno akcijo.
Predlog določa, da ne sme biti od časa spora pa za dobo 60 dni stavke in v. tem ^asju^p..skilšal. vladni posredovalni odbor zade. vo poravnati. Stavka se pa sme začeti le tedaj, če se večina delavcev izjavi za to s tajnim glasovanjem.
Delavci, ki bi še pregrešili zoper te določbe, bodo izgubili pravico so socialne varnosti, brezposelno zavarovalnino in vse ugodnosti, ki jo daje Wagnerje-va delavska postava.
Dalje predlog določa, da morajo biti vse unije registrirane pri vladi, to se pravi, registrirani morajo biti uradniki in pa premoženje unije.
--o--
Smrt v Kaliforniji
V	soboto je prišlo iz Bur-bank, Kalifornija poročilo, da je tam nagloma zbolel mladenič Emil Zernel, star 25 let. Takoj je odpotoval z avijonom njegov brat Stanley, ki je bil navzoč pri njegovi smrti v pon-deljek zvečer. Tukaj zapušča žalujoče starše, Johna in Mary, brata Stanleya in Johna ter več drugih sorodnikov. Družina živi na 13620 Crossburn Ave. West Park. Pokojnik je bil rojen v* Clevelandu ter član društva Delavec, št. 257 SNPJ, kjer je njegov oče predsednik. Truplo bo prepeljano v Cleveland in bo v soboto od osmih zvečer naprej ležalo v Želeto-vem pogrebnem zavodu, 6502 St. Clair Ave. Pogreb bo v pon-deljek popoldne ob .1:80 na pokopališče v West Parku.
Ocl zunaj prihajajo
V	zglaševalnem uradu za delo se priglasi za delo izmed vsakih 7 oseb ena, ki prihaja od drugod. V zadnjih sedmih tednih je vprašalo za delo 559 moških in 338 žensk, ki so prišli iz drugih mest sem.
Bricker ne bo prišel
Governer Bricker, ki je sporočil, da bo prišel 13. decembra v Cleveland in da bo takrat pojasnil glede preostanka v državni blagajni, je bil te dni operiran na nogi. Zato je odpovedal obisk v Clevelandu.
Francosko časopisje vabi domačine v Afriko, da bi se borili proti Angliji
London. (ONA). — Pariško časopisje in radijo je začelo z intenzivno propagando za vojaško sodelovanje z Nemčijo v Afriki. Najhujše pritiska časopis "Je Suis Partout," ki pravi: "Skrajni čas je, da se stavi vprašanje: kdo bo branil francoske kolonije? Kadar bodo Angleži začeli jemati italijanske kolonije, bo čas, da se začnemo zanimati za varnost francoskih kolonij."
V uvodniku kaže ta nacijem vdani časopis, kaj se je zgodilo, ko so Angleži vzeli Sirijo. In kar se je zgodilo s Sirijo, se lahko zgodi s Casablanco, francoskim Marokom, Dakarjem in Senegalom.
-o---
Hitler in Mussolini sta baje sprta radi Afrike
London. (ONA). — Sem prihajajo vesti, da je prišlo do nesoglasja med Hitlerjem iri Mus-solinijem radi afriške kampanje. Italijanski generali so baje obdolžili Hitlerjeve svetovalce, da niso predvidevali angleške ofenzive v Libiji.
Italijansko vrhovno poveljstvo. zahteva, da naj bodo vse osiške č£te v Libiji pod italijanskim poveljstvom. Kot se sliši, je Mussolini ponudil vrhovno poveljstvo p r e s tolonasledniku Umbertu. Na drugi strani pa Hitler pritiska na Mussolinija, naj pošlje več vojaštva v Afriko.
Nemške čete, ki krijejo umik nemške armade ob Azovskem morju, se obupno otepljejo zasle-dujočih Rusov. — Pred Moskvo so Rusi pognali Nemce od 12 do 24 milj nazaj.
Iz raznih naselbin
Chicago. — čikaški listi poro. čajo, da sta 22. t. m. 51-letni Jos. Zakner (Lakner?) in 53-letni Steve štefanič v bližini Jo-lieta iskala zavetja pred dežjem pod železniško "kabuzo" na tiru. V nekaj hipih je pa vlak potegnil in kolesa so odrezala Zaknerju nogo v celoti, Štefaniču pa obe nogi v členku.
Chicago, 111. — V soboto 29. novembra je preminul znani rojak John Stefanich, star 67 let, stanujoč na 2202 W. 21st Place. Pokojnik je bil doma iz Trševja pri Vipavi. V Ameriki je bival nad 35 let in bil po poklicu bar-var za fina dela. Tu zapušča ženo, hčer in brata.
Pittsburgh, Pa. —- Dne 28. novembra je tukaj umrl Jos. Ma-tičič, star 55 let in rojen na Brezjah pri Cerknici na Notranjskem.
North Chicago. — Dne 25. novembra je po dve in pol leta dolgi bolezni umrl Jos. Zupančič, star 61 let in rojen v Sv. Mihaelu na Dolenjskem. Zapušča ženo, pet sinov in hčer.
Ruska ukrajinska armada, ki je sama izvedla blitzkrieg na Nemce, je pri zasledovanju nemške armade dospela do mesta Ta-garong, 40 milj zahodno od Rostova. Rusi so od Rostova prepodili Nemce že iz 40 Vasi, dočim so jih pognali pred Moskvo od 24 do
24 milj nazaj z raznih pozicij.-------
Nemška južna proti Mariupolu, hodno od Rostova ob Azovskem morju. Nemške čete, ki krijejo umik glavne armade, se v mestu Tangarogu obupno bore z Rusi, da bi jih vsaj nekoliko ustavili. Nemci so bili zavzeli Tangarog še 23. oktobra.
"Mi brez prestanka zasledujemo nemško armado ter ji sedimo neprestano na vratu, da se ne more ustaviti," pravi rusko poročilo. Nemci puščajo za seboj tanke, truke in drugo.
Nemci obljubujejo Rostovu maščevanje, da ga bodo do tal razdejali z bombami in topovi, ker je civilno prebivalstvo pomagalo ruskim četam.
Rusi pravijo, da se Nemci bore s pravo furijo po vaseh in sicer samo zato, ker jim dajo te vasi streho in zavetje v silnem mrazu. Brez števila zmrzlih nemških vojakov najdejo Rusi, ki prodirajo za Nemci. V splošnem so nemški vojaki preslabo oblečeni za rusko zimo.
Radijsko poročilo iz Londona pravi, da je poslal Hitler vrhovnega poveljnika nemški armade, feldmaršala von Brauchi-tseha v Ukrajino, da bi ustavil svojo bežečo vojsko. Nemški radio je pa včeraj poročal, da je vzrok umika nemške armade "sprememba vremena." -o--
armada beži Zavezniki pričakujejo,
100 milj za- J , .v i * .. J 3 '
da bo prišel k njim general Weygand
London. (ONA). — Lord Derby, bivši poslanik za Francijo, je izrazil upanje, da se bo pri-, družil zaveznikom general Weygand, odstavljeni poveljnik francoskih čet v Afriki.
Lord Derby je Izjavil pred par dnevi: "Ne morem razumeti, zakaj general Weygand ni prišel nazaj, še bolj nerazumljivo mi pa bo, če ne bo prišel k nam v bližnji bodočnosti."
Lord Derby, ki je velik prijatelj Weyganda je rekel, da bi prej potaknil glavo v ogenj kot bi pa verjel, da se je Weygand obrnil od Angležev.
-o-
Ukradel je avto, da je šel na sodnijo New York. — Le Roy Godfre-yu se je tako mudilo na sodnijo, kamor je bil klican na zagovor radi obdolžitve, da je ukradel avto, da je ukradel lepo limuzino in se naglo odpeljal v njej na sodnijo. Dobil ja samo opomin, naj se poboljša. Iz samega veselja, da je odnesel kožo tako poceni, je pozabil dati nazaj ta drugi avto. Pet dni pozneje ga je vjela policija in zdaj je dobil od 5 do 10 let ječe.
KJE JE OSTALO ŽGANJE?
Tulsa, Okla. — Mestni 'stražnik je zalotil butlegerja, ki je vozil prepovedano žganje. Vzel mu je avto in ga peljal na policijsko postajo. Tam so našli 17 pintov žganja. Lastnik se je pa pritožil češ, da je bilo v avtu 54 pintov viške, kje je torej ostala druga? Policijski načelnik Blaine je stražnika, ki je pripeljal avto, poklical na raport.
Zakaj bi se drenjali ?
Ako hočete nakupiti razna bo. žična darila ali druge potrebne stvari, to lahko dobite pri slovenskih trgovcih, ne da bi se vam bilo treba drenjat v mestu. Predvsem podpirajte slovenske trgovce, ki oglašajo v Ameriški Domovini.
