CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIAtlSTlCNI ZVEZE DILOVNBttA LJtfPSTVA CBLISKBaA OKRAJA z LETNEGA ZBORA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU NAŠ^CILJ JE ^ VEC ustvarjati in VEČ trositi V nedeljo je bil v dvorani OZZ v Celju XII. redni letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Poleg delegatov so se občnega zbora udeležili tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slo- venije tovariš Stane Kavčič, član Izvršnega sveta LRS tovariš Tone Bole, predsednik OO SZDL v Celju tov. Franc Simonič, predsednik OLO Celje tov. Riko^Jermo-n in drugi. , - . . Ker so delegati dobili že prej pisme- ao poročilo na dom, je predsednik OSS tov. Ivan Zmaher uvodoma v krajšem poročilu nanizal dosedanje uspehe pri delu in pomanjkljivosti v delu sindi- kalnih organizacijah, hkrati pa je na- kazal najaktualnejše naloge, ki jih bo- do v letošnjem letu morale sindikalne ©rganizacije v celjskem okraju reše- vati. Ko je govoril o povečanju pro- izvodnje dn produktivnosti dela, je poudaril, da sd je OSS prizadeval pre- ko občinskih sindikalnih svetov in sindikalnih podružnic čim bolj angaži- rati delavske svete v podjetjih v za- laganju za večjo produktivnost. Izha- jajoč iz stališča, da povečanje proiz- vodnje dn produktivnosti predstavlja pogoj za ustvarjanje materialnih odno- sov in s tem izboljšanje življenjskih po- gojev delovnih ljudi, je OSS stremel nenehno za tem, da se v delovnih ko- lektivih ustvarijo pogoji za povečano produktivnost. Po podjetjih se je za- lagal predvsem za boljšo organizacijo dela, za pravično nagrajevanje, za dobro kadrovsko politiko, za izobraže- vanje delavcev, za izboljšanje pogojev dela, za boljšo izrabo surovin ter za racionalnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet. Rezultat teh prizadevanj je bil, da so podjetja v celjskem okraju dosegla in celo ponekod presegla po- stavke lanskoletnega družbenega plana. V razpravi je sodelovalo mnogo dele- gatov, razen njih pa je spregovoril tudi tov. Stane Kavčič in Tone Bole. Vsa razprava je bila osredotočena v eno samo misel, kako izboljšati dosedanje sindikalno delo z namenom, da bi v proizvodnji dosegli še večje uspehe, hkrati s tem pa tudi boljše življenjske in delovne pogoje delovnih ljudi, kar se naj povsod odraža v večji skrbi za človeka. Tov. Ogorevc iz Celja je govoril o storilnosti dela in sistemu nagrajevanja ter poudaril, da bodo morala podjetja čimprej izvršiti analitično oceno delov- nih mest, kajti le tako bo možno pra- vično razdeliti osebne dohodke. Dalje je menil, da se bodo osebni dohodki povečali lahko le na podlagi večje pro- duktivnosti, ne pa z nominalnim dvi- gom plač. Višina plač je v tesni po- vezavi s povečano proizvodnjo, ki se še da dvigniti z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo dela, večjo štednjo pri materialu ter z večjim delovnim učinkom. Dejal je, da bo treba letos v podjetjih celjskega okraja dvigniti produktivnost za 1%. To bomo dosegli tudi z boljšo organizacijo tehnološkega procesa ter z manjšimi rekonstrukcija- mi v industriji, predvsem pa, da se bo- do kolektivi zalagali za zmanjšanje ne- produktivnih dni v letošnjem letu. La- ni je namreč odpadlo v industriji celj- skega okraja 20 neproduktivnih »pla- vih« dni na enega zaposlenega. To šte- vilo ne dela posebne časti proizvajal- cem ter ga bo treba letos zmanjšati na minimum. Tov. Ogorevc je dalje me- nil, da bo treba razen tega posvetiti večjo skrb tipizaciji proizvodnje zlasti v gradbeništvu, izboljšati metode dela pri vsakem delovnem mestu ter po- večati kontrolo stroškov v obratih. Ce bodo v naših podjetjih povsod tako de- lali, če bodo uredili delovne odnose v skladu z znanstvenimi metodami dela, bodo pod takimi pogoji uspehi zago- tovljeni in plani preseženi. Tov. Spat iz Celja je razpravljal o delavskem upravljanju in poudaril, da bi morale sindikalne podružnice nu- diti vso pomoč delavskim svetom, da bi se le-ti v vsakem pogledu uveljavili, predvsem pa zoperstavili vsaki samo- volji posameznikov in povečali skrb za delovnega človeka. Veliko sicer o tem načelno govorimo, ni pa še konkretnih rezultatov, da bi n. pr. dvignili zavest delovnih ljudi na višjo stopnjo in or- ganizirali družbeno prehrano v Celju in industrijskih središčih. Sindikati se bodo morali bolj angažirati pri reše- vanju konkretnih vprašanj tudi izven podjetja, zlasti pa na komunalnem pod- ročju v občini. Tov. Jonah iz Celja je govoril o skr- bi za invalide. Dejal je, da so bili lani v celjskem okraju doseženi lepi uspehi, saj je bilo 200 invalidov prekvalifici- ranih, vendar še čaka 600 invalidov na primerno zaposlitev. Sindikalne orga- nizacije bodo morale ob podpori kolek- tivov tudi temu vprašanju posvetiti več j os skrb. Tov. Cepuš iz Celja se je v svojem govoru zavzemal za ureditev pravilnih odnosov do zaposlenih ljudi, kajti ugo- tovitev, da je bilo lani 724 primerov kršenja pravic delavcev, nam gotovo ne more biti v ponos. V zvezi s tem je omenil novi zakon o urejanju delav- skih odnosov ter izrazil prepričanje, da bo takšnih kršitev vedno manj, po- sebno, če se bo z določili tega zakona seznanilo čimveč zaposlenih ljudi. Za to pa bodo morale poskrbeti sindikalne podružnice. Tov. Tekavc iz Velenja je govoril o skrbi za človeka ter poudaril, da se le-ta ne odraža le v večjih osebnih prejemkih ter v tem, da vsakdo dela kar hoče, temveč v prizadevanju za boljšo organizacijo dela in za red v podjetju. V tem pogledu so v velenj- skem rudniku dosegli že lepe uspehe, saj sta sindikalna organizacija in de- lavski svet z enotnim nastopom do- segla visoko delovno disciplino. Vsak ukrep se delavcem pojasni in ko se de- lavci seznanijo s koristnostjo ukrepov, jih v pretežni večini tudi spoštujejo. Tov. Zorko iz Celja je govoril o vzgo- ji in šolanju delavskih kadrov. Dejal je, da pri nas delavec ni stroj,' kot v kapitalističnih državah, temveč uprav- lja tudi z družbenim imetjem. Zato pa bi morali biti naši delavci za to delo usposobljeni, vendar pri nas še ni urejen sistem šolanja nelavskih kadrov. Sistem šolanja pri nas je že zastarel, zato bo morala nova šolska reforma to vprašanje čimprej rešiti. Tov. Klinar iz Štor je govoril o vzgoji delavske mladine ter ^se zavzemal za (Nadaljevanje na 2. strani) Preveč splošnega, premalo pa konkretnega dela Na občnem zboru Okrajnega sindikal- nega sveta v Celju je predsednik re- publiškega sveta Zveze sindikatov Slo- venije tovariš Stane Kavčič podal ne- kaj splošnih pripomb na delo Siindikal- nih forumov. Ena od teh osnovnih sla- bosti je, da je delo sindikalnih foru- mov preveč propagand istično ter se zaradi tega izrodi v parolarstvo, s ka- terim se sicer vsi strinjamo, ko pa pri- dejo direktive do sindikalnega članstva, ni čutiti pravega odmeva. Borba za so- cialistične odnose se mora namreč od- ražati pri konkretnem delu in v stalnih stikih s posameznimi ljudmi. Vsi siku- paj pa bolehamo od splošnosti. Smo mojstri za jKJsploševanje, to se odraža marsikje. Na raznih sestankih n. pr. je bilo v zadnjem času veliko govora o naši trgovini in na splošno smo po njej udrihali, čeprav vemo da imamo dobre in slabe trgovine. Stvari bomo morali bolj konkretno reševati in izhajati iz konkretnih odnosov in prilik. Lahko re- čemo, da se je pri sindikalnem delu uveljavil že splošen sindikalni žargon o raznih uspehih na različnih sindikal- nih področjih, v podjetjih pa med de- lavci kar mrgoli najrazličnejših komen- tarjev zaradi nepravilnosti in napak. Našim ljudem je treba govoriti konkret- no o stvareh, ki se dogajajo v kolektivih ter jim pojasniti kaj je res in kaj ni. Druga slabost so tako imenovani sek- torji dela. Vsak dela po svoji liniji, na- mesto, da bi reševali stvari enotno. Ta- ko se dogaja, da na eni konferenci agi- tirajo za počitniški dom, na drugi pa za menzo, namesto da bi reševali take stvari enotno. Tretja slabost je v tem, da so razna sindikalna poročila polna raznih fraz in statističnih podatkov ki jih nihče ne čita. Koristneje bi bilo, če bi bila po- ročila bolj stvarna, če bi v njih naka- zovali konkretne probleme, kako smo jih rešili, zakaj jih nismo ter kaj o tem. mislijo delavci. Naše delovanje se mora usmeriti k podjetjem in komuni in pojasnjevati tiste stvari, ki ljudi za- nimajo in jih teže. Tudi glede discipline večkrat grešimo. Disciplina mora biti, toda naj velja za vse, tudi za direktorje in vodilno osebje, ne pa le za »navadne« delavce in uslužbence. Sindikalne organizacije bi morale priti bolj do izraza kot politični instru- ment ter bi morale vsklajevati odnose v podjetjih v smislu osnovnih sociali- stičnih princiix)v. -ma- Tov. Stane Kavčič ZBORI VOLIVCEV SO KONČANI Zdaj pa nove in bolj sproščene oblike Ta teden so bili zadnji zbori volivcev, na katerih so določali kan- didate za bližajoče se volitve. Državljani so se s predlogi kandidacijskih konferenc povsod strinjali. Spremembe so le v tem, da so v konjiški občini potrdili le kandidaturo tov. Rika Jermana, medtem ko kandida- ture tov. Ulčnikove niso potrdili. V šentjurski občini so pravilno ra- zumeli odstop od kandidature tov. Petra Hlasteca in v nekaterih manj- ših volilnih enotah, kjer politične priprave niso dovolj razgibale teren, so še vedno kazali lokalistične težnje, pri čemer niso imeli pred očmi niti občinskih potreb, marveč zgolj lokalne. S terrt, da so Zibori volivcev drugega sklica končani, se začenja novo obdobje predvolilne aktivnosti na terenu, ki bo trajalo vse do volitev. V tem času bodo volihie sestanke, zborovanja in konference obi- skovali kandidati, mladina bo tudi po občinah prirejala radijske oddaje, pri katerih bodo sodelovala poleg mladine tudi razna kulturna drušva. Spričo novih nalog čaka množične organizacije, predvsem pa orga- nizacije Socialistične zveze obilo dela in aktivnosti. Z udeležbo na zborih volivcev ne moremo biti popolnoma zadovoljni, zato bodo morale po- litične organizacije poskrbeti še za večjo širino, zlasti še, ker bodo na teh sestankih, konferencah in zborovanjih v glavnem obravnavana zelo važna vprašanja našega gosipodairskega in političnega delovanja v tem in prihodnjih letih. Tokrat objavljamo "beležke z zandjih zborov volivcev po našem okraju: Predvolilni razgovori z ženami v pripravah za volitve so ženske or- ganizacije v Celju in okolici pokazale v teh dneh precejšnjo aktivnost, saj skoro ni podjetja, kjer ne bi žene raz- pravljale o predstoječih volitvah. Celj- ski občinski in okrajni odbor zveze ženskih društev pa je bil organizator teh razgovorov. Na sestankih so pred- vsem obravnavale tisto problematiko, ki žene najbolj v živo zadeva: druž- bena prehrana, stanovanjsko vprašanje, zdravstvena zaščita itd. Udeležba na sestankih je bila 2:adovoljiva, ponekod celo stoodstotna. Lep obisk je bil zlasti v Storah in Zrečah. V Storah so žene razpravljale o vlogi žene v družbenem upravlja- nju, o novih zakonih, ki so ženam pri- nesli nove pridobitve, o predstoječih volitvah ter o kandidatih, ki kandidi- rajo v Zvezno in republiško skupščino. Storske žene so živo razpravljale tudi o skrbi za človeka. Zene v samotni so izrazile željo, da bi jim tovarna čirn prej uredila kopalnico in pralnico, žele pa si tudi toplega obroka hrane. Raz- prava je izzvenela tudi v tem smislu, da žene v Storah želijo biti bolj za- stopane v organih družbenega in de- lavskega samoupravljanja, kar doslej ni bil slučaj. Po vaseh prirejajo razgovore v okvi- ru organizacije žena zadružnic. To so pravzaprav letni zbori žena zadruž- nic, kjer žene poleg kmetijskih, go- spodarskih in gospodinjskih nalog raz- pravljajo tudi o volilnih predpripra- vah ter o kandidatih za zvezni in re- publiško skupščino. Zelo lepo obiskan je bil zbor v Zrečah, katerega se je udeležilo preko 70 žena. Najprej so že- ne razpravljale o programu zadruge, potem pa so se pogovorile o svojih za- dolžitvah v letošnjem letu. V razpravi o volitvah so se zreške žene stoodstotno strinjale s predlaga- nima kandidatoma tovarišico Koržetovo in tov. Jermanom. Izrazile so tudi že- ljo, da bodo kandidatko Koržetovo ob priliki proslave 8. marca povabile v svojo sredino. Prisrčen in uspel razgovor je bil tu- di med ženami v Topru. Zene so raz- pravljale precej obširno o stanovanj- ski skupnosti ter o skrbi za ženo-ma- ter v podjetju. Tudi tu so se žene za- vzemale za topel obrok hrane, v bližnji perspektivi pa si hočejo urediti tudi lastno pralnico. Z velikim zanimanjem so nadalje sprejele sklep o ginekolo- škem pregledu vseh žena v kolektivu. VELIKA AKTIVNOST VOLIVCEV IZ SEDRA2A NAD LASKIM Gradnja dveh cest Sto petinštirideset volivcev se je na zboru volivcev v Sedražu soglasno od- ločilo za poslanskega kandidata v Re- publiško ljudsko skupščino tov. Jakoba Žena ter za iposlanskega kandidata v Zvezno skupščino tov. Sergeja Kraig- herja. Volivci so sklenili, da tKxio v vo- lilnih pripravah napovedali tekmovanje vsem volivnim enotam v laški občini. Sprejeli so tudi sklep da bodo nape- ljali vodovod v Sedražu, Belovem in Trnovem. Pri izvedbi teh del bodo sode- lovali vsi okoličani. Nadalje so izrazili staro željo, da bi temeljito uredili cesto do Vrteč, pa se spričo visokih finančnih izdatkov in nevarnosti plazov to ne bi splačalo. Zato menijo, da bi bilo bolje speljati novo cesto, ki bi bila krajša za okrog 6 km in tudi vzdrževanje mno- goštevilnih mostov bi odpadlo. S tem bi se zboljšai promet med Trbovljami in Celjem. O tem bo razpravljal še Občin- ski ljudski odbor Laško. Hkrati s tem bi naj uredili še cesto iz Brezna čez Zavrate na Zgornjo Rečico, in sicer s finančnimi sredstvi iz gozd- nega sklada. Na zboru volivcev so izvolili tudi nov krajevni odbor, ki šteje sedem članov, (Nadaljevanje na 2. strani) G. R. Svečanost celjshe garnizije v soboto je bila v celjski gamiziji proslava štirinajste obletnice ustano- vitve Sedme udarne brigade, ki so se je udeležili tudi predstavniki naše ljud- ske "*oblasti — predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Simonič, predsednik OLO tov. Kiko Jerman, predsednik celjske mestne občnie tov. Andrej Sve- iek i. dr. Na proslavi sta o zgodovin- ski vlogi in o poti, ki jo je ta brigada prehodila v najtežjih dneh našega na- rodnega boja, govorila narodni heroj podpolkovnik Ožbolt ter general Poto- čar, o vlogi Jugoslovanske ljudske ar- made pa tov. Franc Simonič. Ob tej priliki je bilo odlikovanih, nagrajenih in pohvaljenih večje število pripadni- kov JLA. Na zaključku proslave je bila parada... -JTRAN 14. P'EBRUARJA^;^STEV_6_ pogled po svetu Edgar Mowrer je pred nekaj leti na- pisal knjigo »Mora ameriške zunanje politike«. Uvertura v knjigi je tale mi- sel: Večina Amerikancev je upala, da bo po porazu fašistične osi nastopil dolgotrajen mir, osebno zadovoljstvo in en sam neudržan napredek v živ- ljenjskem standardu. Namesto tega pa je prišlo bridko razočaranje, kajti Ame- rikancem je nekdo vcepil v glavo, da se čutijo ogrožene od novega sovraž- nika in nove nevarnosti, prvikrat v zgodovini se čutijo prisiljene, da raz- širijo svoje skrbi na vse dele sveta, ne samo na Evropo. Kdo jim je to vcepil v glavo? Nedvomno ideologi hladne vojne, ideologi politike močne roke nasproti SZ, močne roke, ki zida vojne baze vseh kategorij okoli in okoli SZ s pretvezo, da gre za obrambo, v res- nici pa mora biti vsakomur jasno, da amer'kanske meje ne potekajo na Ko- reji, Formozi, po Japonskem otočju, po Daljnem, Srednjem in Bližnjem vzho- du. Tistim, ki prepričujejo Amerikance, da gre za obrambo, bi navedli zname- nito državniško misel ameriškega pred- sednika Abrahama Lincolna (1809 do 1865): »Ves narod lahko nekaj časa go- ljufaš, del naroda pa lahko vse živ- ljenje. Ni pa mogoče, da bi vse živi- Ijenje varal ves narod«. Ko so Amerikanci končno vendarle izstrelili svoj satelit, dejansko iznajd- bo Nemca von Brauna, ki je devet let delal rakete VI in V2 v Penemiindeju za Hitlerja in ki je sam izjavil, da ma je Hitler dal premalo časa za to ču- dežno nemško orožje, ki naj bi ob dva- najsti uri prineslo zmago nacizmu, je baje ta nov..ca Eisenhoivra dobila na oddihu in mu preko ograje njegovih državniških zoo izvabila radosten vzklik: »E, to je krasno!« Končno torej vendarle spet ravnotežje, spet možnost za nove vzajemne grožnje, spet muzika za divji kankanski ples vojnega boga. Ni minila ura, odkar se je ta »radost- na« novica prijela amer.kanskih duš, že je Monroe predlagal, naj bi OZN prevzela vprašanje suverenosti v ve- soljstvu, že je načel vprašanje, kdo bo komandiral na Mesecii. A na svetu je še dokaj drugih aktu- alnejših zadev, ki jih na kratko na- štejmo: Na Bližnjem vzhodu je prišlo do federacije ali celo državne integra- cije med Sirijo in Egiptom. To ni majhna stvar, saj gre za najkočljivejši prostor na svetu med Nilom in Iranom. — Na Cipru se stvari sučejo v najbolj nemogočo smer. Na vrh bi radi zlezli Turki, ki so ob ankarskem sestanku spretno pristavili svoj piskrček k ognju, ki se neti na Bližnjem vzhodu. Vztra- jajo na tripartitnih, trostranskih raz- govorih o C.pru, pri čemer pa naj bi grško stališče sploh ne bilo upošteva- no. Dulles je v svoji jezuitsko sveti vnemi v protikomunistični akciji Tur- ke podprl in nič ni čudno, če je položaj bolj napet kot kdaj koli. Demonstra- cije, ki so jih Turki vprizorili na Cipru in ki so se krvavo končale, so najbrže režirane samo zato, da bi velika poli- tika nekako opravičila staro rimsko imperialno metodo: Razdeli in vladaj! Izhod pa je en sam: Pravična, demo- kratska ^ireditev Cipra v smislu statu- tov OZN. — Kolonialna carstva bodo morala na ne'; način v poravnavo in konkurz. Indonezija se čuti toliko moč- no, da ponuja razgovore s Holandijo, vendar tako, da ji istočasno bere levite, češ da stoji Holandija na oportun stič- nem stališču in iluzornih špekulacijah. Kaj se upa včerajšnji podložnik reči »materni« deželi! A to je jezik sedanjo- sti in imperialisti ga bodo morali razu- meti: Tanganjika, Kamerun, Togoland, Ruanda Urundi, vrsta afriških dežel pritiska na skrbstveni svet OZN, da jim sname vsaj ločen, če že ne ves jarem podjarmljenosti. — V Venezueli je pa- del Jimenez, ni pa še gotovo, če bo oblast prišla v roke drugi vojaški junti, kajti pojavile so se napredno usmerjene civilne sile pod vodstvom mladega ča- snikarja Ojede, ki nočejo, da bi Vene- zuela postala spet pašaluk samoivancev. Za nas je zanimivo, da je Jimeneza podpiral načelno in stvarno predsednik naše sosede Italije, v kateri bi Vatikan rad vzel v roke vse vajeti, ki j'.h drži po vojski v roki demokrščanska stran- ka. — Francozi so dobili od ZDA in od mednarodne banke 600 milijonov do- larjev posojila. Gaillard vidi v tem ne samo svojo zaupnico od mednarodne reakcje, marveč dejansko pot v boljšo prihodnost Francije. To pa je vpraša- nje, kajti v Alžirudrži Francija 500.000 vojakov, ki mnogo stanejo in skoro nič ne hasnejo. — Macmillan je na dalj- nem potu v Canberri izjavil, da je v vsakem prmeru za sestanek na naj- višjem nivoju, tudi če ne pride do spo- razuma za dnevni red. Verjetno je pri tem- ubogal Churchilla, ki je rad dejal, da je vsak razgovor boljši kakor vojna. Za sestanek na najvišjem nivoju to- rej ni samo angleška laburistična opo- zicija, nemška opozicija, dežele s koek- sistenčno politiko, marveč tudi ljudje, ki se sicer vpregajo v okorelo Dullesovo politiko groženj in zastraševanja, ki naj bi — spričo okorelega stališča do mo- gočne LR Kitajske — vzeli v roke pe- sem kitajskega pesnika Li-Tai-peja o vojni, v kateri pravi nekako takole: Kaj je ostalo za njimi? Kup grude na grobu, na kateri je poganjal pleT)el. T. O. OŽIVLJENE TRADICIJE V NOVEM OBDOBJU Priprave za mladinshe delovne ahcije v polnem tehu PRVA ZVEZNA AKCIJA V NASi OŽJI DOMOVINI. — NA GRADNJI AV- TOMOBILSKE CESTE »BRATSTVA — ENOTNOSTI« BO IZ CELJSKEGA OKRAJA SODELOVALO 500 MLADINCEV IN MLADINK. — SLOVENSKE BRIGADE BODO ZACELE S PRIPRAVLJALNIMI DELI 1. MARCA; BRI- GADE IZ OSTALIH REPUBLIK PA 1, APRILA. Pred dnevi je bila na Občinskem ko- miteju LMS v Celju seja Okrajnega šta- ba mladinskih delovnih brigad, na ka- teri so razpravljali o organizacijskih oblikah in pripiravah za sestavo prve celjske mladinske delovne brigade, o mobilizaciji mladine po posameznih ob- činah in o vprašanju mobilizacije sred- nješolske in delavske mladine. Stab je sklenil, da bo skupaj s političnimi fo- rumi na terenu, s predsedniki in tajniki mladinskih organizacij aktivov mladih zadružnikov in skupaj z občinskimi ko- miteji LMS organiziral sestanke, na ka- tere bodo povabili mlade ljudi, udele- žence te akcije. Nadalje je štab sklenil, da bo 20. februarja poslal na tridnevni seminar v IVIaribor deset ljudi, ki bodo nato skupaj z okrajnim komitejem LMS sestavili program kulturnega in politič- no-ideološlcega dela v brigadi. iHkrati s tem je bil osvojen predlog, da bodo v Celju uredili izložbeno okno, v katerem bodo razstavljene fotografije in druge gradivo z delovnih akcij prejšnjih let. TEŽAVE IN ŠTEVILKE PO POSAMEZNIH OBČINAH Gotovih je 54 km avtomobilske ceste od Ljubljane do Zagreba. Ker se bodo dela nadaljevala oziroma začela na slo- venskem ozemlju, je bila slovenski mla- dini poverjena še posebna naloga, da namreč pripravi teren in postavi šotore, da bi tako lahko 1. aprila, na dan dva- najste obletnice mladinskih delovnih brigad, pričeli z nemotenim delom. CK LMS se je zato odločil, da bi slovenske brigade krenile na pot že pred prvim marcem. Težave pa so nastale predvsem zaradi časovno ločenega sodelovanja ostalih republik in okrog mobilizacije, ki bo morala zaradi šolskega pouka za- jeti v glavnem kmečko mladino. Po- udarili so tudi, da bo delovni čas prvih brigad trajal dva meseca po šest ur dnevno, srednješolskih in študentskih v poletnih mesecih pa po trideset de- lovnih dni. V ta čas bo šteta tudi pred- vojaška vzgoja. Poleg tega bodo imeli brigadirji možnost stalne zaposlitve s plačo. Okrajni štab bo do 1. III. sestavil bri-, gado, v kateri bo sodelovalo iz Šoštanja, Mozirja, Kozjega in Celja po 15 mladin- cev, iz Šentjurja Rogaške Slatine, Šmar- ja, Konjic, Žalca in Laškega po 10, iz Vojni ka 8 in Vranskega 4. RAZGIBANO BRIGADNO ŽIVLJENJE: TELEVIZIJA, RADIOAPARATI. TRAKTORSKI IN AVTO MOTO TECAJI Poleg avtomobilske ceste »Bratstva- enotnosti« Zagreb—Beograd in hidro- centrale Jablanice bo avtomobilska ce- sta od Ljubljane do Djevdjelije naša največja množična akcija, v kateri .bo sodelovalo več deset tisoč mladincev in mladink iz vseh krajev naše države, poleg tega pa tudi več inozemsikih brigad. Življenje v brigadah bo po siklepih VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije bolj pestro in razgibano, kakor je bilo na prejšnjih akcijah, saj bo imela vsaka delovna sikupina svoj televizijski apa- rat, vsaka brigada svoj radijski spre- jemnik, razen tega bo na razpolago do- volj špoirtnih rekvizitov; prirejali bodo traktorske in avto-moto tečaje; Zadruž- na zveza Slovenije bo predvajala poučne strokovne filme; Celjsko mestno gleda- lišče in gledališče iz Ljubljane pa sta prijavila svojo udeležbo z več gostovanji. Organizacijska struktura bo v bistvu ostala nespremenjena: vsaka brigada bo še dalje imela svojega komandanta, se- kretarja mladinske in partijske organi- zacije, referenta za kulturo in prosvetOj svojega bolničarja i. dr. Zdaj pa nove in bolj sproščene oblibe (Nadaljevanje s 1. strani) Za kandidate so določili najboljše v mozirski občini so v nedeljo opra- vili zadnje zbore volivcev drugega sklica, ki so bili zelo dobro obiskani. Zlasti dobra je bila udeležba na zbo- rih volivcev v Rečici ob Savinji, Lu- čah, Šmartnem ob Dreti in Mozirju. Med najboljše zbore volivcev pa sodi zbor v Bočni, ki se ga je udeležilo nad 200 volivcev. Nekaterih zborov voliv- cev se je na povabilo tamkajšnjih po- litičnih organizacij udeležil tudi kan- didat za republiški zbor tovariš Tone Kropušek, predsednik CK LMS in do- mačini iz te občine. Skupno s splošnimi zbori volivcev so bili tudi zbori vo''ivcev kmetijske sku- pine, ki so jih sklicale kmetijske za- druge. Na teh zborih so volivci ži- vahno razpravljali o zadružnih pro- gramih dela. V teh programih je dan poseben poudarek razvoju živinoreje, gojitvi semenskega krompirja, poveča- nju nasadov hmelja, gradnji novih su- šilnic, melioracijam, asanacij sadov- njakov, ureditvi planinskih pašnikov, pridelovanju jagodičevja itd. Progra- mi zajemajo tudi gozdarstvo. Za goji- tev gozdov in vzdrževanje gozdnih ko- munikacij je samo v privatnem sek- torju predvideno nad 46 milijonov di- narjev ali skoraj za polovico več, kot lani. Na zborih volivcev v skupini indu- strije, trgovine in obrti so največ go- vorili o novem zakonu o delovnih raz- merjih, o zakonu o delitvi celotnega dohodka v podjetjih in o odnosu med podjetji in občino. Na zborih volivcev gozdnih delavcev so govorili tudi o strokovnem izobraževanju gozdnih de- lavcev v krajših tečajih, na katerih bodo pridobili potrebno znanje za po- laganje strokovnih izpitov. Na vseh zborih volivcev so enoglas- no potrdili predloge kandidacijskih konferenc in izbrali za poslanske kan- didate naslednje: za zvezni zbor tova- riša Franca Simoniča, predsednika OO SZDL v Celju, za republiški zbor tova- riša Toneta Kropuška, predsednika