Vabilo na letno sejo
V nedeljo se bo vršila glavna letna seja društva Najsv. Imena fare sv. Kristine. Članstvo se na to važno sejo tem potom opozarja.
Nemci so pričeli v Srbiji z ofenzivo
Kaira, 3. dec. — Jugoslovanska vlada poroča, da so pričeli Nemci s splošno ofenzivo v Jugoslaviji, da iztrebijo in uničijo četnike, ki jim delajo toliko preglavice.
NEMŠKE PODMORNICE BLIZU KANADE
Toronto, Kanada.—Kanadski minister za narodno obrambo je izjavil, da nemške podmornice še vedno operirajo v bližini kanadskega obrežja.
Naročite fine suknje
Mr. Benno B. Leustig priporoča našemu ženstvu, da si preskrbi za zimo fine Sterling suknje iz blaga ali iz kožuhovine. Pokličite ga in peljal vas bo v tovarno, kjer boste izbrali suknjo' iz ogromne zaloge, ali pa vam jo naredijo po meri in želji. Za cene pa poglejte oglas v današnji številki.
Teta štorklja
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Fortuna, 21750 Westport Ave., se je ustavila tetica štorklja in jih obdarila s krepkim sinčkom prvorojencem. Materino dekliško ime je bilo Gallie Illabše. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici, čestitamo! Tridnevnica župnija sv. Lovrenca bo opravljala tridnevnico kot pripravo za praznik Brezmadežnega spočetja. Cerkvene pobožno-sti in pridiga v angleščini bodo v petek, soboto in nedeljo zvečer ob 7:30. Father Baznik zlasti vabi k tem pobožnostim mladino.
NO, PA NAJ BO PO NJEGOVEM
Washington, D. C. (ONA).— Iz Norveške je prišlo poročilo od nekega norveškega kapitana, da je angleška podmornica potopila njegovo ladjo. Kapitan je napravil prvotno poročilo, kot se je stvar v resnici zgodila, da se j<- namreč podmornica nenadno dvignila iz vode ob ladji, dala posadki tovornega parnika 10 minut časa, da gre v rešilne čolne, nakar je parnik potopila.
Nemški častnik, ki je poveljeval parniku, ni hotel priznati, da
bi bila angleška podmornica v bližini Norveške, pa je rekel, da naj kapitan napravi poročilo tako, kot da je parnik. zadel na mino in se potopil.
"Dobro," je rekel Norvežan, "bom pa tako poroča!." Nato je spisal sledeče poročilo: "Neka mina se je nenadno prikazala iz vode v bližini našega parnika. Ukazala nam je, naj parnik ustavimo. Potem nam je dala 10 minut časa, da smo šli v rišilne čolne, nakar se je zaletela v parnik in ga potopila."
2
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 4, 1941
r t
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(II? St. Clair Avenue.
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko tn Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.Pi! Za Ameriho in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50: pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.______
No. 282 Thur., Dec. 4, 1941
Od napačnega konca
P. Bernard Ambrožič OF M
Zaprta delavnica
Kaj je zaprta delavnica? Zaprta delavnica je tista tovarna ali podjetje, ki zaposluje samo unijske delavce, kjer so torej vrata zaprta vsem prosilcem za delo, ki ne spadajo k uniji. Zaprta delavnica ima dobre in slabe strani. Dobre so one, ki dajejo organiziranemu delavstvu moč do raznih stanovskih in gmotnih izboljšav. Slabe pa v tem oziru, ker kratijo ameriškemu državljanu ustavne pravice, njegovo osebno svobodo.
Zakaj je danes boj za in proti zaprtim delavnicam? Zato, ker delavski voditelji danes še niso postavili unij na tako stališče, da bi vsak'delavec z veseljem in ponosom pristopil k uniji. Kftdar bodo vsi delavci zrli na unijo kot na svojo voditeljico in zaščitnico, potem ne bo več vprašanja zaprte in odprte delavnice, ker vsak delavec bo član unije.
Kakor je pa v mnogih slučajih danes, ko delavec vidi, kako nekateri voditelji izkoriščajo unije, zlasti pa unijske blagajne, kako izrabljajo svoj urad za politično raketirstvo, pa obrača uniji hrbet in se sklicuje na ustavo, ki mu brani njegove pravice.
Ako bodo delavski voditelji hoteli s silo vpeljati zaprte delavnice na splošno, bo to dovedlo do tega, da bo država ali federalna vlada končno prevzela podjetja. In kaj se bo zgodilo tedaj? Zgodilo se bo to, da bo nastal položaj kot je da nes v državah, kjer je delavec pokoren vladi, ne da bi smel črhniti besede za boljšo plačo, za krajše delovne ure, za boljše delavske razmere. Proti državi ali proti ifederalni vladi namreč ne bo smel stavkati, ali pa če bo, bo naletel na bajo nete vladne armade. Tedaj bo delavec izgubil vse, kar si je priboril zadnjih 75 let.
Pred nekaj dnevi smo imeli dober zgled tozadevno, ko je John L. Lewis poklical na stavko 54,000 premogarjev v premogorovih, ki so last jeklarskih družb. Tam dela morda samo kakih 2,000 delavcev, ki niso v uniji. In radi teh je zahteval John L. Lewis, da se mora vpeljati zaprta delavnica, to je, da se tudi teh par tisoč delavcev prisili pristopiti v uni jo. Tedaj je pa sam j^redsednik Roosevelt nastopil in ukazal, da delavci prenehajo s stavko. Če bi ne bili ubogali, bi bila vlada zasedla premogorove z vojaštvom in vzela na delo vsakega, če je član unije ali ne.
Nekaj podobnega se bo zgodilo v deželi povsod, ako bo delavstvo zahtevalo zaprte delavnice v vsaki tovarni, v vsa kem podjetju. Prišlo bo do sporov, morda do nemirov, prišla bo vlada in zasegla podjetje. Potem bodo pa delavci delali tako, kot bo narekovala vlada. Potem ne bo stavk, ne bo zaprte delavnice, ne bo nobenih pogajanj med delavstvom in vlado za boljše plače.
Pa niti postave v kongresu ne bodo izboljšale stanja v industriji, dokler ne bodo tako podjetja kot delavstvo uvideli, da morajo delati roka v roki za svoj in za blagor, dežele. Industrije morajo dati delavcu poštene življenske pogoje, delavstvo bo pa potem tudi dovolilo podjetju pošten dobiček. Da bi pa podjetja delala milijone dobička na račun slabo plačanih delavcev, ni prav.
Kadar bo prišlo do tozadevnega sporazuma med delom in kapitalom, ne bo treba zaprtih delavnic, ne bo treba stavk. Prej ko obe strani to uvidita, boljše bo za obe strani, a predvsem pa za narod v splošnem.
Fašistična vlada je, kot znano, začela ustanavljati po vseh krajih takozvano "Dopolavoro." Kot so rekli, naj bi bil namen te organizacije preskrbeti za delavce raznih razredov družabne sestanke, kulturne in športne in to v njih prostih časih, po delu. To tudi pomeni beseda "Dopolavoro.'' Pravi namen teh klubov je pa bil, da se vzgojuje njih člane v pristnem fašističnem duhu, česar pravila te organizacije tudi niso skrivala. V Julijski Krajini je bil cilj "Dopolavoro," da hitrejše asimilira slovansko manjšino k Italiji.
To je zlasti pokazal tajnik tržaškega fašja, Cobol (Ko-bal), ki si je bil sčasoma privzel ime Cobolli-Gigli in ki je bil za svoje zasluge v preganjanju slovanske manjšine v Julijski Krajini imenovan celo za ministra javnih del (1936). Ta je na. 17. januarja 1929 govoril novemu voditelju fašističnega sindikata v Trstu, sledeče;
"V tem novem uradu bo gotovo doprinesel k podvigu vlade, ki si pridržuje vso politično in moralno nadzorstvo tako v Športu kot kulturnih aktivnostih. Kot tajnik sindikata bo našel kot svojo najbolj važno misijo, da privede vse delavstvo v objem "Dopolavoro," da jih tako pridobi politi-, čno in narodno.
"V obmejnih krajih, kot je Julijska Krajina, mora posvetiti vso pažnjo narodnim problemom, ker taka je volja fašističnih voditeljev in predvsem Duceja samega, kateremu smo vdani vsi v interesu naše domovine, ki je vedno prva v naših mislih."
Slovenski in hrvaški narod sta kmalu videla pravi karakter fašističnega "Dopolavoro." Zato ti klubi niso mogli najti korenin med njimi kljub vsej agitaciji in pritisku.
Zastonj se je trudil fašistični tajnik v Sežani, Grazioli, ki je hotel odcepiti slovenska društva od centralnih organi-
Etbin Kristan govori v zapisniku : "Združitev, kakoršna je v Ameriki, se vidi nemogoča v Evropi, ker se je ta razvijala stoletja in stoletja. Tam bo treba prenesti nove ideje na stara debla. Ali tudi združitev Evrope ne bo zadostovalo, nego Kristan veruje, da pride naposled še do združitve vsega sveta."
Niso napačne misli, toda govornik sam uvideva, da je vse to še daleč, daleč. Vendar nadaljuje: "To vse je treba upoštevati, če se hočemo pravilno iotiti dela v tem važnem in potrebnem gibanju."
Že dobro, vse to se lahko upošteva. V tem smislu lahko razpravljamo v revijah in časopisih, gledajoči v dalnjo bodočnost. Tudi s predavanji in diskusijami. Prav, da se tej bo dočnosti pripravljajo tla in se skuša ustvariti ideologija med ljudmi in narodi, ki bo kdaj privedla to teh lepih ciljev. Ne moremo pa sprejeti teh in takih bolj ali manj akademičnih vprašanj za konkretni cilj kakega TAKOJŠNJEGA političnega gibanja med nami. Nam gre predvsem za Slovenijo. Našo Slovenijo je treba TAKOJ čimbolj zavarovati. Treba ji je dobiti prijateljev, zagovornikov, braniteljev. Treba je doseči čimprej vsaj to, da bo Slovenija kje PRIZNANA.
Ne pozabimo, da danes Slovenija visi nekje v zraku. Na mednarodni politični pozorni-ci je Slovenija komaj teorija, če je vsaj toliko. Ali bomo za sedaj pustili Slovenijo lepo .viseti v zraku ir) boWio najprej urejevali Evropo in ves svet, potsm bomo šele lepega dne pogledali, kam prav za prav Slovenija paše? Morebiti bi bilo. to prav komodno početje, toda vprašanje je, če bo do tistega časa Slovenija čakala na naše odrešenje. Ali se ne bo poprej zadušila viseča v zraku? Ali je ne bo kdo drug poprej snel z njene vrvi in jo spravil v lastni žep? Zakaj to le verjemimo, da pri urejevanju Evrope in vsega sveta ne bomo samo ameriški Slovenci na delu, ampak še stotine drugih, neprimerno močnejših in vplivnejših faktorjev.
Pri napačnem koncu bi začenjali, če bi se zamislili v to, kakšna utegne biti Evropa čez kakih sto let in kakšen utegne biti takrat'ves svet, in bi pri tem ugibali, kam naj bi takrat spadala Slovenija. Naše vprašanje je, kako je s Slovenijo da-*, nes in kako bo z njo jutri. Zdaj, takoj ji je treba dobiti zagovornikov.
Kje jih bomo iskali? Ali ni najpametneje, da si jih najprej poiščemo med ostalimi Jugoslovani, ki so nam najbližji ne le po krvi in govorici, ampak tudi kulturno in politično? Saj vendar še vedno govorimo o BRATIH Srbih in o BRATIH Hrvatih. Ali bomo sedaj nehali tako govoriti? Ali so nam te besede gola fraza, ki smo se le da pod pritiskom razmer nanjo privadili?
Človek bi mislil, dokler imaš brate, boš z njimi najprej govoril, kadar ti gre nekaj narobe, in boš skušal skupno z njimi odstraniti težave. Ignorirati jugoslovansko vlado in njene posamezne predstavnike pa pomeni istotoliko kot ignorirati vse jugoslovansko usmerjene j Srbe in Hrvate. Tisti, ki pa ni-| so jugoslovansko usmerjeni,
I bodo "pa kvtčemu čez sto letjstvu. l\Iinister Snoj je za nas
I MORDA pripravljeni voditi neprimerno bolj veljaven nego i______________________________________
■ zacij v Trstu, obljubujoč jim popolno svobodo v njih aktivno-I stili. Toda njegov namen je bil, da jih izolira od njih federa-I cij in tako oslabi, nakar bi jih oslabljene pripeljal v "Do-! polavoro."
še tako številni sestankarji na Lawndalu ali kjerkoli, ki njega porivajo v zapeček!
(razgovore^o federaciji Balkana, Evrope, sveta . . .
Ivan Molek izjavlja: "S federacijo te vrste bi se zadovoljili tudi Slovenci, a to pa s pogojem, da ne bodo več pod-ložniki nobenega kralja," etc.
Recimo, da Slovenci res nujno postavljajo ta pogoj. Ali se bodo glede kralja ali nekra-lja najprej dogovarjali z vsem svetom, potem bodo šele dali ta pogoj na znanje Srbom? Pa niti tedaj ne naravnost, temuč skozi usta velikega sveta? In Srbi bodo zvedeli lepega dne po radiu iz Londona ali Washing-tona: Slovenci nikakor nočejo imeti z vami besede, ako najprej ne spravite svojega Petra II. v muzej!
In če je to edini pogoj za zadovoljitev Slovencev celo v federaciji s široko avtonomijo, pa Srbi ne bodo hoteli postaviti Petra v muzej — kaj potem? Kam bodo potem Slovenci šli?
Ali bodo potem kratko in malo svojo histno republiko ustanovili? Ne, temu Ivan Molek ne bo pritrdil, zakaj celo velika Jugoslaviji mu je premajhna ekonomska edinica. Morali bodo torej iskati zveze z drugimi narodi na severu, na vzhodu, na zapadu . . .
Seveda takih narodov je vse polno na vseh straneh, toda niti enega ni, ki bi imel vsaj od daleč toliko pravice do imena BRATJE, kolikor ga imajo celo najmanj jugoslovansko usmerjeni Srbi in Hrvatje. Če pa Slovenci od BRATOV ne morejo izposlovati zadovoljive rešitve Slovenije, kako na vsem svetu naj jo z mirnim srcem pričakujemo od kogarkoli dru gega?
Utegne odgovoriti Ivan Molek: Saj fe na svetu še drugačno bratstvo, ne le bratstvo po krvi in jeziku. Kaj pa na primer bratstvo v demokraciji? Demokratično zavedna ljudstva bodo imela več srca za Slovenijo kot nedemokratični naši bratje v jugoslovanstvu . . .
Počasi! Ali rti slišal g. Molek Kristanovega mnenja, da "srednjeevropska federacija se zdi nemogoča takoj po vojni. Ozemlja vseh današnjih diktatur bodo morale zasesti demokratične države. Cilj združene Evrope bo dosežen šele potem, ko bo cela Evropa demokrati-zirana, in v deželah, kakor so na primer Nemčija, Italija, Mažarska itd., bo treba največ delovati v tem oziru."
Torej bo morala Slovenija, kar lepo viseti in čakati kdo ve kako dolgo, zakaj dolgo dolgo bo vzelo, preden bo vsa Evropa dobila smisel za demokracijo. ... Mi bi pa vendar radi, da bi Slovenija TAKOJ po vojni našla svoje mesto. Še več! Celo za to nam gre, da bi že SEDAJ Slovenija vedela, kam pripada, in da bi zlasti svet to vedel in priznal. Zakaj drugače bo ostala prav pripravna žoga za politične igre ne le nas ameriških Slovencev, ampak še mnogih drugih političnih aspiran-tov.
In mi smo trdno prepričani, e mesto naše Slovenije v Jugoslaviji. Če se bo nakak način pokazalo, da se v tem mnenju motimo, potem imata Molek in Kristan prav, ko rešujeta najprej Evropo in svet. Zakaj potem je Slovenijo rešiti— nemogoče • • •
Dokler pa ni dokazano, da je naša jugoslovanska linija absolutno napačna, ostanemo v dogovorih z brati Srbi in Hrvati in z Jugoslavijo, ki jo predstavlja njena vlada v inozem-
JPO-SS št. 14, Lorain, 0.
Nekoliko podatkov iz zapisnika seje lokalnega pomožnega odbora št. 14 JPO-SS v Lorain, Ohio.
Na seji je bilo sklenjeno, da se vrši prireditev ta namen, 4. januarja 1942 v Slovenskem narodnem domu v Lorainu. Ob pol šestih se bo serviralo večerjo, nato nekoliko programa. Po končanem banketu in programu pa bo ples, kjer se bo igralo in plesalo same slovenske po-skočnice in valčke.
aZ omenjeno prireditev se bo izdalo tudi programsko knjižico z oglasi, katerih cena je kakor sledi: cela stran $20.00; pol strani $10.00; četrt strani $5.00 in posamezna imena $1.
Dalj,e je bilo sklenjeno, da se pošlje lokalno predsednico, Miss Mary E. Polutnik, na vse glavne seje kulturnih in podpornih društev, ki se vrše v mesecu decembru, kot govornico Slovenske sekcije št. 14 JPO, iz-vzemši na sejo njenega društva št. 85 KSKJ, tja se pa pošlje prvega podpredsednika Mr. Louis Balant-a.