CK LMS, za zvezni zbor proizvajalcev v skupini industrije, trgovine in obrti tovariša Petra Sprajca iz Velenja, v skupini kmetijstva tovariša Franca Lu- beja, predsednika OZZ v Celju. Za re- publiški zbor proizvajalcev so izbrali v skupini trgovine, industrije in obrti tov. Desanko Kozič iz Nazarja, v sku- pini kmetijstva pa tov. Franca Jeraja, podpredsednika OZZ v Celju in rojaka iz te občine. Ljudje vedno več razpravljajo... v nedeljo so bili v Šoštanjski občini uspešno zaključeni drugi zbori voliv- cev. V živahnih razpravah so volivci posegali v pereče industrijske, kmetij- ske in lokalne probleme ter prispevali bogato gradivo, ki bo služilo za sesta- vo petletnega občinskega plana. V Šoštanju so se lotili težkega vpra- šanja podjetja LIK, ki obratuje v za- silnih obratnih prostorih, zaradi česar bo temu podjetju nujno treba dodeliti nov prostor, da bo podjetje lahko iz- polnilo pogodbe za izvoz. Prišli so do zaključka, da naj se LIK začasno do- delijo kletni prostori obrata mlekarne v Šoštanju, ki že dlje časa ne obratuje. V bržnji bodočnosti pa se mora rešiti vprašanje nadaljnjega obstoja celotne- ga obrata, kajti dosedanji pogoji tega ne zagotavljajo. Volivci so poleg tega izrazili željo, da se v Šoštanju ustanovi manjša prodajalna mleka in mlečnih iz- delkov. Zal pa Šoštanj nima primer- nega mlečnega zaledja in je ustanovitev nečesa takšnega problematična. Na- zadnje so si bili volivci edini v tem, da naj to vprašanje reši drtištvo za na- predek gospodinjstva v povezavi z ob- čino. Nazadnje so volivci sprejeli obvezo, da bodo s prostovoljnim delom prispe- vali k izgradnji novega kopalnega ba- zena, za katerega je predvidena loka- cija v bližini hladilnika Termoelektrar- ne. V Velenju pa so na zboru volivcev razpravljali o predvidenih delih komu- nalnih naprav in objektov in znova po- kazali pripravljenost, da čimveč do- prinesejo s prostovoljnim delom. Zahte- vali so čimprejšnjo rešitev napeljave vodovoda v starem Velenju in dokončno ureditev kanalizacije. Razpravljali so tudi o neenotnih cenah pri trgovskih podjetjih v Velenju in bili mnenja, da se takšne razlike morajo odpraviti. MLADINA V MOZIRSKI OBČINI SE FSrPRAVLJA NA AKCIJO ZA GRADNJO CESIE LJUBLJANA— ZAGREB Tudi mladina mozirske občine je z veseljem sprejela vest o gradnji avto- ceste Ljubljana—Zagreb. V teh dneh bo v Mozirju širše posvetovanje s pred- stavniki raznih političnih, mladinskih in družbenih organizacij, na katerem se bodo podrobno pogovorili o pripra- vah za to akcijo. Iz mozirske občine bo odšlo v prvo izmeno, ki bo oričela z dolom. 1. marca," 15 kmečkih fantov in deklet. Več ustvariti in več trositi (Nadaljevanje s 1. strani) pravilno nagrajevanje učencev v gospo- darstvu, ki doslej ni bilo povsod sti- mul'ativno. Dejal je, da bi naj povsod sledili zgledu IKŠ v Storah, kjer je nagrajevanje učencev pravilno urejeno. Tov. Langerholc iz Slov. Konjic je dejal naj bi člani sindikata bolj aktiv- no sodeloval pri reševanju občinskih problemov, kajti uspešnega dela v ob- čini si ne moremo zamišljati brez pod- pore delavcev. V Konjiški občini je vključenih v proizvodni proces več kot polovica ljudi, vendar v preteklih le- tih tega sodelovanja ni bilo čutiti do- volj. Lani pa je bil v tem pogledu led prebit, kajti veliko število delavcev sodeluje v občinskem zboru proizvajal- cev, v raznih svetih in komisijah, kar je že rodilo tudi nekaj dobrih uspehov. Čim večje bo to sodelovanje, tem bolj uspešno bo občina lahko reševala ko- munalna vprašanja, vprašanja zdrav- stva, šolstva ter družbenega standar- da. Le na ta način bomo lahko prak- tično reševali skrb za delovnega člo- veka in večina ljudi v podjetjih ter občini bo zadovoljna. Tov. Primožič je poudaril, da člani s-ndikata premalo delajo v raznih or- ganizacijah in. društvih, če pa sodelu- jejo, ne zastopajo dovolj sindikalnega programa, zlasti v športu. Med drugim je tudi dejal, da so delavci pri ko- riščenju letnega dopusta v neenakem položaju, kajti delavci v manjših pod- jetjih nimajo tako ugodnih pogojev kot delavci v večjih podjetjih, kjer jim stroške za oddih regresira podjetje. V razpravo je poseglo še nekaj to- varišev, med njimi je tov. Smajs iz Ve- lenja, ki je govoril o problemih izobra- ževanja delavcev, navedel primer Ve- lenja, tovariš Toman iz Laškega pa se je dotaknil vprašanja pravilne delitve dotacij sindikalnim knjižnicam. -ma- Skrb za človeka — to je naš cilj Na občnem zboru OSS v Celju, ki je bil pred dnevi, je posegel v razpravo tudi član Izvršnega sveta LRS tov. Tone Bole. Svoj govor je posvetil skrbi za delov- nega človeka. Dejal je, da skrb za delovnega človeka ni samo problem, temveč je naš cilj in tudi dejstvo. Dejstvo pa samo, če bomo uspeli proizvajati več dobrin in več potrošnega blaga. Naš cilj je — več ustvarjati in več trositi. Zato moramo, ko go- vorimo o skrbi za delovnega člo- veka, upoštevati vzročnost teh dveh faktorjev. Kateri so činitelji, ki nam omogočajo večje ustvarjanje in večji porast narodnega dohodka? To so, prvič višja storilnost, dru- gič, boljše izkoriščanje proizva- jalnih sredstev ter tretjič, dodat- na proizvajalna sredstva odnosno investicije, ki pa so možna le do določene meje, kajti če bi jih prekoračili, bi šlo to na škodo standarda in potemtakem bi vplivalo proti skrbi za človeka. Z višjo storilnostjo še v na- čelu vsi strinjamo. V praksi pa marsikdaj delamo ravno nasprot- no, ker ne podp.ramo dovolj me- ril, ki so se že uveljavila pri na- šem delu. Tarifne postavke, nor- me, premije, to so merila, v ka- tera bi morali imeti proizvajalci popolno zaupanje in v tem smislu morajo sindikalne ogranizacije usmeriti svojo dejavnost. Praksa pa kaže, da se v produkciji ved- no bolj izmikajo norm, odstotek normiranih delovnih mest stalno pada, ker en del proizvajalcev ne želi biti normiran. To so pona- vadi polproletarci, ki želijo biti le v delovnem razmerju in nič več, to pa z namenom, da bi svo- je fzične in intelektualne spo- sobnosti lahko uporabili nekje drugje in še postrani zaslužili. Pri razdeljevanju premij je bi- lo lani nekaj grobih napak, ven- dar zaradi tega ni prav, če bi bli proti premijam na sploh, zla- sti, če vemo, kaj hočemo s pre- mijami doseči. Treba bo le od- praviti napake na podlagi dose- danjih izkušenj. Premije mora- jo biti predvsem rezultat organi- zacijskega stanja v podjetjih. Kjer ni urejena organizacija de- „ la, evidenca itd., tam ne more | biti pravilnih premij. Ce take or- ganiz^acijske stopnje v podjetju ni, če ni mogoče evidentirati^ učinka, je bolje, da ne uveljav- ljamo sistema premiranja. Pre- mije niso statičen pojem, mora- mo jih prilagoditi življenjskim \ razmeram in ne smejo biti do- . polnilo k plačam, odnosno, da bi z njimi popravljali napake v ta- , rifnih in normnih pravilnikih. Važni so tudi kriteriji za dolo- ^ čanje premij. Premije vsekakor ne pripadajo za izvrševanje ; osnovnih nalog, kot na primer za dobro pravdanje, za red ali pa, če se slučajno zviša izvozni fak- tor nekaterim artiklom itd. Storilnost dela in plačni sistem v podjetju sta dva najvažnejša ' činitelja pri reševanju skrbi za ^ delovnega človeka. Ustvarjalni faktor je tesno por>ezan s potroš- nim faktorjem, kajti kdor več" da'e. naj bo deležen tudi večje] skrbi. Pri skrbi za delovnega človeka igra odločilno vlogo poleg ustvar- : jalnega faktorja tudi tržišče, saj je vsak proizvajalec hkrati tudi', potrosn k. Večkrat se slišijo pri- : pombe, češ, da je skrb za delov- . nega človeka le fraza, ker cene ' rastejo. Pdgosta so tudi mnenja, I da se naj džrava vmeša, če po- i skočijo cene, pa bo problem re- šen. To je zelo kratkovidna pg- , litika, kajti najmočnejši faktor, \ ki vpliva na cene, da te ne ska- '■ čejo, je večja proizvodnja in več- '• ja ponudba. Druge rešitve ni., Skrb za porast osebne potrošnje je le parola, če ni spremljana z' večjo proizvodnjo, boljšo orga- nzacijo dela in večjo štednjo. - Zato se morajo sindikalne po-' družnice in delavski sveti ne- - nehno boriti za večjo proizvod- njo. Subjektivne sile si bodo mo- rale prizadevati, da bo prišlo bla-: go na trg z ustrezno ceno in kva- '. liteto. Zato je prav naloga sin-: dikalnih podružnic, da pomagajo] delavskim svetom in občinskim zborom proizvajalcev, da se te stvari pravilno rešujejo v komu- nah. V našem sistemu socialistične' demokracije si morajo prizade- vati vsi ljudje, predvsem pa pro- izvajalci in člani sindikata, da izvršujejo osnovno nalogo in ta je, več proizvajati, v čemer se bo najbolj učinkovito odražala skrb za delovnega človeka. -ma- Vremensho poročilo iz Srednjega vzhoda Slabo vreme s kraje vnimi padavinami. 14. FEBRUARJA — ŠTEV. 6 STRAN 3 Pogovor s kondidotom tov. ložetom Moroltom SUBJEKTIVNE SILE SE MORAJO BOLJ ANGAŽIRATI PRI RESEVANJUi SKUPNIH PROBLEMOV V OBCINI Pred dnevi smo obiskali v Velenju tov. Jožeta Marolta, ki so ga na zborih volivcev v Velenju in okolici predlagali za poslanskega kandidata v republiško 6kupšč'[no. Tov. Marolt je učitelj na velenjski osemletki, hkrati pa sekretar občinskega komiteja ZKS v Šoštanjaki občini. Ce upoštevamo še, da se ravno te dni pripravlja na izpite na Višji pedagoški šoli, je razumljivo, da ni imel preveč časa na razpolago za novinarsko vsiljivost. Kljub temu nas je prijazno sprejel in odgovoril na nekaj vprašanj. 1. Kako potekajo priprave za volitve v Šoštanjski občini? Na volilne priprave so se politične organizacije v občini dobro pripravile. Že takoj po novem letu je bila razširje- na seja občinskega komiteja ZKS in občinskea odbora SZDL ter posvetova- nja s sekretarji osnovnih organizacij ZK, .predsedniki organizacij SZDL in sindikalnih podružnic in občinskimi od- borniki. Na teh sestankih je bil izdelan načrt dela v predvolilni kampaniji. Z ozirom na kratke roke glede skli- cevanja zborov volivcev smo prvotno mislili, da bo šlo težje kot je šlo. Ven- dar smo doslej s pripravami glede na obisik zborov volivcev in njihove vse- bine v primerjavi z občinskimi volitva- mi zelo zadovoljni. Udeležba in razpra- va na zborih je bila boljša kot smo pri- čakovali. Na splošno lahko trdim, da je zanimanje za skupščinske volitve med ljudmi dokaj veliko. V sorazmerno kratkem času so bili volivci sklicani štirikrat, in sicer dvakrat na zborih volivcev na terenu, delavci in kmetje — zadružniki pa še dvakrat v podjetjih, odnosno v kmetijskih zadrugah. Med volivci vlada za volitve veliko zanimanje, saj doslej še ni bilo zbora volivcev, ki bi ne bil sklepčen. Celo v hribovitih krajih kot je Plešivec je ipwni- šlo na zbor volivcev okoLi 60 ljudi. Če- prav so hiše oddaljene, se je zbora vo- livcev udeležil vsaj -po eden član iz vsake družine. Razveseljdvo je tudi, da v volilnih pripravah sodeluje tudi več žena in mladilne kot pri občinskih volit- vah. 2. O čem so volivci največ razprav- ljali na zborih volivcev? Prvi zbori volivcev so bili več ali manj sklicani za to, da so se volivci seznanili z načinom volitev in razprav- ljali o kandidatih. Razumljivo, da so govorili tudi o naših usipehih in per- spektivah, vendar so bile te razprave bolj načelne. Na drugih zborih volivcev pa so raz- pravljali konkretno o delu občinskega odbora ter o nadaljnjih perspektivah občine. V tej konkretni in obširni pro- blematiki so govorili o komunaln'h de- lih ter dajali predloge in pobude, ki jih bo moral občinski odbor pri sestav- ljanju družbenega plana upoštevati. V razpravi o poslovanju trgovin so voivci bili mnenja da bo treba ojačati druž- beno kontrolo v trgovini. Povsod je prišla do izraza misel, da bi naj usta- novili močne potrošniške svete z več- jimi kompetencami. Člane svetov pa bodo izvolili na prihodnjih zborih vo- livcev, ko boido razpravljali o obč.nskem družbenem planu in proračunu. 