Dalje .je bilo sklenjo, da se pošlje pisma na vse tukajšnje ustanove in sicer: prvič, za oglase ; drugič, da vsako društvo izvoli iz svoje srede tri člane kot zastopnike lokalne sekcije št. 14 JPO-SS za leto 1942. Poleg treh rednih zastopnikov, naj se izvoli tudi po tri namestnike, da če bi bil slučajno redni zastopnik zadržan radi dela ali da se drugače ne more udeležiti seje, da lahko pošlje namestnika.
Seje sekcije se vrše vsaka dva tedna cjlo preklica in sicer 5. decembra 1941 in nato 2. januarja 1942.
Torej, cenjeni Slovenec in Slovenka v Lorainu, Ohio, udeležimo se glavnih društvenih sej v mesecu decembru ter prosimo članstvo, da gre v vseh ozirih na roke Miss Polutnik. Če je ona, ki je tukaj rojena, aktivna in se zanima za našo staro domovino, potem je naša dolžnost še večja, ki smo prišli od tam. Naša sveta dolžnost, če se le še malo čutimo rojene Slovence in če imamo le še ma lo ljubezni do domovine je, da podpiramo reveže tam doma Podpirajmo Slovensko sekcijo, ki bo skrbela, da bodo vsi naši prispevki prišli v prave roke.
Obenem pa tudi ne smemo pozabiti, da smo državljani te naše nove domovine — Ameri ke. Pridno delujmo zanjo kot državljani. Ker nam pa nova domovina daje svobodo pisanja in govora, ne smemo pozabiti pisati in govoriti in pridno kazati naši novi domovini, da smo prišli tudi mi iz evropske celine in da še vedno tam živi naš slovenski rod. Pokažimo ob ča su, ko se bo delilo mir in zemljo, da bo ta naša nova domovina vedela, kje žive Slovani in da nam ta domovina pomaga poiskati naše prave meje, kakršne si Slovani želimo. Zato pa je naša sveta dolžnost, da pridno pišemo in govorimo v prid našim slovanskim trpinom v domovini onstran morja. Ker si sflami ne morejo pomagati, zato pa se držimo mi izreka: "Mal položi dar domu na oltar.!" Rojaki v stari domovini nam bodo hvaležni zato.
Društva in ustanove prosimo, da gotovo izvolite zastopnike in tudi namestnike. Pomnite, da se društvo ne zadovolji samo s par člani na sejah in ravno tako se tudi sekcija ne more zadovoljiti in delovati brez dobrega odbora, ker rednega Članstva nima. Zato pa izvolite dobre zastopnike, da bodo seje sekcije tudi dobro obiskane. Vsakega zastopnika pa je tudi dolžnost, da se udeležuje sekcijskih sej in potem
FDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ JA
Slovenska moška
u
zveza v
Ameriki *
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca,
Ohio.
1939 V
drž»ri
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRU: ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
ŽABNE^'
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravnik P1 Pristop od 16. do 55. leta.
^ k
Članu d'
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske or&
GLAVNI ODBOR:	J
Predsedn'k: - FRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberto". ^o. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cieve> Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, w> Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid. O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O-
jjt
NADZORNI ODBOR:	^
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N- "
berton. O.	„,„vel8»d*]et!
Druri nadzornik: CHARLES BENEVOL 16007 Holmes Ave., 0, Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleve«""'
FINANČNI ODBOR:	5'"
Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E-
Cleveland. O.	j 0•
Drugi odbornik- FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., CleveW"'0, Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., G'raJ '
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske M°šlte 1067 Sutherland Ave., Akron, O.
!2ve2 Pa t
L k
^ V]
"leu »Urn
'ipa tone '6
*ip< Une
K< Hi:
v %
u
Hii
Nn ie b

Cenjeno članstvo!
sam0
n»
Zopet je pri kraju staro leto, pred nami je se m
r)00r . .
december, v katerem se vrše glavne letne seje vseh P° ^ na teh sejah tudi članstvo odloči, ali bo v prihodnje"1 $ družnica agilna, ali bo spala. Te seje so zelo velike^ ,{j < kajti na teh sejah se voli odbore podružnic, na kater'^ ,,Jz ves napredek vsake posamezne podružnice. ce so družnice aktivni in dobri delavci na društvenem P0'^,^1'1 ( vo, da bo podružnica v rokah uradnikov, ki ne bodo V > a
bi jim trava rastla pod nogami Torej, apeliram na sočlan zmožnost in agilnost svojih sočlanov, da si izberejo - ^

J njel
Torej, apeliram na sočlane naših podružnic, ,hnriJ '>>
tov* ' *!?••
odbjj«
tistih, kateri bodo v resnici storili svojo dolžnost do ^ ~ft | rJ;
Vse tiste člane, ki so pa zmožni, pa prosim, da mete urade, ker vaše delo ne bo koristilo samo naši o'—Ju
ampak vsem ameriškim Slovencem, ker naša orga" ^ • prav najmlajša, vseeno deluje po svoji najboljši moc' '/■: . B dek vseh ameriških Slovencev.	\>a -a
V nekaj letih, če bo napredovala akcija, katero ni li med našo mladino, bomo imeli v naši Slovenski A tlid dovolj mladih članov, kateri bodo prevzeli urade i" ' ko vestno vršili, kot jih naši sedanji uradniki vrse' n, d"* moje upanje in iskrena želja. Prav J^epa hvala v^e..jI,iv . njim uradnikom'za njih požrtvovalno delo in vas Pr°g ju^ nu Slovenske moške zveze za še bolj tesno sodelova" ^»V1 i) na še bolj sijajen napredek v bodočnosti. NajleP83 bratski mpozdravom,	_ ^
pa poroča na društvenih sejah o delovanju sekcije.
Če bomo vsak storili svojo dolžnost, le tedaj se bomo lahko šteli, da smo nekaj naredili za slovenstvo v stari domovini. Tu pa tam se sliši rojaka, ki pravi: "Jaz ne da nič v to sekcijo, ker imam svojce v domovini, pa jim bom poslal." Po mojem skromnem mnenju je to praktično in bi tako tudi moralo biti, a je prevečkrat pozabljeno in kaj pa bodo tisti nesrečniki, ki nimajo nobenih svojcev tukaj . . .
V bodočnosti se bomo še kaj več pogovorili o tem. Kar se pa tiče naše prireditve in banketa, pa bom že pravočasno poročal kakor hitro dobim program. Toplo priporočam našim društvom in trgoveem, da dajo oglase v programsko knjižico, storite to, ker bo v dobrobit izstradanih Slovencev v "stari domovini. Vam udani za narod, John Kozjan, preds. publicijskega odbora. -o-
Glavna letna seja
Mesec december je mesec letnih društvenih sej. Na teh sejah se podaja račune in tudi voli odbore za^-prihodnje poslovno leto. Člani in članice društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite glavne ali letne seje v nedeljo, 7. decembra ob dveh popoldne v Knauso-vi dvorank
Že sem vam povedala, da se na letnih sejah voli odbor za prihodnje leto in to bo tudi pri nas. Vsak član in članica bi se
Vincent H. Lauter,	, J'e
moral in morala v**3^
leto udeležiti sej^ p0ii pri volitvi 'odbora 1 ^ istemu z dobrim1.
'je Pro
'«ži M>»

[e
cic fcu,
V
m
bo
napredek društva note.
Upam, da vas poročilo, posebno niste bili od	V
seji, ko boste sbsa b|; napredovala 1 naS . in, Hvala Bogu! UP3" /
"vam	•	/li u t
da boste znali tu» ^ >1.
upoštevati to, d® prihodnje leto zoPe t«
pnauuiije ICLV,	pf j -
bor, ki bo res del^j
rist celokupnega
jednote. Da bos' odbor, ki bo znal
a:
jednote. Da boste y ^
• • „ le 4 S
no kaj pridobiti m , f bi ■ tresati, kakor P^V1 , ustanovi, tako Je Lj P1 ,>i]
bro gospodarstvo
štvih.	nd$t3 [V
Zapravljiv	V ^
spodinja, ki ne zn' nic denarja, tudi niK« ^ ^ ne bosta. Zato Pa'
-	Ji?
in članice, prid»'te ^
izvolite- odbor,	- s"
' ' k
člansko pomočjo, ^e 0(}, > ^ ne . „ > '«ijjV(
\
bor, veste, tudi napravit, za in dobrobiti in jednote.	. ip [ . 6 c
čl a" j/fH
Pridite vsi
1»
kajti po seji bP^dj
'Je 'tel
'»M >
S ■
^'te
h
en do
H,
toj
malo prigrizka grla bo kaj P*f se J i, rej, ne pozabite, ^ ^rj ja vrši v nedeljo, p % ob dveh popoldne . dvorani. Na s^ V X
"61

--^^
podpirajte
trgov0*
"i s.
elit
11 iztegniti, da bi ga fa bisera mogel. Roke Jvezane —. Skočiti sem diH ,Ja ^di noge so mi bile Omahnil sem na-


nd.'
1,0'
»Iff.l AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 4, 1941
(T" p
SATAN IN IŠKARIOT
!' nekaj me je davilo.
1 Vr&ta mi je bila za Vfv ali jermen —. sanjal—? Ali je bi--o
;nen°3 so bledele zve-A ^mene je bila pustinja. pa ie bilo tisto—? .Dovjem so ležale tem-
m isti,
111 v zraku je visel Mast je važen to-''Pomoček za Indijan-Postave so bile In-, ^°beden se ni genil,
'Hi
Zlnil besede.
m
^ liet
sanjah je bilo ... H vedel, da ne san
Sem bil, zvezan —
tudi _?
Emery_?
kazale, da je ob °či. Zadnji je stra-ujet —V'
.let"
po
u, i|,
Je bilo mogoče?" •""ostaško so nas lzne-
!tfaživ.
Sl'l
I
Ijj je j1 )t 1 °Pazil?" 1 ' lz Zemlje so prilezli.
1116 za vrat, za roke, spredaj, od zadaj, JM —- In tako na-kriknit
i« iv,
P1 jf
Vi,-,
M
iz«1 \1>
ti nisem uteg-

9. IJe
A;
, nekdo odgovoril po-
sifl0.'
^othwell vam ne bo
■a in Winnetou tu" ^ bom pa jaz pove-
v
v pest poglavarju čici."
p„ v ;J;uščica. Avat u, je ie inUl J1 krutosti in krvoloč
hv«1

s o1 rip'

r^1
iste.

.X,
% Zloglasen pogla-'0ce- — -
Videl ga še ni-
& \
di>
d»f . t i
; i* flf
b" ter
itffll^Sovoril
V&>
ii>
J
<4
jft
Po nemškem Izvirnika K. Mayi
je ležal. Roko da se na mah znajdete v takem nepričakovanem položaju —? In pa, kaj vas čaka?" "Seveda!"
"No, torej! Pa nikar ne mislite, da sem neumen in nepreviden in da bocFete kaj zvabili iz mene, kakor je pri vas v navadi! In resnico vam bom povedal, suho, golo resnico! Ker vem, da mi nič ne škodi, če povem resnico.
Poslušajte torej! Vaših pu-stlovščin je,konec! Vobče konec in posebej tudi! Tudi meni ne bodete več hodili na pot!
Ali veste, kdo je bil oče Velike puščice, ki ste danes njegov ujetnik?" "Ne."
"Močna roka, ki ste ga ustrelili in pokopali v Dolini smrti. Ali veste, kaj vas čaka?" "Bomo videli." "Najgrozovitejša smrt vas čaka, ki si jo morete izmisliti! Žive vas bo pokopal v grobu svojega očeta. Tako mi je prisegel in kakor veste, Indijanec v takem slučaju prisege ne prelomi.
No, sir, kako vam je pri srcu?"
"Prav prijetno." "Lepo! Kmalu se bodete počutili še bolje!
Torej umrli bodete! Pa počasi bodete umirali, ginevali od gladu in žeje! Dolge, strašne dneve! In to v kamenitem grobu ob strani poglavarja, ki ste ga ustrelili!
In ker ste mi bili tako zelo naklonjeni, vam bom smrt olajšal in olepšal. Ponesli bodete s seboj v pekel zavest in prepričanje, da se bom po vaši smrti počutil na zemlji, kot da sem res tisti, za katerega ste me že ves čas sem imeli, kar se poznava."
"Jonatan Melton, ki je osle-paril Small Hunterja za milijone _? In tisti, ki leži ustreljen in pokopan v soteski na ozemlju Ayarov, tisti je bil pravi Small Hunter?" "Da."
"In kol agasi Kalaf ben Urik je bil vaš oče?" "Da." "Da."
Mislil sem tistikrat, da ste dobro shranjeni pri Ayunih, pa bedaki so, niso vas znali držati. Ampajk došli nas le niste!"
"Odpotovali ste v New Or leans?"
"Jadrno! In tam je bilo že vse pripravljeno, da prevzamem Hunterjeve milijone."
"Stric*Harry Melton je bil tisti, ki je pripravil tla za vas kajne?"
"Da! Dobil je v roke vašo brzojavko in tudi vaši pismi Razbrali smo iz njih, da je treba naglega udara, pohiteli
c
smo.
Prepozno ste prišli v New Orleans! Mislili ste sicer, .kdo ve kako duhovito ste se lotili stvari, pa priznati morate, da ste nazadnje vendarle čisto navaden šušmar v takih zadevah!
In najbolj pa me veseli, da sem vam tudi gospo Silverhill pred nosom odpeljal. Vas je pač zelo grizlo, da vas je tistikrat odbila, ne —1" "Kedaj ?"
"V Sonori, kjer ste tolikokrat klečali pred njo." "Jaz —?"
Vkljub f resnemu položaju sem se na ves glas nasmejal.
"Vi, da! Le smejte se! Vas smeh me prav nič ne moti. In kako vam je žarel obraz, ko ste jo pred nekaj dnevi spet našli v New Orleansu —1"
"Žarel —? Moj obraz —? Ni slaba, tale šala!"
"Da! Kar nori ste bili od ve selja!"
"Najbrž sem tudi tam v New Orleansu klečal pred gospo Silverhill —?"
"Seveda seveda —! Le priznajte, sir!"
(Dalje prihodnjič.)
Govor hrv. bana g. Dr. Šu-bašiča v Pittsburgh!!
iij'v ij'Sem vedel, da še ni ,-ri i J„e Neizprosen sovraž e^X.Malo -
ime,
,«•0» fl J
D9'
upanja nam je ^ovo ime. da bi se
govoril poleg me-
(ii :| krenil z glavo in
je nosil, pa tušem ga takoj spo-
0
le V
r 'Sem
Helton

je bil. se v stran.
se obračate?" se je
,5.. ^H me res tako hu-...
Ali pa me morene več?
;,jl veste, kdo sem?" Ijlf , J bilo, če bi bil mol-i.^1 nespametno. Lah-r^kil iz njega marsi-1 nam morebiti kori-
sem mu, pa seveda
i^beznivo:
'• Največji lopov in sem jih kedaj
i, 6k, velik in krivičen sir! Pošten človek
I11 Posebno do vas! °kažem?"
Jlv° je nadaljeval:

bodete
_____ veseli, ce
Vrtenj aka v meni. In da sem res po-
5jnj*te, -da vam " 8uJem?"
s£ 'if
^ C^Pravljen sem,
zelo
fcfi
v '	in pravično po
k>*o in obresti. Ali
i!*' i^f^aden sem. 'A L" Sem si mislil. In tu-F i kJ b.
da
k v °om, bolj, nego mo-If^ujete.
Seveda zvedeli, kako
(Konec) * Tako odhajati iz domovine, gol in bos, a bogat z ljubeznijo naroda potujem od morja do morja, prvega, drugega, tretjega in' prihajam med ta svet. Vi pravite svet svobode, drugi pravijo svet blagostanja in izobilja, jaz pa pravim svet žalostnih dni za hrvatskega bana. Prihajam, ko doslej skoraj nobene besede nisem spregovoril. Prihajam prvič v Pittsburgh, mesto, kamor so prvi naši ljudje, ki so zapustili domovino, prihajali in odhajali, da podro svoje življenje, da bi mogli vrniti ljubezen svoji domovini. Od nikogar nočem česarkoli materijelnega. Prihajam, da dvignem in zberem vse, kar je mojega, prihajam, da naberem tistega, s čemer naš narod svobodno razpolaga in da se tako s tem, kar je svobodno v razumu in v razmišljevanju ter z občutki svoje . ljubezni pokažem pred tem svetom, med katerim vlada, kakor pravijo, sama sreča iri zadovoljstvo (ploskanje).
Prvič prihajam, da vam govorim in tisto, kar sem govoril sem čital, da se ne bi reklo, da sem drugače mislil in drugače govoril. Predložil sem čiste, {rute in nepobitne resnice. In co sem vse to zbral, se postav-jam na to mesto, pred vami, pred obraz naših svetovalcev, pred obraz velike Anglije in vseh njenih domininov, pred obraz velike slovanske Rusije (ploskanje), pred obraz vseh ostalih pohojenih Slovanov, pred obraz te zemlje demokracije, te zemlje svobode (burno ploskanje), te zemlje pravice, pred v^emi temi pravim, pred svojim narodom, pred svojo domovino in pred svojim kraljem (odobravanje), govorim in dvignem svoj glas protesta.