3. Ali je čutiti vpliv organizacij SZDL in ZK na družbeno življenje v občini in kje je ta vpliv prišel najbolj do izraza? Vpliv organizacij SZDL IN ZK je čutiti na vseh področjih družbenega življenja, saj s precejšnjo odgovornostjo rešujejo odnosno vplivajo na pravilno reševanje raznih gospodarskih, komu- nalnih in družbenih problemov. Ta vpliv je prišel najbolj do izraza pri organi- ziranju množične prostovoljne akcije pod okriljem Socialistične zveze. V tej akciji je sodelovalo veliko število l.iudi pri regulaciji Pake v Velenju in Šošta- nju, pri ureditvi nasadov, parkov in cest v Velenju. S temi deli bodo nada- ljevali tudi letos. Nadaljevali bodo re- gulacijo Pake, marca ali aprila pa bodo začeli graditi v Velenju kopalni bazen in urejevati okolico novega naselja. Razen tega so subjektivne sile v šo- štanjski občini imele brez dvoma ne- majhen vpliv pri utrjevanju delavskega in družbenega upravljanja. Tudi uspehi, ki so jih gospodarska podjetja dosegla v lanskem letu, so v vehki meri rezul- tat teh sil. Seveda je še vrsta vprašanj, ki jih bodo morale množične organizacije bolj konkretno reševati. Sem sodi predvsem pravilno izkoriščanje investicij, ki jih je družba vložila v velenjski rudnik in šoštanjsko termoelektrarno. Gre namreč za to, da bodo ta sredstva čim bolj ra- cionalno izkoriščena in tako tudi čim- bolj rentabilna. Razen tega bi morale subjektivne sile, predvsem pa sindilkati in organizacije ZK bolj uveljaviti svojo vlogo v pod- jetjih, da bi bilo v njih čim manj na- pak, da bi ljudje v kolektivih pravilno gledali na našo stvarnost, se zalagali za večjo produktivnost in za pravično nagrajevanje. Sindikalne organizacije, oranizacije SZDL in ZK bi se morale še bolj anga- žirati za skupno reševanje problemov v občini, predvsem takih, ki vplivajo na življenjski in družbeni standard. Ob- čini bi morale nuditi večjo ^pomoč zlasti pri reševanju problemov trgovine, obrti, stanovanj in komunale. 4. V čem se odraža delo organizacij SZDL na vasi? Na sestankih vaških organizacij SZDL razpravljajo pretežno o kmetijsikih vpra- šanjilh in o zadružniištvu. O tem raz- pravljajo tudi zadružni,ki na svojih se- stankih. O teh vprašanjih je tekla tudi beseda na zadnjih zborih volivcev 'po vaseh. Lahko rečem, da se 'kmetovalci za napredno kmetijstvo in zadružništvo precej zanimajo ter da jim je smer v kmetijstvu jasna. Razumljivo, da pri- haja tu in tam tudi do odpora konser- vativnih kmetovalcev do naprednih in sodobnih ukrepov v kmetijstvu. Vendar led je v glavnem prebit. Kmetovalci, zlasti v niž nskih predelih, so spoznali, da brez zadruge ne bi mogli uspešno gospodariti. Zato je le malo kmetov, ki še n'so vključeni v zadrugo. V njej vidijo svojo organizacijo, ki jim pomaga s strokovnimi nasveti, s stroji in jim omogoča uporabo agrotehničnih uikre- pbv. Do kakšnih višjih oblik sodelovanja med kmetovalci in zadrugo pa še ni prišlo,, ker v Šoštanj ski občini zaenkrat še ni takih materialnih pogojev kot v Savinjski dolini, kjer vprašanje koope- racije postavijo lahko že bolj konkretno. Kljub temu, da še ni dokončno izde- lan perspektivni plan za razvoj kmetij- stva v obcmi, kmetovalci o njem ž« razpravljajo. Z ozirom na bližino Ve lenja in Šoštanja ki se zadnje čase do kaj hitro razvijata, bo treba vsekakoi prilagoditi kmetijsko proizvodnjo tako da bo nudila delavcem čim več artiklom za prehrano (kokošjereja, živinoreja sad- jarstvo in povrtninarstvo). Zato se b< morala kmetijska zadruga in sevedž tudi člani SZDL na vasi zavzemati, di se bo kmetijstvo v Šoštanj ski občin prilagodilo potrebam domačega trga. T( bo koristilo delavcem in hkrati tud kmetom, saj bodo imeli od tega večj: vir dohodkov. -ma- Skrb za borce in več političnega dela Na občinski konferenci Zveze borvec, ki je pred dnevi bila v Celju, so v refe- ratih in razpravi dodobra pregledali uspehe delovanja organizacij ZB in predstoječe naloge, ki naj dajo organi- zacijam smer delovanja v prihodnje. Vsekakor so med najvažnejšimi nalo- gami te organizacije utrjevanje tradioij narodnoosvobodilnega boja, gojitev du- ha tovarištva med bivšimi borci, skrb za rast in razvoj partizanskih otrok in ipodobno. Vendar so na letni konferenci ugotovili pomanjkanje političnega dela organizacij na terenu v sodelovanju z drugimi političnimi organizacijami in premajhno zalaganje posameznikov v družbeno političnem življenju v občini. Poudarjali so, da mora biti vloga članov Zveze borcev v vsakdanjem političnem dogajanju mnogo čvrstejša in vpliv- nejša. Na konferenci so razpravljali o pomo- či bolnim in socialno šibkejšim tovari- šem. Znova so ugotavljali, da bi bilo napačno pomoč borcem obravnavati na način socialnih podpor. Precej naprej so v tem pogledu tovariši iz Gaberja, ki so v sodelovanju z upravami podjetij, političnimi in sindikalnimi organizacija- mi v podjetjih poiskali vse možnosti, da so borci dobili take zaposlitve, ki odgo- varjajo njihovemu zdravstvenem stanju, V pogledu skrbi za partizanske otro- ke so zaskrbljeno ugotovili, da šolski uspehi dobrega dela teh otrok niso naj- boljši. Sklenili so to vprašanje dobro preiskati in ugotoviti vzroke, da bi po- tem na preudaren način lahko odločili o koristnosti, če nekateri še nadalje vstrajajo v srednjih šolah, ali ipa je bolje, da se posvetijo FK>klicem. Ugoto- vili so še vedno premajhno povezanost organizacij z družinami, kjer ti otroci živijo, in z mladino samo. Ne samo za- gotovitev materialne plati, tudi tesnejši osebni stiki, p>olitično in vzgojno delo je važno, da bodo ti otroci res taki, kot si želi naša družba. Na konferenci so sklenili organizirati temeljite zdravniške preglede za vse borce in potrebnim priporočiti potrebno zdravljenje, šibkim pa tudi pomoč. Ugo- tovili so nadalje, da bo treba organiza- cije številčno še razširitL Razpravljali so tudi o delu ix> posa- meznih organizacijah ZB in ugotovili, da je med najboljšimi organizacijami vsekakor organizacija ZB v Storah. KAKO OBNOVITI zastarele tovarne p celjskem okraju Pravzaprav lahko na prste prešteje- mo industrijske objekte v celjskem okraju, ki se lahko ponašajo s sodob- no urejeno proizvodnostjo in ki zmo- rejo osvajati novo proizvodnjo spričo napredka in zahtev domačega, toliko bolj pa tujega tržišča. V povprečju vzeto, je v celjskem okraju okoli 60% industrije že zastarele. To sicer ne po- meni, da ta industrija ni več kos pro- izvodnim nalogam, toda masliti mo- ramo naprej in hkrati na dejstvo, da že danes dober del teh industrijskih organizacij ne more več slediti novim željam tržišča. Vsaka gospodarska organizacija zbira na svojih skladih sredstva iz amorti- zacije, vendar so ta sredstva nedovolj- na za Mterjšo preobrazbo vsake izmed teh tovarn. S temi sredstvi zmorejo kolektivi samo delno izboljšati proiz- vodnjo, zamenjati sem in tja kak stroj, popraviti to in ono, toda da bi mislili na temeljitejšo rekonstrukcijo zastare- lih obratov, ne more biti v teh oko- liščinah niti govora. Na nedavni konferenci direktorjev na okraju so o tem temeljito razpravljali. Vsa podjetja, ali njih večji del celo, ne more računati na sredstva investicij- ske 'banke. Ker pa je interes) naše okraine skupnosti, da se nam na polju ii.^idustrijsikepa ^gospodarstva ne bodo začela spodmikati tla. je bil predlog okraia zelo umesten. Ta predlog nam- reč predvideva, da bi vsa industrijska podi et j a odvajala del sredstev iz amor- tizacije v skupen sklad, kar bi omogo- gočUo, da bi vsako leto lahko rekon- struiral vsaj eno, če ne več podjetij, in to temeljito. Dasiravno je ta predlog bil tak, da so se zanj vsi prisotni na konferenci zelo naglo ogreli, je v istem trenutku prešlo tudi do neke vrste tekme. Vsi so bili za predlog, toda domala vsi so bili tu- di pepričani, da bi morali prvi priti na vrsto. To pa je seveda neizvedljivo in če bi o tem predlogu še naprej razprav- ljali na ta način, potem bi ostali pri starem. Vsekakor je zdaj najvažnejše, da ko- lektivi podjetij naidejo sporazumen jezik in da pametno presodijo vso stvar. Vsekakor je važno, na prvo me- sto postaviti tista podi et j a. ki imajo največ pogojev, najboljše elaborate re- konstrukcije in ki s svojimi načtri lahko utemeljijo prednost v tem, da bo njihov prenovljeni industrijski obrat kar najhitreje vračal vložena sredstva. Nadalje je treba imeti pred očmi še drugo, nič manj važno stvar. Ne gre za to, da bi morali rekonstruirati ravno tisto industrijo, ki ji trenutno najbolj trda prede pri sedanjem asortimentu proizvodnje. Stremeti je treba za tem, da obnovimo in moderniziramo tiste industrijske obiekte. ki bodn iskali nn- ve možnosti v proizvodnji, ki bodo spri- čo sedanje proizvodnje in ob sposob- nem kadru sposobni vreči na tržišče take izdelke, ki imajo ne samo tre- nutno konjukturo, temveč predvsem bodočnost za prihodnja desetletja. Za tako perspektivno gledanje pa ni dovolj, če jemljemo za merilo trenutno konjuktumost posameznih proizvodov. V današnjem času se tržišče tako hitro menja, ne samo pri nas, tem bolj še v svetu, da je treba imeti precej jasno- vindnosti, če hočemo zadeti »žebelj na glavico«. To se pravi, da je treba v cilju čim hitrejše ekonomske osamo- svojitve, ki jo je v novoletni poslanici tako toplo priporočal predsednik Tito, razviti tiste panoge industrije, ki bodo nadomestile uvoz industrijskega blaga, če že ne bodo postale močan izvozni proizvajalec. Živahna razprava na občinski honierenci Zveze komunistov v Koziem Na občinski konferenci Zveze komu- nistov v Kozjem sta bila prisotna pred- sednik OLO Celje, tov. Jerman in član CK, tov. Mica Šlandrova. O delu množičnih organizacij je po- ročal sekretar tov. Završnik. Ugoto- vili so, da je število članov, posebej še mladine, premajhno. Poživiti bi bilo treba izvenšolsko prosvetno delo, hkrati pa posvetiti posebno pozornost udelež- bi mladine pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, tako da bi se teh akcij udeležila tudi mladina tega kraja. Nadalje so na konferenci razpravljali o petletnem perspektivnem planu kmetijstva in ugotovili, da bodo potrebovali pri strojni obdelavi šolan kader, o čemer bodo morali govoriti na skupnem sestanku vseh organizacij z upravo zadrug. Star način obdelave ne odgovarja več, nezaupanje v novega pa bo treba odpraviti. Nadalje so na konferenci govorili o socialnem skrbstvu za stare in bolne ljudi, ki so jim že zboljšali položaj. V tekstilni tovarni »Kožjanki« je za- poslenih 92 delavcev. O sindikatih in svetih je podrobneje govoril tov. Jer- man. Za izboljšanje življenjske ravni na Kozjanskem, so bili nekateri mnenja, da bi bilo treba stopiti v stik z indu- strijskimi podjetji. Po izvolitvi novega komiteja in nad- zornega odbora so si ogledali tekstilno tovarno. F. C. Drugi zbori volivcev v žalski občini so bili zelo uspešni in plodni v zadnjem tednu je bilo 22 zborov volivcev za Zvezni in Republiški zbor ljudske skupščine. Istočasno je bilo 16 zborov volivcev kmečke proizvajalne skupine, v industrijskih podjetjih pa še 16 zborov industrijske proizvajalne skupine. Vsi zbori volivcev so bili zelo dobro obiskani, saj je povsod prisostvo- valo mnogo večje število volivcev, ka- kor jih je po zakonitih določilih potreb- no za sklepčnost. Najboljša udeležba vo- livcev je bila v Mariji Reki, Galiciji in Petrovčah, pa tudi v Povrhu in Le- tušu niso dosti zaostajali. Boljša ude- ležba pa bi lahko bila v Libojah, Lo- kah, Šempetru, Taboru in Žalcu. Zastopniki ObLO so na teh zborih poročali o delu ObLO in o načrtih za bodočo dejavnost po posameznih pod- ročjih. Kjer na prvih zborih volivcev niso izvolili krajevnih odborov, so jih volili tokrat. Predlagali so organe druž- benega upravljanja, med drugimi — predvsem v večjih krajih — tudi po- trošniške svete. Nadalje so volivci po- slušali poročila šolskih odborov m raz- pravljali o vprašanjih šolstva v občini in v njihovem kraju. Vsi zbori volivcev soglašajo s pred- logi kandidacijskih konferenc in so predlagane kandidate potrdili. Na mno- gih zborih volivcev so zahtevali kan- didata za zveznega poslanca, sekretarja Okrajnega komiteja ZKS tov. Franca Simoniča. Zbori volivcev v Seščah in Vinski gori so tudi tokrat obravnavali zahtevo po razširitvi telefonskega omrežja. Tudi Ponikva in Galicija in še drugi hriboviti ter oddaljeni kraji so brez telefonske povezave. Občina bo morala skupno z merodajnimi organi urediti tudi mali lokalni promet. Po- trebna je boljša povezava odročnih vaši (Tabor, Vinska gora, Vel. Pirešica itd.) z glavno prometno žilo in z večjimi središči. Lani je bil med V. Pireš'co in Žalcem vzpostavljen dvakrat dnevno avtobusni promet, kasneje pa je bila ta proga zopet ukinjena. Tako morajo sedai šolski otroci iz Galicije, Pirešice in Ponikve po dve uri daleč pešačiti do svoje osemletke in so že ob prihodu v šolo utrujeni. To avtobusno progo je treba ponovno vzpostaviti, pa čeprav ne bi bila vedno rentabilna in bi morda ObLO z dotacijo prispeval za prevoz učencev. Moralo bi priti do tega, da bi občin- ski ljudski odbor razpolagal z večjimi sredstvi kakor doslej. To pa je nujo, kajti organi družbenega upravljanja se ne zadovoljujejo več le s predlaganjem, ampak zahtevajo upravljanje stvari in razpolaganje z določenimi družbenimi sredstvi. V tem pa je tudi pogoj za nadaljnji razvoj našega družbenega upravljanja. Zahteva volivcev je torej: Več sredstev občini, da bo lahko več storila za izboljšanje družbenega stan- darda državljanov! J. G. MLADI ZADRUŽNIKI V ZRECAH NE SPIJO Člani aktiva mladih zadružnikov v Zrečah že nekaj časa pripravljajo igro »Dve nevesti«. Poleg fantov in deklet sodeluje pri igri še nekaj starejših. Najprej bodo svoje znanje pokazali na domačem odru, pozneje pa namerava- jo gostovati tudi drugod. Vija, vaja, ven ... (iz Celja) Mejdunej, sedaj sva pa oba »fuč«. Zadružniki v Štnartnem so zborovali že dolgo se ni zbralo toliko zadiRižni- kov v Smartnem ob Paki kot preteklo nedeljo, ko so več kot štiri ure raz- pravljali o perspektivnem razvojju kme- tijstva ter o načrtih v letošnjem letu. Oba načrta kmetijske zadruge so za- družniki soglasno sprejeli ter predlagali naj bi v novozgrajeni sušilnici za hmelj uredili tudi pralnico in kopalnico s tuši in kadmi. Ob tej priložnosti so zadružniki potr- dili tudi kandidaturi za zbora proizva- jalcev (kmetijska skupina) obeh skup- ščin. »CINKARNA« metalurško kemična industrija Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. REFERENT ZA POTROŠNIŠKE KREDITE, 2. REFERENT ZA SPREJEM IN UVAJANJE KADROV, 3. KALKULANT CEN. Za zgoraj navedene namestitve je zaželena popolna srednja šola, ali podobna šolska izobrazba in po možnosti praksa. 4. Navadne fizične delavce za nekvalificirano delo v obratnih oddelkih. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje dostavite komisiji za sprejem in odpust delavcev pri DS Cinkarne Celje najkasneje do 28. II. 1958. KULTURNI OBZORNIK ZRELOSTNI IZPIT POSEBNE VRSTE Mladinske orgranizaeije so teRmoVale Centralni komite Ljudske mladpine Jugoslavije je skupaj z Radio Ljublja- na začel v preteklih tednih po raznih krajih naše republike s posebnimi pri- reditvami, ki so jim dali naziv »mla- dim volivcem«. Javne mladinske radij- ske oddaje so bile doslej skoraj že v vseh okrajnih središčih Slovenije. Pre- teklo nedeljo je bila taka prueditev tudi v Celju. Posamezne organizacije LMS so po- slale na to prireditev, ali bolje pove- dano — tekmovanje, tričlanske ekipe, ki so morale pred komisijo odgovarjati na razna vprašanja z različnih podro- čij našega pomičnega in diužoenega življenja sploh. Vsaka ekipa je prejela tri vprašanja in za odgovore nanje je bila ocenjena z določenim številom točk. NajDoije ocenjene ekipe so pre- jele nagrade, prva ekipa, najboljša, pa bo odšla 22. feburarja na izbirno tek- movanje v Ljubljano, kjer se bodo po- merile najboljše eicipe iz vse republi- ke — spet z Odgovarjanjem na postav- ljena vprašanja. Iz ceijsicega okraja je prišlo preteklo nedeljo na tkemo vanje (ki je bilo v nabito polni dvorani kina Metropol) 12 ekip. Tekmovanje je zelo poživil orkester »celjski sekstet«, ki je igral med posameznimi nastopi ekip in v ča- su, ko so mladinci premišljali odgovore na vprašanja. Treba je reči, da vpražnja, ki sta jih pripravila CKLMS m Raoio Ljublja- na, niso bila lahka. Zajemala so našo družbeno ureditev, sistem cLružbenega in delavskega samoupravljanja, pro- bleme iz proizvodnje posameznih pod- jetij (prilagojene posameznim ekipam), pa tudi splošno inteligenčna vprašanja. Prav tako pa je tudi potrebno pouda- riti, da so se člani mladinskih organi- zacij kar dobro odrezali. Najboljša je bila ekipa iz celjskega učiteljišča, ki je s tem dobila pravico, da se udeleži re- publiškega tekmovanja v Ljubljani, kjer bodo vse elcipe nagrajene (priprav- ljene so že lepe nagrade: televizijski sprejemnik, radijski aparati itd.). Dru- ga najboljša ekipa in prva, ki je preje- la nagrado (puško), je bila trojica iz celjskega podjetja Beton. Drugo na- grado — lepo vozilo, darilo Industrij- ske steklarske šole v Rogaški Slatini — je prejela ekipa Tovarne emajlirane posode. Tretjo nagrado — komplet za odbojko — je dobila ekipa iz tovarne »Toper«, četrto občinski komite Celje, peto ekipa iz Šmarja, šesto ekipa iz Laškega, sedmo Kozje, osmo Rogaška Slatina in deveto Šentjur. Namen tega tekmovanja je predvsem v tem, da bi razgibali našo mladino v pripravah na politve poslancev v re- publiško in zvezno ljudsko skupščino. Vse kaže, da je ta nova oblika dela z mladino, zelo uspešna, in da bo po- trebno nadaljevati s to prakso. Naj na koncu navedemo še podjetja iz celjskega okraja, ki so se odzvala EMJzivu okrajnega komiteja LMS Celje in prispevala k darilom za najboljše mladinske ekipe. To so: Steklarna Ro- gaška Slatina, Industirjska steklarska šola v Rogaški Slatini, Gradbeno pod- jetje v Rogaški Slatini in Izbira Ro- gaška Slatina. Dalje podjetja: Tovarna emajlirane posode, Toper, Aero, Etol, Beton, Lesna galanterija Rimske To- plice, Volna Laško, Zarja in Občinski komite LMS Celje. Proslave Prešernovega dne v Velenju in Šoštanju v Velenju so svečano proslavili 149. obletnico Prešernove smrti. Vodja dramske sekcije tov. Dermol je podal podobo Časa in Prešernov vodilni po- men v slovenski književnosti. Recita- cijski krožek, ki v Velenju že drugo leto prav uspešno napreduje, pa je z globoko doživetostjo približal Prešer- nove umetnine in dvignil proslavo na izredno kvalitetno raven. Tov. Dermolu kot režiserju proslave je uspelo z dra- matizacijo nekaterih pesmi razgibati običajno mrtvilo proslav. Sodeloval je tudi pevski zbor in nekaj pevcev. V Šoštanju pa so s pripravami za proslavo Prešernovega dne zakasnili in so določili dan proslave na 27. feburar. Pripravljalni odbor je izdelal pester spored, kjer bodo razen Prešernovih del dopolnili proslavo z deli ostalih po- membnih slovenskih ustvarjalcev in ta&o resnično proslavili Dan slovenske kulture. film*film*film*film*film*film Dobri vojak Švejk Nemara v srednji Evropi ni tako po- pularne knjige, kakor je Haškova sa- tira na avstroogrski militarizem. Za- slovela je daleč preko meja avtorjeve domovine, danes jo še bero in jo vedno znova prevajajo v najrazličnejše jezike. Švejk je nekako ponarodel — če sme- mo rabiti ta izraz — in postal last kar najširših krogov beroče publike, po- sebno v deželah, ki so tako ali dru- gače trpele pod togim sistemom velikih militarističnih držav. Haškov roman je več kakor zgolj satira na življenje av- strijskih vojašnic, je satira na milita- rizem sploh. V čem je vzrok za veliko popularnost Haškovega dela? Predvsem v njegovi preprostosti in nazornosti ideje in ob- like, v njegovi ljudskosti, se pravi v meri, ki jo je avtor znal najti med vi- soko satiro in ljudskim humorjem. Ha- šek ni velik satirik, nemara sploh ni izrazit, čist satirik, ker je njegov po- smeh blag, kakor j a blaga duševnost njegovega junaka; zato pa je prisrčen in v svojem načinu edinstven. Film, ki so ga zdaj Cehi posneli po Haškovem romanu, ima predvsem to dobro lastnost, da je ohranil pristnega Haškovega duha, pri tem pa še pred- nost ker je v primeri s predlogo zgo- ščen, glavna vloga pa igrana s finim občutkom za Švejkov značaj; vseskozi je plastična, česar literarnemu tekstu pogosto manjka. Karakterni humor, ki je v pričujočem filmu v ospredju, si- cer nima tolikšnih možnosti masov- nega uspeha kakor situacijski humor kakšnega »Dobrega vojaka Buma«, to- da Cehom je vkljub temu uspelo, da so napravil dober film za široko po- trošnjo, združili so kvaliteto s popular- nim žanrom, kar je precej redek po- jav, posebno, če se ozremo na stotine kilometrov ameirških filmskih tra- kov, vtševši burke Stanlija in Olija. Poleg pristne vedrine pa ima ta film še neko globljo odliko: humanost. Od razvrata, podkupljivosti in hinavščine avstroogrskih vojaških, trgovskih in malomeščanskih krogov se odraža Švejk kakor obsijan od ostre luči. Dobrota, ki je hkrati njegova veličina, nima tod nikakršne cene. Kako visoko je v mo- ralnem pogledu slaboumna dobričina nad bistroumneži kuratove sorte! Tep- ček, ki ni tepček, a v takšni družbi ne more biti durgega, saj o etičnih vpra- šanjih razmišlja komaj kakšen kurat in še to le tedaj, kadar je pijan. To nasprotje, ki je hkrati tudi osnovni ton Haškovega humorja, daje filmu neko globljo vedrino, nekaj, kar je ohrani- nilo to delo še do danes sveže, -bo- O treh novčičih v vodnjaku Slabi filmi, ki jih gledamo ali pa jih ne gledamo, so pri nas tako pogost po- jav, da je prešel že v navado. Po be- sedah mekega francoskega filmskega kritika pomeni danes v Ameriki dober film samo ponesrečen poskus, da bi ustvarili slab film. (In Amerika je v tej tekmi nedvomno osvojila prven- stvo.) Tako so naša distribucijska pod- jetja pač v zadregi, kajti dostikrat ni lahko med samimi slabimi rečmi iz- brati najslabšo. Trije novoiči v vodnjaku je slab film. Te slabosti ne more odtehtati ni- ti tistih nekaj sicer lepih, toda pred- vsem filmsko turističnih posnetkov iz Rima in Benetk, zaradi katerih je bil narejen ali bolje, naj bi bil narejen, ker so producenti z režiserjem vred hoteli bržkone kaj več. Vprašanje je seveda, kaj. Tu namreč mimo nekaj brezbarvnih in neotipljivih kreaturic, ki jih kakor na nitki vodi nedomiselna roka režiserja Negulasce, mimo banal- nega in suhega scenarija ni 'dosti videti, in oboževalcem skrahira- nega bokserja Brazza je lahko sa- mo žal, da so ga igralske sposobnosti tudi tokrat pustile na cedilu. V ostalih vlogah smo lahko videli tri povprečne ameriške lepotice, ki so prišle v Rim na oddih, skrivnostnega princa in brez- imnega pisatelja (ta je bil morda še najboljši), nekaj »lopingov« nad Be- netkami in ne nazadnje znamenit rim- ski vodnjak, v katerega se ne steka sa- mo voda, pač pa tudi novčiči — vseh tistih, ki so prazno verni in mečejo z njimi vred vanj svoje želje. Razum- ljivo je, da se na koncu vse srečno kon- ča, kako se tudi ne bi, ko pa je že vse vnaprej tako odločeno. Kariera Nikodema Dizma »Po pravici povedano, ne morem se zbrati — ali kaj mi je. Kratko maio, ne razumem. Ne vem, ali je film, ki sva ga pravkar gledala, dober, ali slab. Če- sa podobnega nisem še doživel. Ka- kor ... kakor da je otrok velikega oče- ta, ki ga ni utegnil dokončati po svoji zamisli.« »Da, tudi jaz sem občutil nekaj' po- doben ega: dve sili, ki sta se borili za prvenstvo. Sila velike umetnosti proti sili tendence. Zdaj zdaj poblisne svetel žarek, ki kakor z magnetično močjo vleče nase in osvaja, a že čez hip za- grne sijajno idejo težnja po potvairjanju umetniške resnice in čar, ki se je bil že začel polaščati gledalcev, tega čara mahoma ni več.« »Ce se ne varam, je celoten film te- meljili na eni sami osnovni ideji. Pri- mer dvigne v nekem določenem druž- benem okolju nenadoma na .površje ne- znatnega človeka, ga pahne v sredo razkošja vladajočih krogov in mu po- nudi lestev, ki vodi do naj sijajne j še kariere. Ni mu treba drugega, kakor da se prepusti različnim okoliščinam^ ki so mu naklonjene, da ga poneso do stolčka ministrskega predsednika.« »Da in vzporedno s to rdečo nitjo se nizajo prizori iz življenja aristokracije, trgovstva in bančništva. Prav tu, se mi zdi, je vodila delo tendenčnost. Ti ljud- je morajo biti docela slabi docela ne — ljudje, ker so pač aristokracija, buržu- ji; ta misel je iz umetniškega gledišča zgrešena, ker ustvarja mesto živih ljudi nosilce abstraktnih formulacij.« »Hočeš reči: precej, ko vzamemo film- skemu — ali literarnemu — liku pra- vico, da bi bil vsestransiki in plastičen, kratkomalo človeški, če ga zreduciramo na nosilca ene same ideje ali lastnosti, smo ga obsodili na smrt«. »Ni docela tako. Tipiziranje je eno izmed najmočnejših sredstev umetnosti. Molierjevi liki so vendar vsi živi, in še kako! — Lahko ga zreduciramo na no- silca ene same lastnosti, toda v tem primeru mora biti ta lastnost tako silna, da daje iluzijo živega bitja. Zajeti ga mora vsega in ga prisiliti v gibanje.« »Imaš prav, zdaj morem razumeti, za- kaj me večina figur v tem filmu nii du- ševno prav nič razgibala. Zaradi tega, ker so zgolj enodimenzionalne dekora- cije... Toda priznati moraš, da so bili v filmu neprekosljivi prizori. Spomni se začetka natanko zadete atmosfere ve- likega mesta, ali lastnika bara ali pa samega Dizme...« »Gotovo, nekaj črt kaže sledove veli- ke umetnine, obenem pa manjka celoti tiste enotnositi in jasnosti, brez katere ostane še tako čudovita zamisel kon- cept.« »Natanko tako: koncept velikega fil- ma! To je prava oznaka Kariere Niko- dema Dizma. Toda vsekakor velik kon- cept« »In zelo duhovit, vsaj na nekaterih mestih.