Ta glas dvigam danes kot aan vseh Hrvatov, zlasti tistih zasužnjenih v Hrvatski. Dvigam svoj glas protesta zaradi priklopitve najbolj čistih hrvatskih krajev Italiji, kjer prebivajo sami Hrvati in delno Srbi 300 let nazaj. Dvigam svoj glas protesta, ker se. je s silo in na nedostojen način, ki je daleč od dostojanstva, skušalo vsiliti mojemu hrvatskemu narodu kralja tuje krvi in ga kronati z neomadeževano krono hrvatskih kraljev.
Dvigam svoj glas protesta, ker je sovražnik z ustvaritvijo neke "neodvisne" Hrvatske raz bil državno skupnost, ki si jo je n^rod ustvaril s trpljenjem in s svojo krvjo. Dvigam glas protesta pred Bogom, pred vsemi našimi zavezniki, pred vsem svetom spričo vsega, kar danes naši sovražniki počenjajo.
Vedite, da v tem trenotku so ljudje, ki bi se hoteli kakor jastrebi prikrasti k .tujemu tele su. Vendar, ne ozirajmo se nanje. Pojdimo naravnost proti enemu cilju, edinemu cilju, cilju, ki ga vsi združeni vidimo, a to je zmaga človečanstva, pravice in svobode. In zato v imenu mojega naroda tudi s tega mesta • pozdravljam vse borce, ki se borijo za svobodo, pravico in človečanstvo, a to so vsi narodi, ki so danes z nami združeni, vsi vojskovodje, ki vodijo te narode. Pozdravljam vse od našega mladega kralja do starega gospoda Churchilla in današnje velike vojskovodje vzhoda, ki danes vodijo ruske vojske. S tega mesta pozdravljam tudi zemljo, ki je vedno stala na braniku človečanstva, zemljo, ki je visoko obvarovala zastavo svobode, velike ameriške demokracije z njihovim predsednikom Rooseveltom.
Pozdravljajoč jih, pozdravljam še enkrat vas, bratje in sestre, vaše očete, vaše matere, vaše otroke, vaše domove, ki ste jih tukaj zgradili, vaše steze, po katerih hodite, vaša ognji-
šča, vas, ki ste daleč od domovine, a jo toliko bolj ljubite, pozdravljam vas in končujem ta-ko-le:
Zbirajte svoje moči, ki so tako majhne, pa nam tako potrebne, zbirajte jih zato, da_ jih damo človeštvu, a to je za zmago, kajti samo v tej zmagi leži vse naše, kar imamo, počiva naša narodna hrvatska svoboda, naša svobodna Hrvatska v državni skupnosti Južnih Slovanov, Jugoslaviji, (burno ploskanje).
-o-
Podružnica št. 3 SMZ
;V četrtek, 4. decembra, ob sedmih zvečer se vrši glavna letna seja podružnice št. 3 Slovenske moške zveze in sicer v navadnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave.
Odbor prijazno vabi vse člane, da se gotovo udeleže te seje, na kateri bodo sprejeti važni zaključki preteklega in za bodoče poslovno leto. Ena teh važnih točk pa je gotovo volitev odbora za leto 1942, kakor tudi raznih drugih odborov podružnice in pa zastopnika za JPO-SS in pa za Slovenski dom na Holmes Ave. Po seji se pa vrši skupna domača zabava z okrepčili. Na tej seji bodo razdeljene tudi denarne nagrade vsem tistim članom, ki so bili posebno aktivni v zadnji kampanji za pridobivanje novega članstva. Možno je tudi, da bo vsak član, ki je naročil sliko zadnje delegacije prejel isto, če jih bomo do četrtka prejeli iz Barbertona, kjer smo jih pred kratkim naročili. Torej pridite na sejo vsi, vas prijazno vabi, Odbor —r-o--
Glas iz Euclida
je knjižice in če vidi, da je kaj zamudil preteklo leto, se ga prosi, da isto porovna na glavni seji, ako le more.
Vsak izmed nas naj stori svojo dolžnost in prihodnje leto bo uspešno v vseh ozirih.
Pozdrav,
Frank A. Hochevar,
tajnik
Podružnica ŠUO SMZ
Vnedeljo dopoldne se bo vršila naša seja in ker je to zadnja v tem letu, je menda dolžnost vsakega člana, da se gotovo udeleži vsaj letne seje.
Na tej seji bomo volili tudi odbor za prihodnje leto in si bomo začrtali smernice, po katerih bomo skupno delovali za napredek in porast naše podružnice. Zato pa tudi pripeljite vsak enega novega člana za sprejem na letni seji.
Znano vam je že tudi, da ima naša Slovenska moška zveza tudi mladinski oddelek, katerega ustanovitev je potrdila zadnja redna konvencija naše zveze. V ta oddelek se sprejema vs6 dečke od enega do IG. leta starosti, ki so do novega leta prosti ases-menta. Kar se pa tiče računov in drugih važnih stvari pa boste slišali na seji, zato pa upam, da boste gotovo vsi navzoči. Pridite in dajte dobrih nasvetov odboru, da bo z vašo pomočjo lahko deloval za napredek naše Slovenske moške zveze. Z bratskim pozdravom.
F. Krečič -o-
MALI OGLASI
Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine, se tem po-om iskreno zahvaljuje vsem, ki so se udeležili našega "Card Party" v nedeljo, dne 23. novembra, ter tako pomagali do lepega uspeha. Posebna zahvala gre članicam Oltarnega društva, ki so pod vodstvom predsednice Mrs. Katie Roberts tako lepo postregle vsem udeležencem.
• Vse je bilo veselo in zadovoljno in tisti, ki se niste udeležili, ste v resnici nekaj zamudili, ker se je od večih slišalo, da naj še večkrat kaj takega pripravimo.
Mesec december je čas glavnih sej; zatorej opozarjam VSE člane društva Najsvetejšega Imena, da se vrši glavna seja v nedeljo, dne 7. decembra, pričetek točno ob 2. uri. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži, ker na tej seji se napravijo smernice za celo leto. Volijo se tudi novi uradniki in sicer •taki, da bodo večini članov povolji.
Društvo Najsvetejšega Imena je predvsem "CERKVENA BRATOVŠČINA," ki skrbi za dušni blagor že sedaj, posebno pa po smrti. Ima pa tudi posvetne naloge, to je, da se predstavi verska stran v pravi luči pred svet in pa da deli dobra dela in pomoč, kjer potreba. Za to je pa treba gmotnih dohodkov. Naš asesment je majhen — vsak član naj pogleda v svo-
CHRISTMAS SEALS
Sob« išče
Išče se 2 ali 3 opremljene sobe, okrog St. Clair Ave. in 64. cesta. Plačam od $25 do $30. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HEnderson 6399.
V PETEK:
ribja" pečenka
V SOBOTO:
guljaž in polenta s kislim zeljem. Serviramo od 6 naprej. Vedno fina godba.
Slovenski dom Jo810 Holmes Ave.
(Thursday x)
RENU AUTO BODY CO.
878 East 152nd St. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender Je. Welding! J. POZNIH — M. ŽELODEC GLenville 3830.
Naša zaloga je velika!
Kupite vaša božična darila sedaj. Mi vam jih pa shranimo do božiča.
Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St.
(Thurs. x- dec. 18)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDETJOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St Clair Ave.
ENdlcott 9359 pivo, vino, žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
POZOR, ŽENE IN DEKLETA!
Žene in dekleta, pridite po lepe in moderne suknje, v»e mere in barve. Pridite pogledat k nam, predno greste drugam. Oglejte si pri nas tudi lepe obleke za žene in dekleta ter za otroke suknje in obleke. Imamo lepe gorke kovtre in plahte ter vsakovrstnega blaga, ki se potrebuje pri hiši, moške srajce, spodnje perilo, kravate itd.
Imamo v zalogi lepe zastore in vsakovVstna darila za vso vašo družino. Pridite sedaj, ne čakajte do zadnjega dne. Pridite in izberite in mi vam bomo zavili v lepo belo bokso. Pa tudi spravimo za vas, dokler ne boste potrebovali. Če nimate denarja, je dovolj, če daste nekaj malega sedaj, drugo pa kadar vzamete blago.
Pridite sedaj! Se vam priporočamo,
ANZLOVAR'S vogal 62. St. in St. Clair Ave.