« Ob koncu leta bodo Člani ,,Prešernove družbe*' prejeli za redno članarino 320 din pet, za 550 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je KOLEDAR PREŠERNOVE DRUŽBE ; 1 ki je že doslej s svojim pestrim in aktualnim izborom prispeval z vseh področij človekove dejavnosti in izpod peres najboljših piscev ena izmed j najbolj priljubljenih in nepogrešljivih knjig slovenskih domov. Ured-j ništvo koledarja si bo prizadevalo, da si to priznanje še utrdi. Tudi i za prihodnje leto si je že zagotovilo sodelovanje najboljših avtorjev tako] 7. leposlovnega kot s poljudno-znanstvenega in družbenega področja.' V koledarju bo tudi obilica praktičnih navodil s področja gospodinjstva j tehnike in domače uporabe, zdravstvenih nasvetov, poleg tega pa mnogo; zabavnega gradiva, pisanih in risanih šal ter vsakovrstnih zanimivosti, j Bogat slikovni material pa bo tudi v tem koledarju kar najskrbneje.i izbran. ■ Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe,' ki so skoraj v vseh šolah in več j h podjetjih, vse knjigarne, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljani,] Erjavčeva cesta 141 a. i PREŠERNOVA DRUŽBA PUSTNA PRIPOVEDKA Pritegnil je električno pečko, prižgal cigareto in se stegnil po kavču. Nekaj časa je prazno gledal po stropu odsev razžarevajočih se spiral. Potem se je pognal kvišku, živčno potegnil preosta- nek cigarete in malone zastokal: »Saj to ne more trajati v nedogled, to... to samotarjenje.« Pogled mu je begal po sobi, kakor bi nekoga iskal, pa je povsod videl le pre- tegnjene sence predmetov, ki so negibno zrle vanj z mračnih sten. Spustil se je nazaj na ležišče in se zagledal v mol- čečo pečko, ki je sprašujoče zrla vanj — saj tako se mu je zdelo — s svojimi raztegnjenimi razžarjenimi očmi. Kako rada sta imela to pečko, prav tako to sobico in drug drugega ... Živčno je segel po cigareti. — Po- tem ... Potem, sam hudič vedi, kako je prišlo. Se mu je mar res bilo treba lo- čiti? Komaj po enem letu! Kaj, ločiti! Zeniti se mu ni bilo treba, ženiti dvaj- setletnemu! Mrzlica, sama ženitvena mrzlica. Trudili so se in se je še sam. Neumnost! Pajienda^JAh, da, imeti de- klico pri sebi, svojo, zmeraj ... Da, ka- kor tričetrtinski modni plašč, ga nosiš, kadar se ti zljubi. Pijanost. Sama pijanost, v kateri nihče ne računa s pa- metjo, s skrbmi, z resnostjo življenja, z mladostno neugnanostjo. Od ločitve si je obetal več, veliko več. Rešiti se zo- ževajočih se spon, biti prost, svoboden! V resnici pa: prijatelji ga niso kaj pre- več pogrešali in dekleta — vraga! — samo oženi me, oženi me! Beži! Samo za to jim gre. Ki bi jo rad, mu je sponesla: »Nak, jant, imam pamet za- delano s kostmi; bi mi utegnil nagosti ko prvi! Uboga Zora!« Zdaj pa to! Je to življenje? Potep pa ne življenje. In že leto pa pol. Ujedljiv je postajal in se umikal vase. Nečesa je pogrešal, pa si hote ni hotel pri- znati, česa. Zakoračil je k oknu. Kako so drugi nasmejani, zadovoljni. Prav nocoj se vesele in zabavajo, zanj pa bo ta pust nadvse pust. — Ali pa mu je treba? Zakaj se odteguje? Cemu se muči? Saj bi lahko šel, pot mu je odprta. Sode- lavka v trgovini ga je povabila: »Jože, dajva, napraviva se še midva!« Zabru- sil ji je, da ni cepec, da bi se mešal med prismojene šeme in naj ga sploh pusti pri miru, gos neumna. Da bi šel? Sam? Bi? Se trenutek obo- tavljanja, potem je z roko planil po gumbih: »Bi — ne bi — bi...« Bi! Uso- da je včasih muhasta. Sel bo in masko, ki mu bo najbolj všeč ... V polni dvorani so se vrteli zakrin-. kani in nezakrinkani pari. Pogumno je nastopil in že čutil na sebi množico pogledov. Okrog njega se je delala gne- ča z živahnim ugibanjem: le kaj ' bi utegnil predstavljati? Nekdo je menil: princ. »Kak princ neki! Ne boste z la- hka uganili,« se je dopadljivo nasmihal pri sebi. Uspel je. Ni imel zastonj sti- kov z odrom. Ze se je moral zavrteti z brhko Go- renjko. »Pozen si junaček, saj doslej te še nisem opazila,« je začebljala. Glas mu ni bil znan. Bil pa je pri- jeten, Gorenjka pa zala ko gorenjski nagelj. Obšla ga je prešernost: »Oprav- ki, veš, lepotičica, mnogo opravkov.« »Junaku ne pristoja porednost.« S prstkom mu je požugala. »Resnica se vselej sme povedati.priredilo v viseh prostorih Uniona enaintrideseto maškarado, na kateri bo igral ansamibel M. Šepeta, pela pa bo Mojca Sepetova. Kakor vsako leto, bo tudi letos tekmo- vanje mask ena največjih privlačnosti te pustne zabave. Za prireditev vlada veliko zanimanje, saj so vse vstopnice že razprodane. V nedeljo popoldne ob štirih pa bo tretja otroška maškarada. ZDRUŽENJE ABSOLVENTOV DELO- VODSKIH IN MOJSTRSKIH SOL SLOVENIJE Že dalj časa je bilo precej razprav- ljanja okrog združenja mojstrov, ven- dar do konkretnih ukrepov ni prišlo. Na ustanovnem sestanku, ki je bil pred dnevi v Celju je predsednik priprav- ljalnega odbora LRS tov. Stane Krivec izraz.ll nekaj misli o namenu te organi- zacije. Sedež odbora za celjski okraj bo začasno na IKŠ pri TEP v Celju, kjer se bodo lahko vsi absolventi včlanili v združenje. P. M. NAMESTO VENCA NA GROB Namesto venca na grob umrlega dr. Ivana Podpečana, zdravnika v Celju, je daroval te- renski odbor Rdečega križa Gaberje, 4000 din Domu onemogl.h Vojnik in Domu onemo^glili Grmovje, vsakemu po 2000 dinarjev. DEJAVNOST DRUŠTVA STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V CELJU Pred dnevi je bil v do kraja zasedeni dvorani Društva inženirjev in tehnikov letni občni zbor, na katerem so številni člani poročali o lanskoletnem uspešnem delu društva. Se več članov pa se je oglasilo k besedi, ko so razpravljali o bodočih nalogah društva. Podjetja naj bi še v večji meri kot doslej iskala v društvu pomoč pri reševanju strokovnih problemov. Za strokovni dvig članstva bodo skrbeli z raznimi zanimivimi pre- davanji in ekskurzijami, enkrat na me- sec pa bodo na debatnih večerih med seboj izmenjali izkustva. Se dalje bodo iz svojih vrst določali predavatelje na strokovnih tečajih, ki jih bo organizi- ralo društvo za širši krog občinstva. Da bi se člani seznanili z najnovejšimi iz- sledki tehnike in znanosti, jim bo dru- štvo inženirjev in tehnikov omogočilo ogled svetovne razstave v Bruslju. R. M. ŠOLA NA SVETINI POGORELA Šola na Svetini je v soboto, 8. febru- arja zvečer pogorela skoro do tal, osta- le so samo zidane stene. Trami ob dim- niku so tleli gotovo že dalj časa in končno je oni večer razsajajoči veter vnel ogenj, ki je v kratkem času upepe- lil vse lesene dele šolske zgradbe. Vse hvale vredna je požrtovalnost va- ščanov, ki so od vseh strani' v vedrih nosili vodo in tako rešili skoro vso šol- sko opremo ter pohištvo učiteljev pred uničujočim požarom. Tja so prišli tudi celjski in štorski gasilci, ki so imeli pri vožnji brizgaln v tem težkem terenu velike težave. Pre- prečili so, da se ogenj ni razširil na so- sednje zgradbe. Ta dogodek naikazuje nujno potrebo, da v Svetini ustanovijo gasiilsko četo, da se ne bo zgodil v bodočnosti še huj- ša nesreča. Šolski pouk se bo vršil do obnove no- vega, popolnoma zidanega šolskega po- slopja, v kmečkih hišah, učiteljsko osebje pa je dobilo začasno stanovanje v Planinskem domu nad Svetino. Dr. M. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oiklepaju veljajo za privatni sektor Krompir 13—14 (18—20), čebula 50 do 60 (70—100), česen 200 (160—200), fižol visoki 100 (70—80), fižol nlziki — (60), solata 60—80 (60—80), cvetača 80 (70), špinača 70—120 (200), motovileč — (150 do 200), regrat — (200), zelje gl. 20 (—), zelje rib. 40 (40—50), repa rib. — (30), pesa 30—60 (60), ohrovt 25—40"(30—40), peteršllj 50 (100), korenjček 40 (20—60), koleraba — (25—30), hren — (150—200), por 40—60 (—), redkev 18 (30), sadje suho — (150), slive suhe 280 (—), fige suhe 180 (—), orehi celi 220 (—), orehi luš 700 (—), rozine 400 (—), parad žnlk v kozaircih 110 kom. (—), orašldi 380 (—), jajca 18 (16—18), jabolka 84—90 (70 do 80), mlelko — (35), sikuta — (160), smeta- na — (240), maslo — (480), koruza — (40—45), mandarini 1400 (—), ješprenj - (70). v Tnsu od 1. d'^ « februarja je bilo rojenih "58 dečkov in 40 deklic. Poročili so se: Jurij Kamenšek, uslužbenec in Marija Vodu- šek. kuharica, oba iz Rogatca. Friderik Pan- gerl, delavec iz Znčreta in Marija Laubič. de- lavka iz Lutcria. Vincencj Podgoršek, delavec iz Rožnega vrha in Marija Es, poljedelka iz Zavrha pri Galiciji. Jurj Ram.šak. kmet iz Jezerc pri šmartnem in Magdalena Podgoršek, poljedelka iz Rožnega vrha. Alojzij Suster, ko- vaški pomočnik :z Jakoba pri iSenljurju in Iva- na Tekavee, šiviljska pomočnica iz Celja. Ivan Veber, trgovski skladiščnik iz Zavrha pri Ga- liciji in Terezija Kovač, poljedelka iz Šmartna v Rožni dolini. Alojzij Pogladič, pečar iz Trno^ velj pri Celju in Marija Mestinšek, pomožna delavka iz Celja. Marijan Franc Krošl, šofer iz Celja in Ana Žlender, natakarica iz Maribora. .Martin Dnšič. poljski delavec iz Andraža in Ma- rija Resnik, posestnica iz Trnovelj. Umrli so: Ivan Port, otrok iz Lepe njive, sta 1 dan. Ivan Berglez, delavec iz Brnice, star 65 let. Terezija Draž, gospodinja iz Trnovelj pri Celju, stara 86 let. Maksimilijan Zabukovšek. kroja- jaški mojster iz Celja star "8 leti Terezija Očko. gospodinja iz Radane vasi, stara 68 let. Štefan Cvetko, delavec iz Celja star 29 let. Edo Drofenik, poljski delavec iz Imena pri Podčetrtku, star 19 let. Barbara Podlogar, go- spodinja iz Ostrožnega pri Celju, stara 80 let. Anton Cokljn. upokojenec iz Celja, star 73 let. Slavica Kaležič, otrok iz Celja, stara 21 dni. Antonija Ribič, oskrbovanka Doma onemoglih iz Grmovja, stara 91 let. Franc Arzenšek, in- val.dski upokojenec iz Celja, star 53 let. Jožef Kavnik, delavec iz Topolšice. star 41 let. Ama- lija Cadež, oskrbovanka doma onemoglih iz Grmovja, stara "4 let. Rozal ja Zupane, invalid- ska upokojenka iz Celja, stara 89 let. Nogo so si zlomili: Jože Kores z Do- načke gore pri sekanju drv v gozdu, Maks C viki s Polul pri smučanju, in Anton Žerjav iz Levca pri trčenju dveh avtomobilov na cesti v Levcu. Pri delu v Cinkarni pa si je jvoškodo- val nogo Jože Jarh z Dečkove ceste. Edvard Turnšek, delavec v rudni- ku Liboje, je s hrbtom padel na pre- nosno, vrtečo se clrkularko. Dobil je težke poškodbe po hrbtu. Terezija Cokan iz Celja je padla na ulici in dobila poškodbe na glavi. Pavel Dečman, delavec v Cinkarni, si je z udarcem poškodoval nogo. Enajstletni Franc Škrubej iz Matk pri Preboldu se je polil z vrelo vodo. Dobil je opeklne po telesu. Pri padcu si je zlomila nogo Tere- zija Cečko iz Vojnika. Ivan Pogelšek iz Dola pri Šmarju je pri Rogaški Slatini padel v globok ja- rek. Pri padcu si je zlomil obe nogi. Letošnji drugi maturantski ples — lepe obleke, mladi ljudje, veselje, godba, ples. Prav imajo, sedaj je čas. Na tem plesu sta se prva zavrtela profesor Rotar in maturantka Lahova. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Šentjur pri Celju razpisuje na osnovi 21, člena zakona o pristojnosti obč'nskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ 52-57) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ 51-53) delovno mesto UPRAVNIKA KOMUNALNEGA OBRATA »VODOVOD« ŠENIJUR Pogoji: mojster obrtne stroke inštalaterstva, kanaVzacij, vodovodnih inj plinskih napeljav ali vlsokokvaliflc^ran delavec iste stroke z nekaj leti prakse. Plača po tarifnem pravilniku. — Stanovanje ni zagotovljeno.] Prošnje življenjepisom, opisom dosedani h službovanj in potrdilom o! nekaznovan ju dostavite Obč. ljudskemu odboru Šentjur do 25. II 1958. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBC. LO CELJE razpisuje MESTO DIREKTORJA ZA TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO »TKANINA-GALANTERIJA«, CELJE j Pogoji: diplomiran ekonomist z nekajletno komercialno prakso' ali oseba s popolno srednjo šolo ter 10-letno prakso v stroki ali visoko-i kvalificiran trgovski delavec s 15 letno komercialno prakso v stroki. \ Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedaniih zai)oslitev, potrdilom o nekaznovanju in z ustreznimi dokumenti predložite na tajništvo Obč. LO Celje do 28. 2. 