. (Nov. 28, Dec. 4)
Blago in cene, katere ne bi smeli prezreti, predno kupite potrebščine za vaš dom ali za božična darila
Najnovejše FRIGIDAIRE LEDENICE, družinska
velikost, samo ...................... ................................................$130-00
EI.EKTROLUX LEDENICA na plin, dobite 20% popusta GRAND KUHINJSKA PEČ, prej $92.95, sedaj samo $69-95
MAYTAG PRALNI STROJ, aluminast čeber, dem.....$79-95
Na 1910 RADIOS dobite do 40' < P°Pusta
WHITE ŠIVALNI STROJ, $79.50, sedaj samo ................$47-95
DESK MODEL ŠIVALNI STROJ, prej §120.00, sedaj $79.95
ELEKTRIČNI VRTILNI LIKALNIK cd $2295 naPreJ Imanu! polno zalogo vsake vrste električnih predmetov in polno izbiro pohištva.
Pri nas plačate lahko na lahka mesečna odplačila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6.104 St. Clair Ave.	819 E. 185. St.
.in.......................................................................
Vabilo na delničarsko
Stanovanje se odda
Odda se 3 sobe na 1001 E. (»2. St. Poizve se istotam. (282)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 4 sobe. Vse ugodnosti. Vprašajte na 1166 E. 60. St.	(283)
sejo!
Delo dofcii
Išče se ženska za splošna hišna dela; nič pranja; nič kuhanja; plača $7 na teden. Pokličite WAshington 4470. (282)
Delo dobi
Delo dobi ženska za splošna hišna dela; nič kuhe; 2 otroka. Ostane par noči. Plača $10 na teden. Vprašajte na 3645 Sils-by-Rd., Cleveland Heights, telefon FAirmount 8860 '(282)
Hišnik dobi delo
Išče se hišnika, da bi čistil v restavraciji. Dobi sobo, hrano in plačo. Vprašajte na 390 E. 156. St.	(282)
Trgovina naprodaj
Proda se grocerija in mesnica; vse električno zamrznenje; dohodki $800 na teden; najemnina $30. Se žrtvuje; nobena poštena ponudba se ne zavrne. Carl's Food Market 1403 E. 55. St. ENdicott 8002.	(285)
Protect Your Home from Tuberculosis
Denarna pomoč svojcem
Rojaki, ki žele poslati denarno pomoč svojcem v domovino, se lahko poslužite te prilike. Jaz- sem Gregoračev iz Nove Sušice pri Št. Petru na Krasu, Imam dobiti večjo vsoto iz mojega posestva. Več pojasnila dobite pri
Joseph Penko 1069 E. 77. St.
Cleveland, O.
(282)
Naša delničarska seja se vrši v nedeljo, dne 14. decembra, 1941 točno ob 2. uri popoldne v dvorani na 10814 Prince Ave. Prosi se vse delničarje in delni- = čarke ter društvene zastopnike, da se iste polnošte-vilno udeleže, da si izvolijo direktorje, ki bodo vredni voditi to naše podjetje v letu 1942.
x
D1REKTOR1J SDD NA 10814 PRINCE AVE. ŠIIUIHHIHIIHH........milili....................................................................
JVajboljJre božično darilo
Za dekleta iri žene ,1e—fina STERLING suknja iz blaga ali fin FUR-COAT, katere lahko naročite pri meni naravnost iz tovarne in to po sledečih nižjih cenah, kakor kje drugje:
STERLING suknje so od ......$ 16.50 naprej
Črne PERSIAN LAMB FUR-COATS $145-00
naprej
SABLE-BLENDED MUSKRAT BACKS $165.00
naprej
Črne Buck-SEALINE (coney) ..$ 69-00 naprej Gori navedene cene na PUR-COATS so od $25.00 do $75.00 ceneje, kakor kje drugje. PREPRIČAJTE SE! Naročite si suknjo) ali FUR-OOAT sedaj, da vam jo še lahko naredimo do božiča v slučaju, da nimamo vaše številke v zalogi. Kar pc kličite me, da vas peljem v tovarno in če vam ni mogoče med tednom, vas lahko peljem v nedeljo zjutraj. Se vam priporočam.	.
BENNO B. LEUSTfG
1034 Addison Rd. EN 3426; EN 8506
CLEVELAND PUNCH & SHEAR SOCIAL CLUB
B € N € F I T DANCE
HELD AT SACHSENHEIM HALL, 1400 E. 55. ST. SATURDAY, DECEMBER 6,-8:00 P. M. Music by Duke Gladin EVERYBODY WELCOME! ADMISSION 35 CENTS
.tl.„,,1.niiiiii.iiiil!MiiiililMiiillli:illilllliillllllllllliililllMlllllllllllll«liiiiiiiii,,m,r
1 Jos. Zele io Sinovi |
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili in bolniški vor- redno m ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z naJbolJSo postrežbo i 6502 SI. CLAIR AVENUE	TeL: ENdicott 058J =
COLLIMWOODSKI URAD: 5 452 E. 152D STREET	Tel.: KEutnore 8118 5
TiMMniiMiiuiiiiiunititiiiuiiiiiiiuiiiiii^iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiii^
«
Sons, Inc.
15301 Waterloo
6019 St. Clair Avenue
Kupujte za božič zgpdaj pri Grdinovih
ODPRTO ZVEČER—ZAPRTO OB SREDAH OPOLDNE

AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 4,1941"
Za las je manjkalo
ROMAN
"Zadovoljni boste sami s seboj, gospa. Vaš pogum se vam bo izplačal. Zdi se mi, da je ves Sauveterre zbran na postaji."
In to je bilo tudi resnično. Od sinoči se je širila novica po mestecu — in nihče ni vedel, kako .je govorica nastala — da pride z vlakom, ki pripelje ob deveti uri, "morilčeva mati." To je bil tudi vzrok, da je sko-ro sleherni sklenil, da bo navzoč na postaji, ko dospe markiza. V malem mestu, kjer ljudje tako ljubijo govorice, se take zadeve nikdar ne zanemarjajo. Nihče ni občutil v svojem srcu, koliko mora uboga ženska trpeti, ko bo prisiljena zreti radovednim pogledom skoro vsega mesta v oči. In 1 ju dje se prav nič niso sramovali te svoje hinavske indiskretno sti. Prebivalci Sauveterra so bili nad vse radovedni pri pro dajanju zijal. Navado imajo, da se postavijo prav pred vas, štrlijo v vas, nakar skušajo dognati tajnost vašega veselja ali pa vaše žalosti.
Pripomniti je treba, da je bilo ljudsko mnenje precej vzru-jano napram gospodu Boisco-ranu. Ce bi pogorel samo grad Valpinson in če bi bil samo grof Claudieuse napaden v morilskem namenu, tedaj to še ne bi pomenilo dosti. Toda požar je imel strahovite posledice. Dva meščana sta poginila v plamenih in nadaljna dva sta bila tako nevarno obžgana, da so se bali za njiju življenje. Še dan prej je imelo tnesto Sauveterre priliko videti prizor žalostnega sprevoda. Peljali so na pokopališče oba meščana, ki sta se ponesrečila v ognju. Vse mesto je bilo priča po pogrebu, kako je šla uboga vdova vmest-no hišo, kjer je pokleknila pred župana, držeč v naročju najmlajšega otroka, dočim so se je ostali otroci tesno oklepali. Prosila je za pomoč, ker je z možem zgubila vsa sredstva za preživljanje.
In vso to nesrečo so ljudje pripisovali Jacquesu, katerega so neprestano preklinjali. To je bil tudi vzrok, da so ljudje sklenili, da sprejmejo mater morilca, markizo, z žvižgi in sramotenjem.
"Glejte jo, glejte jo, tam prihaja!" je kričala množica, ko se je markiza pokazala na postaji, naslonjena ob rame svojega odvetnika.
Toda druhal ni rekla ničesar druzega, kajti bila je skrajno začudena radi prihoda markize. Takoj sta nastali dve stranki v množici. "Precej predrzno nas gleda!" so govorili nekateri, dočim so drugi izjavili, potem ko so zrli v lice markize: "Ta ženska je popolnoma prepričana o nedolžnosti svojega sina."
Na vsak način pa je bilo očitno, da je markiza dognala, kako izvrstno se ji je izplačalo, ko je sledila nasvetu svojega odvetnika. In to ji je dajalo novo moč. Ko je v množici spoznala nekatere ljudi, ki so ji bili znani še od prej, je takoj stopila k njim in z nasmehom na licu rekla:
"Gotovo vam je znano, kaj se nam je pripetilo. Nekaj nezaslišanega je to! Svoboda mojega sina je na tehtnici radi prazne marnje sodnika, ki posluša izjave vsakega pritepen-ca. Dobila sem vest sinoči brzojavnim potom, nakar sem se takoj podala z gospodom odvetnikom v vaše mesto, da do-ženemo uradnim potom nedolžnost mojega sina."
Gospod Folgat je bil videti jzačuden, vendar si ni mogel
kaj, da ne bi potrdil izjave gospe markize.
"Gospodje od sodnije bodo prav gotovo obžalovali," je rekel odvetnik, "kajti resnica bo kaj drugega prinesla na dan."
K sreči se je zdajci skupini približal neki mlad moški v li-verji, ki stopi k markizi in odvetniku ter reče:
"Kočija gospoda de Chando-re je pripravljena."
"Izvrstno!" odvrne markiza.
In ko se prikloni napram meščanom mesta Sauveterre, ki so bili vsi razočarani radi njenega samozavestnega nastopa, pravi markiza?
"Oprostite mij ker vas moram tako hitro zapustiti, toda gospod Chandore nas pričakuje. Toda srečna bom, ko vas bom mogla zopet pozdraviti skupaj s svojim sinom."
Hiša Chandore družine se je nahajala na drugi strani nove tržnice, prav ob koncil ceste, ki prav za prav ni bila druzega kot vrsta stopnic. Župan se je leta in leta trudil, da bi pregovoril mestno zbornico, da vzravna in tlaka cesto, toda mestna zbornica je Vselej odrekla njegovi zahtevi. Poslopje je bilo še precej novo, masivno, toda nič kaj čedno zgrajeno. Poleg je stal precej visok stolp s koničastim vrhom.
Nekdanji člani družine Chandore so bili svoje dni vplivni fevdalni gospodje, ki so globoko sovražili vse, ki niso imeli ] plemenitih prednikov, obenem so pa silno sovražili tudi vse revolucijonarne puntarje. Toda ti časi so že zdavnaj minili. Od vse družine — ki je bila svoječasno zelo številna in premožna ter mogočna — je preostal samo še baron Chandore in neko dekle, njegova vnukinja, ki je zaročena z Jacques Boiscoranom. Diana je bila sirota. Bila je komaj tri leta stara, ko je tekom petih mesecev zgubila očeta, ki je padel v nekem dvoboju in mater, ki ni imela dovolj moči, da bi prebolela težko zgubo. Seveda je pomenilo to za otroka strašno usodo, vendar pa ni ostala brez ljubezni. Njen stari oče jo je vzgojil z največjo nežnostjo, in dve sestri njene, matere, gospodični Lavarande, ki tedaj že nista bili več mladi, sta sklenili, da se nikdar ne poi-očita, tako da bosta posvečali lahko toliko več pozornost svoji nečakinji. In od onega dne sta sklenili, da ostaneta v hiši gospoda Chandore, ki je pa v začetku jako nasprotoval tej ideji, rekoč, da je sam popolnoma zmožen, da skrbi za vzgojo otroka, katerega je hotel imeti samo za sebe. Le toliko jima je dovolila, da sta v času njegove odsotnosti lahko pri njegovi vnukinji in da prideta kadarkoli želita.
In to je bil vzrok, da je na>-stalo nekako tekmovanje med starim očetom in med tetama, ki je bilo včasih skrajno pretirano in skoro smešno. Sleherni si je prizadeval, da si pridobi tem večjo naklonjenost mladega dekleta, sleherni je bil pripravljen plačati vsako ceno za najmanjšo pozornost od strani Diana stara pet let, je že posedovala vsako igračo, ki je bila sploh kdaj iznajdena. Ko je dosegla starost desetih let je bila oblečena kot princezinja, nališpana z vsemi mogočimi dragulji.
Med tem. se je pa stari oči popolnoma spremenil, od glave do nog. Robat, strog in odločen, je postal kmalu predmet "očetovske ljubezni." Strogi pogled je zginil iz njegovih 8či, na ustne se je naselil smeh-
ljaj. Za vse je imel prijazne in sladke besede. Vsak dan so ga videli, kako je taval po ulicah, hodil od trgovine do trgovine, da nakupuje predmete za svojo vnukinjo. V hišo je vabil njene mlade prijateljice, pripravljal izlete za nje, da celo plesati je šel radi nje.
Ako je Diana pokazala ne-voljen obraz, se je začel tresti. Kadar je zakašljala, je preble-del. Nekoč je bila bolna; dobila je ošpice. Čuval je nad njo dvanajst noči zaporedoma in poslal v Pariz po zdravnike, ki so se mu v obraz smejali.
Kljub vsemu temu pa.sta obe stari gospodični dobili priliko, da še nadkriliti te neumnosti
Da se je Diana sploh kaj naučila je vzrok, ker je sama zah tevala, da se uči, toda kadar je dekletce, pokazalo najmanjši znak utrujenosti, so odslovili vse učitelje iz hiše.
V Sauveterru so vse to videli in se smejali ter zmajevali z rameni.
"Kakšna bedasta vzgoja je to!", so govorile ženske. "O ta-
"Prvi klic
kih slabičih še nismo slišale. Kaj bo iz tega Otroka!"
Toda k sreči je bila Diana ena onih narav, ki se nikakor ne dajo pokvariti, in najbrž je bila rešena pred nevarnostjo pogubljenja, ko je opazovala pre-obile izlive negovanja. Ko je postala starejša, se je smejala in govorila:
"Stari ata Chandore, moji teti Lavarande in jaz lahko delamo kar se nam poljubi."
To je bilo samo v šali. V resnici pa je redkokdaj kako mlado dekle poplačalo vso nego in sladkobo, ki jo je obdajala, z boljšo in večjo pozornostjo.
In Diana je na ta način živela srečno življenje, prosta vseh skrbi. Stara je bila pravkar sedemnajst let, ko se je pripetil odločilen dogodek v njenem življenju, Gospo'd Chandore se je, nekega jutra srečal z Jacque-som Boiscoranom, katerega prijatelj je bil, pa ga je povabil na kosilo. Jacques je ponudbo sprejel in je prišel. jDiana ga je zagledala in sle takoj zaljubila v njega.;
In sedaj je imela prvič v svojem življenju v svojem srcu skrivnost, ki je nepoznana staremu očetu in tetama; tekom prihodnjih dveh let so bile pti-čice in cvetlice edine priče njene tajne ljubezni, ki je vzcvetela v njenem srcu ,kakor sladki
sen.
Kajti Jacques je ostal slep skozi dve leti.
Toda onega dne, ko so se mu odprle oči, je čutil, da je njegova usoda zapečatena. Toda obotavljal se ni niti za trenutek; ni še potekel en mesec, ko
je prišel markiz Boig Sauveterre in na"*J z3"jl vesen način vpraša' Diane za svojega sina. »
To je bil strašen^'
starega očeta Chando* (Dalje prihodnji
za
osvežilo"
Na tem svetu vsakdanjega dela je oddih, ki osveži z ledeno-mrzlo Coca-Cola zažcljiv trenutek na scnčhi strani vsakdanje zaposlitve ; Vxajne -samo
minuto, da se osvežite kar; iz stckientee.
' "• .'".V: ,, i ' '. i*"Vv 'i: T1
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO.
PRospecf0333 ;'. V■■	>
Philco 350T
Najnižja o ena za vse 3...Stan-da r d, kratko-valno in FM sprejemanje!
Velika vrednost
PHILCO namizni model!
AC-DC Superheterodyne. Vdelani Aerial sistem. 6-palčni ovalni zvočnik. Kabinet iz ore-hovine in mahago-nl. Druge izrednosti.
MODEL 321T
HOME EQUIPMENT SALES COMPANY
FRANK C. PERME
710 East 152nd St. — MUlbefry 4111
Božič bo na 25. decembra!
SAMO ŠE 21 DNI JE DO BOŽIČA!
ZA MATER:—Westinghouse ledenica, Conlon likalnik, Maytag ah Speed Queen pralnike, šivalne stroje, prenosljiv pon11' Ivalnik.
ZA OČETA:—Udoben mehak stol, pisalna miza, pepelnik, svetilka.
ZAZ BRATA:—Svetilka, omara za knjige, pepelnik, radio.
ZA SESTRO:—Skrinja iz cedrovine, šivalni kabinet, svetilke za sp«1' nico.
ZA BERIČKA:—GUGALNIKE (usnje, ali pleteni), pisalne mize, ^V trkovalni seti.
Še več drugih daril je za dom. Nova preproga, ki bi se prilegala vaŠ'lTl sobam, novo pohištvo za parlor, spalnico ali jedilnico.
RAJŠI KOT KAJ DRUGEGA BI RADA IMELA ELEKTRIČNO LEDENICO
......,
Ravno seda j. ima jo trgovine dobro zalogo e1 tričnih ledenic, vse pripravljene za božič. to je pametna ideja za praktične Miklavze' da naročijo zgodaj. Dali bodo darila, na tera bo vsaka ženska ponosna, darila, ki pomagala lajšati življenje gospodinjam» jih bodo prejele.
Nove električne ledenice so bolj ekonomij' bolj uporabne in krasnejše kot še kdaj Pre^'
Ako ste mislili na električno ledenico kot žično darilo, izberite si jo sedaj—da boste .bili tako, ki bo najbolj razveselila "nje"0 srce.
Ute Zlecfaical