1958. UPRAVNI ODBOR GRADBENEGA PODJETJA »REMONT« Šmarje pri Jelšah razpisuje delovno mesto računovodje. Zaželen moški. Plača po tarifnem pravilniku. STROJEPISKO I. RAZREDA sprejme GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na naslov podjetja do 28. februarja 1958. Gozdno gospodarstvo Celje 1 Na zborih volivcev v vojniški občini so se pogovorili o marsičem Preteklo nedeljo so v vojniški obči- ni zaključili zbore volivcev. Ta teden pa bodo zaključili še zbore proizvajal- cev, industrijske skupine. Zbori so do- bro uspeli. Volivci so potrdili predla- gane kandidate in izrazili željo, da bi jih delegati večkrat obiskali. Na zborih volivcev so obravnavali tudi realiza- cijo duržbenega plana v lanskem letu pri terenskih akcijah. V Socki niso iz- koristili razpoložljivih sredstev za-ko- munalna dela, ker njihove težnje niso bile v skladu s stremljenji občinskega odbora. Pri obravnavi družbenega pla- na za letošnje leto so volivci iznašali predvsem predloge za ureditev proble- mov v kmetijski proizvodnji in šolstvu. Odborniki so poročali tudi o per- spektivnem načrtu razvoja kmetijstva v občini, po katerem naj bi se kmetij- ska proizvodnja preusmerila na donos- nejše kulture. V občini nameravajo razširiti proizvodnjo hmelja, v višjih legah pa bodo pričeli saditi lan. Po- nekod so obravnavali tudi stanovanj- ski problem, ki je predvsem, v Vojniku in Dobrni dokaj pereč. Sem se je pre- selilo nekaj delavskih družin. Razen tega je v celjskih podjetjih zaposlenih preko 600 delavcev, kjer plačujejo tu- di stanovanjski sklad, zato vojnlška občina nima sredstev, s katerimi bi lahko gradila stanovanja. Nočni čuvaj posiajnega gradbišča v Laškem — ob službo. • • Kar se tiče gradnje postaje v Laškem, bi lahko s pridom uporab"li izrek, da se počasi tudi daleč pride. Gradnja je za- radi objektivnih razlogov presegla vse gradbene termine. No, vsemu navkljub ima Laško eno najlepših postajnih po- slopij od Ljubljane do Maribora. Stav- ba je bila končana do konca lanskega leta, medtem ko so notranjo uredlitev prostorov in uradov zaključili pred dne- vi. Na sliki vidimo poslopje po zuna- njem izgledu. Poleg vseh uradnih ali bolje rečeno službenih prositorov ima laška postaja še čakalnilci .prvega in drugega razreda, veliko avlo s ix>tn.lški- mi blagajnami, pokrit peron z izhodom, sanitarije in pred postajo na prostem lep moderen vodnjak. Torej čuvaj gradbišča laškega postaj- nega poslopja je ob službo ,.. Bred letom smo objavili namreč ta- kole pikro pripombo: — Kje delaš, Janez? — — Nočni čuvaj na novi postaji. — — Veliko zaslužiš? — — To ravno ne, toda služba je stalna. Ibrej tudi njemu (ki ga ni bilo) je minil čas ... No Laščani so vsekakor zadovoljni, da je ta zelo pogosto pogrevan vic zgu- bil svojo veljavo in so hvaležni investi- torjem za itako pr^ijeten in sodoben »postajni dom«. IZ PILŠTANJA Pravkar so naša dekleta končala z desetdnevnim tečajem iz kuharske umetnosti, ki jih je usposobil za dobre kuharice in seznanil tudi s postrežbo kuhinjskih dobrot. Na zaključni pri- reditvi so se udeleženke zahvalile svoji prizadevni gospodinjski učiteljici za njen trud, tov. Mica Marinko-Šlander, ki se je mudila ta dan na Kozjanskem, je tečajnicam povedala nekaj vzpod- budnih besed. NA ZBORIH VOLIVCEV V KONJIŠKI OBČINI SO GOVORILI O OBČINSKIH NAČRTIH Zbori volivcev v konjiški občini i^o v glavnem že zaključeni. Delegati kan- didacijske konference so na njih po- ročali o kandidatih, ki so jih sprejele kandidacijske konference in o njih glasovali. Na teh zborih volivcev so dosti go- vorili tudi o občinskih načrtih. Odbor- niki so volivcem poročali o delu ob- čine, jim tolmačili načrt za nadaljnji razvoj občine ter odgovarjali na raz- na vprašanja. Volivci so dodali k načrtu tudi nekatera svoja mnenja in predloge, o katerih bodo še razpravlja- li na občinskih svetih ter kasneje na ljudskem odboru, kjer bodo program dokončno potrdili. SKRB ZA DELAVCE V KONJIŠKI OBČINI Konjiška občina bo nabavila nov av- tobus, ki bo prevažal delavce na delo iz oddaljenih krajev, predvsem iz smeri Poljčane—Konjice. Del denarja za nabavo avtobusa so prispevala ne- katera podjetja. Občina namerava ka- sneje ustanoviti lastno avtobusno pod- jetje. L. V. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Društvo Ljudske tehnike je imelo v soboto letni zbor. Društvo je vezano .«;amo nase, kajti denarno sta društvo podprli le KZ Šmartno ob Paki in Le- tuš. Vsi drugi kažejo vse premalo za- nimanja za tehnično vzgojo naše mla- dine. Najbolj uspešna je bila avto- moto sekcija, ki je priredila dva šofer- ska amaterska tečaja. Od 46 tečajnikov je opravilo izpit za A in B kategorijo kar 43 tečajnikov, kar je vsekakor lep uspeh. Nabavili so motorno kolo, zadnji čas pa tudi osebni avto, ki sta dobro služila praktičnim vajam za pravilno vožnjo. MELIORACIJA V ŠT. ILJU PRI VELENJU Med največjimi kmetijskimi akcija- mi v Šaleški dolini bo melioracija 140 ha kmetijskih površin v Šentilju pri Velenju. Pri Vodni skupnosti v Celju so že naročili načrte za veliko akcijo. Z deli, ki jih bodo pričeli ver- jetno to jesen, bodo sprostili velike in doslej neizrabljene površine. Računajo, da bodo dela trajala približno 4 leta. Enako potrebno bo mel.orirati manjše površine v Bevčah in Skalah pri Ve- lenju. PUSTNA PRIREDITEV V ŠMARJU PRI JELŠAH Prosvetno društvo »Anton Aškerc« bo v soboto ob osmih zvečer priredilo v prostorih gostinskega podjetja veselo pustno rajanje z maškarado. Cisti do- biček je namenjen skladu za gradnjo novega kulturnega doma, ki je v Šma- rju več ko potreben. Upamo, da bodo prebivalci imeli za prireditev dovolj razumevanja. GOGOLJEVA »ŽENITEV« V ŠENTVIDU Aktiv mladih zadružnikov v Šent- vidu pri Grobelnem bo priredil v ne- deljo predstavo Gogoljeve »Ženitve«. Prijatelji smeha in dobre volje so vab- ljeni. LAŠKI PROBLEMI IN DRUGO Pretekli petek je svet za kmetijstvo laške občine razpravljal o važnih pro- blemih čiščenja in škropljenja sadne- ga drevja, ki se bo moralo izvesti do marca letos. Obravnavali so tudi višino pavšalne skočnine za tekoče leto. Ose- menjevanje stane 1250 din, subvencija okraja znaša 250 din, občina bo pri- spevala 200 din, razliko v znesku 800 din pa bo plačal lastnik vsako leto s trikratnim pripustom. Svet je izrazil željo, da bi se ta odločba uveljavila tu- di v okraju Trbovlje. Prispevek iz gozdnega sklada za vzdrževanje gozdnih poti v laški obči- ni se bo to leto povišal od lanskega 1,700.000 din na 2,400.000 din. Na pri- hodnjem sestanku sveta bodo gozdarji in predstavniki kmetijskih zadrug iz območja občine odločili, katere poti bo- do prišle najprej v poštev za popra- vilo. V petek je imela občinska organiza- cija ZBNOV Laško svojo letno skup- ščino. Iz poročil je bilo moči videti, da je organizacija dosegla zadovolji- ve uspehe. Posvetila je dovolj skrbi partizanskim otrokom, poslali so jih na letovanje in jih vključevali v razne po- klice po njihovih sposobnostih. G. R. CELJSKI TEDNIK Šport * šport * šport * šport * šport Ob obletnici Partizana-Rudarja Velenje v nedeljo so v Velenju polagali obračun eno- letnega dela v enotni telesnovzgojni organizaciji .Partizan-Riidar«. Velenjski korak je pred le- tom dni dvignil precej prahu v Sloveniji, ne- kateri so celo prerokovali novemu društvu krat- ko življenje in podobno. Na skupščini pa smo slišali le razveseljiva poročila, ki so potrdila pravilnost pobude SZDL v Velenju, da je iz razdrobljene in kliibaško nastrojene dejavnosti v športu in telovadbi našla preko enotne orga- nizacije skupen jezik v obravnavanju vseh pro- blemov na tem področju. Bila je to vsekakor velika prelomnica v gledanju na našo telesno vzgojo in šport ter tedanje občeveljavne orga- nizacijske oblike. Sicer pa danes lahko le pri- pišemo, da je po dogodkih v republiški zvezi Partiizana in izredni skupščini te organizacije ^la terenu čutiti vedno več »velenjskih« prime- rov. Leto dni je sice« tako kratko časovno ob- dobje, da je težko podati obsežnejšo analizo o izredno pozitivnih uspehih novega društva. V čem je ta »velenjski« primer poučen, da bi iia podlagi teh kratkih izkušenj potegnili do- ločeno bilanco in posredovali pozitivne izsled- ke tud; ostalim društvom na terenu? Brez dvema je med najpozitivnejše pridobitve šteti visoko razvito zavest pri tamkajšnjih pre- b.valcih :n družbenih organizacijah o pomenu in vlogi telesne vzgoje in športa za vsakega mladega človeka, še posebej za delavca. To pozitivno naziranje je pripomoglo k uspešnemu reševanju vseh ostalih problemov, ki so pred leti zavirali razvoj telesne vzgoje in športa. Čeprav je bilo na skupščini opaziti, da še niso pri nekaterih razčiščeni vsi pojmi, pa smo ven- darle ugotovili, da so v društvu dos&gli po- trebno enotnost, porušili so vse stare pregrade med športom in telovadbo ter zastavil delo na vsej fronti po načelu množičnosti. Številen tehnični odbor je v preteklem letu poskrbel načrt dela, izvajal redno vadbo, postavljal urnike za smotrno izkoriščanje telovadnice in ostalih športnih objektov. Vadba je bila pestra /n so iznajdljivi vaditelj; in vaditeljice z osta- limi športnimi referenti ter komisjami razvi- jali vso bogastvo oblik telesne vadbe. Res je, da v tako kratkem času ni še prišla do izraza kvaliteta. Osnovni namen — množičnost — pa je društvo že v prvem letu svojega obstoja že v mnogočem doseglo. Danes je v društvu že blizu 700 aktivnega članstva. Poleg redne splošne vadbe so bili napravljeni prvi koraki k razvoju športov na širši osnovi^ v nogo- metu, košarki, malem rokometu, smučanju, od- bojki, namiznem tenisu, kegljanju, drsanju, plavanju, veslanju, atletiki, boksu in dviganju uteži. Marsikje še delo šepa, ker društvu manj- ka potrebn.-h inštruktorjev in trenerjev, vadi- teljskeniu kadru pa širša strokovna Izobrazba. Zato se bo novi odbor v letošnjem letu spopri- jel s tem problemom, ker je prepričan, da bo z dobrim strokovnim kadrom lahko doseči še večjo množičnost in s tem postopoma tudi kva- liteto. Treba bo še vnaprej razvijati tudi ob- stoječe športne objekte in graditi nove. V prvi vrsti bodo že v letošnjem letu pristopili k grad- nji telovadnice, ki je v Velenju najbolj po- trebna, slišan smo tudi o pristopitvi k gradnji pokritega plavalnega bazena, za starejše član- stvo bodo uredili balinišča in kegljišče itd. Skratka: načrtov je precej in brez dvoma smo lahko prepričani, da jih bodo Velenjčani ob njihovi dobri volji in pripravljenosti za pro- stovoljne delovne akcije tudi uresničili. Ga- rancjo za izvedbo njihovih načrtov vidimo tudi v tem, da je celotno Velenje z upravo rudnika in ostalimi organizacijami močno povezano z novim društvom, saj šteje to društvo preko 2000 podpornih članov, ki so s članarino in pro- stovoljnim delom že doslej mnogo pomagali upravnemu odboru pri premagovanju sedanjih težav. To je čvrst in številen delovni upravni odbor z izkušenimi športnimi delavci, tu so doma dobri gosprdarji in ko se bodo slednjim še pridružili preko tečajev, ki jih bo prirejal Svet za telesno vzgojo OLO Celje in republi- ška športna zveza, še novi strokovni kadri, potem bodo v Velenju zopet napravili izdaten korak naprej v zdravem razvoju telesne vzgoje in športa med tamkajšnjimi prebivalci. Te misli je bilo vredno podčrtati ob obletnici enotnega velenjskega društva, kateremu želimo tudi v bcdoče kar največ uspeha. Prepričani smo, da bo močna pomladitev upravnega odbora z novim predsednikom tov. Vladom Crešnikom pozitivno vplivala zlasti na vključevanje mla- dih rudarjev v društveno redno življenje, saj je teh mladih ljudi v Velenju preko ?00! Ob letu osorej bomo potem lahko napisali, da je društvo po socialni strukturi članstva pred- vsem delavsko. Več o Velenjčanih pa bomo pi- sali še v teku leta, ko bomo zasledovali nji- hovo delo. NA SKUPŠČINAH PARTIZANA SPREJEMAJO OBVEZE ZA DELOVNE AKCIJE Na vseh zadnjih skupščinah društev Partizan smo slišali v razpravi tudi voljo in pripravlje- nost mladine Partizana za udeležbo na letošnji mladinski delovni akciji pri gradnji avtostrade Zagreb—Ljubljana. Na skupščinah sprejemajo konkretne obveze in vse kaže, da bo okrajna zveza Partizan Celje lahko organizirala veliko brigado za to delo, kjer bodo mladinci imeli poleg dela dovolj možnosti tudi za telesno vad- bo in športne igre. Brigada bo brez dvoma imela tudi več strokovnjakov — vaditeljev in inštruktorjev telesne vzgoje, ki bodo mladino marsikaj naučili tudi s tega področja. TKIJE POKAŽI KLADIVAKJA Nogometaši Kladivarja so pred dnevi gosto- vali v Srbiji, kjer so v kratkem presledku treh dni odigrali 3 tekme. Na vseh teikraah so doživeli poraz. Nasprotniki so« 4)ili močnejši cd Celjanov! Sicer pa to ni nikakršno opravičilo za Kladivarja, ki je šel v ta boj brez prave priprave. Vsem igralcem je močno primanjko- valo kondlcije. In rezultati — 5:C, 5:1 In 5:1 v korist domačinov. Večji uspeh so pokazali nogometaši ŽŠD Ce- lja v svoji prvi letošnji tekmi na mariborskih tleh so se srečali s Kovinarjem, kjer so izgu- bili srečanje s tesnim izidom — 2:5 (1:2). Pri Celjanih je bil najboljš Letner. O ZIMSKIH TEKMOVANJIH Neuradno se je zima že poslovila od nas. Sicer velja ta trditev le za sneg, ki ga je ne- nadna odjuga kar odplhala čez noč. dočiin zim- sko c^bdobje še traja . . . Ponekod so še pravo- časno izkoristili zadnje ugodne snežne raz- mere. V LAŠKEM so mladina. Partizan, planinsko tlruStvo in ostale organizacije izvedli zimske igre. ki se jih je udeležilo 150 pionirjev in mladine. Kar 60 je bilo udeležencev na san- kaških tekmah iz Vrha nad Laškim. Proga je bila dolga 800 m, zmagala je Stiplovšek Majda pred Ratajem in Mrmoljevo Jasno. Smučarji •'•so se pomerili v tekih, veleslalomu in skokih. 'V tekih najdemo med zmagovalci naslednja imena — pionirji: Pasarič, Virant, Rataj, pri mladincih pKl Mii^T- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU VSEM DAVČNIM ZAVEZANCEM NA PODROČJU OBCINE CELJE Na podlagi čl. 111 in 112 Uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ, štev. 18/56) opozarjamo vse davčne zavezance, da je treba plačati akontacijo za I. tromesečje in vse zapadle zneske dohodnine, prometnega davka, prispevka za kadre in prispevka v stanovanjski sklad najkasneje do 15. februarja 1958. V kolkor davčni dolžn'ki do 15. februarja ne bodo plačali zaostalih obveznosti, bomo dolg prisilno izterjali v smislu Uredbe o pcisilni iz- terjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. 1. FLRJ, št. 33/53). Plačajte takoj, da se izognete nepotrebnim stroškom! Občinski ljudski odbor Celje oddelek za finance TRGOVSKO PODJETJE pri CINKARNI, Celje sprejme 2 trgovska pomočnika(ce). Nastop službe je možen takoj. Vozniki premalo sooštuieio prometne predpse Promet na naših cestah se je v poz- nih jesenskih mesecih in zlasti poaimi občutno zmanjšal. Kljub temu pa je tudi v tem času treba posvetiti varnosti na javnih cestah še posebno skrb. Januar nam je prinesel meglo in -pole- dico. Cestna uprava ni mogla zagotoviti popolne varnosti, čeprav je najbolj ne- varne predele posula s peskom. Le-ta je ugotovila, da so vozniki motornih vozil vozili dokiaj brezbrižno, saj je hllo v januarju zabeleženih kar dvajset pro- metnih nesireč. V tem času pa ni bil prizadet noben kolesar, pešec ali moto- rist. Proti koncu januarja je v Štorah pri- šlo do prometne nesreče, ko je voznik osebnega avtomobila zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Ško- do cenijo na okrog 200.000 din, telesno poškodovan pa je bil le voznik. Se istega dne je v Lembergu pri Dobrni voznik osebnega avtomobila tudi izgubil oblast nad volanom, zaradi spolzke ceste in prevelike hitrosti. Škode je bilo okrog 100.000 din. Na Spodnji Hudinji je prišlo do ne- sreče pri srečanju dveh avtomobilov, ker je eden od obeh voznikov na ovinku zaviral in ga je zaneslo. Materialne ško- de je okrog 350.000 din. Februarja je prišlo do prometne ne- sreče v Kasazah, na cesti Petrovče— Liboje. Irčlla sta osebni avtomobil, last rudnika Zabukovca in tovorni avtomo- bil iz keramilone tovaime Čiboje. Škoda je bila ocenjena na okrog 10.000 din. Iste- ga dne je prišlo ido nesreče na Polulah pri Celju, kjer sta trčila dva osebna avtomobila, last laškega iin zabukovške- ga rudnika. Pri trčenju sta bila telesno poškodovana oba potn ka in so ju pri- peljali v celjsko bolnišnico, medtem ko cenijo materialno škodo na 140.000 din. V Žalcu je vozniIku oseibnega avto- mobila trboveljske Cementairne prripe- Ijail po levi strani nasproti voznik to- vornega avtomobila, avtomobila sta tr- čila. Pri nesreči sta bila vozin ka oiseb- nega avtomobila telesno poškodovana, škoda pa znaša 300.000 din. Vse te nesreče nam zgovorno pričajo o vzrokih prometnih nesreč in posledi- cah. Kontrola je opazila, da vozniki ne spoštujejo prometnih predpisov in da tudi luči ne izkoiriščajo v zadositni meri. otrjave in oglasi*objave^ in oglasi RAZGLAS Volilni upravičenci Občinskega ljudskega od- bora Celie se obveščajo, da je na podlagi na- vodil v Ur. listu FLRJ št. 51 z dne 11. 12. 195? bila izvršena revizija volilnih imenikov in napisan nov volilni imenik. V smislu člena 18. in 19. Zakona v volilnih imenikih imaio (kržavliani in družbene orea- nizaclic pravico pregledati ta volilni imenik in zahtevati popravek. Popravki se lahko za- htevajo do 20. februarja 1958 pri ObLO Celje, pisarna za volilne imenike, za Kraievne urade Štore, Škofja vas in Šmartno v Rož. dol. pa na kraju teh uradov. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Matični urad — vol. imeniki OBVESTILO: Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju obvešča starostne in družinske upoko- jence, da bo nakazal za januar 1958 zapadle obroke okantacije na pokojnine, prevedene po novem zakonu pri nakazilu pokojnin za marec 1958. Vloge za prevedbo na predlog (doštetje let, priznanje višjega razreda in podobno) bomo obravnavali šele, ko bomo končali prevedbo po uradni dolžnosti vseh upokojencev, t. j. šele po 1. 4. 1958. Pravico do tako povečane pokojnine za na- zaj cd 1. 1. 1958 bodo imeli le oni upokojenci, ki brdo stavili predlog za prevedbo do 18. 6. 1958 (6 mesecev po uveljavitvi zakona, t. j. od 18-XII-57), oni, ki bodo predlagali prevedbo po tem datumu, imajo pravico do povečanja le od 1. dneva prihodnjega meseca po vložitvi zah- tevka. Končno opozarjamo, da velja novi zakona le za starešine upokojence (družinske tudi), ne pa za INVALIDSKE, za katere veljajo še stari predpisi. Okrajni zavod za- socialno zavarovanje — Celje ŽREBNA LISTA »LOTERIJE UMETNIŠKIH SLIK« LIKOVNA SEKCIJA ZPD »FRANCE PREŠEREN« V CELJU 09485 — Mati, 01606 — Tihožitje z ribami, 02029 — Pisane agave, 04459 — Celjski motiv, 01?46 — Stara kmetija, 0S857 — Pred kavarno, 0118 — Ceste v predmestju, 01244 — Tihožitje z jabolki, 0497? — Šlandrov trg 1, 05"02 Poljsko cvetje. 09425 — Teloh, 025?? — Notranjski motiv. 01464 — Hišica med bori, 07865 — Plavolasi pobič, 02805 — Šlnndrov trg 5, 05855 — Pokra- jina v soncu. 05819 — Tihožitje, 08058 — Nad opekarno, 05514 — Pogled z ravne gore, 02145 — Motiv iz Trente. 07187 — Janž pri Resevni, 06855 — Motiv iz Velenja, 08554 — Morska po- ^ krajina, 06552 — Zimski motiv, 08596 — Vari- | acija na Pissarrojev motiv, 08165 — Pogled na ' otok Krk. 01287 — Pob"č 2 05451 — Tičistan, 06428 — Hiša v soncu, 01356 — Selce, 07802 — Drevje. 07652 — Motiv iz parka, 04220 — Akva- i rij. 0816? — Agave, 00566 — Pomlad, 05011 — f Rdeča zemlja, 00656 — Stara žaga, 01568 — Mlin, | 09605 — Planinski motiv, 09602 — Motiv iz Istre, 09394 — Opuščeni mlini, 00961 — Cvetlično ti- hožitje, 02866 — Slifp Savinje, 01588 — Motiv iz Poreča. 05286 — Clklame in teloh, 08624 — Šlandrov trg 2, 01054 — Stara tovarna, 08749 — Cvetje, 04913 — Teloh lesorez. , Naknadno nagradno žrebanje: i 07249 — Agave, 07975 — Oranže, 07509 — Ti- hožitje, 02529 — Poblč 5, 09715 — Otočec, 09867 — Zimski motiv, 00550 - Lokvanj, 04118 — Mati, 02252 — Motiv iz Bohinja, 02707 — Teloha, 05802 — Motiv z Raba, 04755 — Interieur, 07653 — Pod izvirom Soče, 01809 — Pokrajina, 09525 — Zimska pokrajina, 09050 — Pokrajina, 02416 — Tihožitje. Dobitki se izdajajo v Ljudski knjižnici v Celju od 18. II. do 18. III. 1958, in sicer v tor- kih od 9—11 dopoldne in v petkih od 5—5 po- poldne.__ mrillin'WBWaaMEBMBB»BM— aBMM——BM Sporcčaino vsem članom, da nas je nenadoma zapustil tovariš dr. Ivan Podpečan, zdravnik v Celju predsednik Foto-kluba Gelje-mesto iin član foto- kliijja »EMAJL.- Celje. Oliranili ga bomo v trajnem spominu. Foto-khib, Celje KMETIJSKEGA INŽENIRJA ali tehnika sprej- memo v službo. Plača po dogovoru. Stanova- nje zagotovljeno. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi KZ Šentjernej. TRGOVSKO POMOČNICO mlajšo moč sprej- memo. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Poštena«. SPllMJME.M šiviljsko pomočnico prvovrstno zu izdelovanje ženskih oblek. Naslov v upravi GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k tri; članski družini. Zaželeno starejše, dekle uli upokojenka. Stanovanje m hrana zagotovlje- na. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. KLEPARSTVO VRANSKO sprejme takoj 2 kle- parska p-omočiniika. ISCEM inštruktorja za 3. in 4. razied gimnazije. Naslov v upravi lista. SPREJMEM krojaško vajenko. Naslov v upravi lista. SPREJMEM takoj varuhinjo k dvema otrokoma. Vprašati: Store štev. 25. PRODAM parcelo 574 m2, 15 minut iz Celju. Na.slov v upravi lista. PRODAM ugodno lovsko puško 16 mm dobro oliraiijcno. Naslov v upravi lista. PRODAM njivo 15 minut od kolodvoru. Naslov v upravi lista. PRODAM enodružinsko hišo z vrtom v Celju. 940 m-. Lepa lega. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. PRODAM hišo v Sp. Trnovljah. Vprašati pri: Zofiji Kramer, gostilna Trnovlje. PRODAM pianino znamke »Bremitz« s kovin- sko konstrukcijo. Ogled vsako popoldne od 15. nre dalje. Celje, Pot na Lavo 52. PRODAM ugodno malo prrsestvo s hišo, gospo- darskim poslopjem in sadovnjakom v okoliicf Senatjurja, 10 minut od avtobusne postaje, ali dam v najem. Informacije: Pepca Pevec, go- stilna. Štore. PRODAM lepo posestvo 7.50 ha, travnik, njive, vinograd in gozd. Preko 200 kom. sadnega drevja. Nova hiša, marof z električno raz- svetljavo ob cesti avtopostaje. Naslov v upra- vi lista. PRODAM zemljišče v Škof ji vasi, 56 aroT« Pri- merno za hmeljarstvo, pianino in nov har- monij na registrov. Naslov v upravi Lista. KLJPl.M sobo (dosmrtno) pri pošteni družini v bl'žiiii cerkve. Naslov v upravi lista. MLAD samski zdravnik išče sobo za takoj. Pla- ča dobro. Naslov v upravi iista. PREKLICU JEM žaljivke izrečene na zboru vo- livcev na Blagovni, glede revizije, ki jo je izvršdl tov. Drago Kralj pri EO Blagovna in se zahvaljujem za odstop od tožbe. Neža Novak, Proseniško kino * kino * kino * kino KINO UNION, CELJE Od 15. do 17. 2 1958, »Komanči«, ameriški cine- mascope — vestem film Od 18. do 21. 2. 1958, »Človek, ki ljubi rjavo- laske«, angleški barvni film. — drama Od 22. do 26. 2. 1958, »Dirkači<. ameriški cine- mascope - drama KINO METROPOL, CELJE Od 15. do 18. 2. 1958, »Banda iz Lavender hila«, angleški kriminalni film Od 19. do 25. 2. 1958, »Človek brez zvezda«, ameriški barvni, vestem film gledališče»gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELIE Nedelja. 16. II. ob 15.-0 — Juro Kisllnger: N« slepem tiru — nedeljski popoldanski abonma in izven. Sr«'da. 19. februarja ob 20 — Marijan Marine: Komedija o kompd'ji — premiera — premier- ski f>bon'na in izvPM. Četrtek, 20. H. ob 19.50 — Juro Kislinger: Na slepem tiru — gostovanje v Vojniku. ob 20 — Marijan Marine: Komedija o kome- dji — četrtkov ubonma in izven. Petek. 21. II. ob 15.50 — Marijan Marine: Ko- medija o komediji — I. srednješolski abonma. ob 20 —, Juro Kislinger: Na slepem tiru — gostovanje v Laškem. Sobota. 22. II. ob ?0 — Juro Kislinger: Na slenem t'ru — sobotni abonma in izven. Nedelja. 25. II. ob 10 — Juro Kislinger: Na slepem tiru — nedeljski popoldanski abonma in izven. ob 15.50 — Marijan Marine: Komedija o kii- mcdiji — nedeljski popoldanski abonma in izven. Nedelja, 16. februarja 12.00 Pogovor z državlia! i 12.10 Posnetki z javne mladinske otldaje v Celju 12.40 Za naše prdeželie 15.00—11.15 Prenos sporeda RL 14.15 Zpba^na glasba, vmes objave 14.20 Želeti ste — posliišajt^! 15.00—25.00 Prenos sporeda RL Ponedeliek, 17. februarja 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos snoreda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Koncert godbe na pihala »Fr. Prešeren« v. v. Ivana Karlovčeca 17.55 Športniki o športu 17.45 Zabavna glasba, vmes rekame in objave Torek, 18. februarja 14.55 Želeli ste — poslušajtel 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.08—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Poje ženski pevski zbor Svobode Polzela p. v. Vinka Rizmala. 17.55 Moja pesem ni le moja pesem — Karlu Desfovniku-Kajuhu v spomin 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sreda, 19. februarja 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Polke in valčke igra kvintet »Kamilo« 17.55 »Med vajenci« — reportaža 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Četrtek, 20. februarja 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Plesne melodije igra orkester Tony Pa- stor 17.40 Gospodinjske beležke 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Petek, 21. februarja 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Zaplešimo s celjskimi ansambli . . . 17.55 To bo zanimalo tudi vas ... 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sobota, 22. februarja 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 17.25 Za vsakogar nekaj Naša nova telefonska številka je: 23-59. »Oprema«, Celje zanimivosti Vrtnico v celofansiii šhatlicii.. Mlada srca v plesnem ritmu... Se pred dnevi jim je bila ulica po osmi uri zvečer »tabu«. Velik preobrat... V plesnem ritmu od prvega mraka do ra- nega jutra. Vermut, liker, »bakarska vodica« — slivovka, odprto buteljčno vino — odvisno od tega, koliko papir- natih bankoi7cev loči očetov palec o.d kazalca ... Cista svila, brokat, nylon, perlon, na desetine metroi) prozornega tila, rokavice iz najfinejšega usnja mla- de košute, pa taft, naškrobljene bluze in cenene mrežaste rokavice. Nožice v čevljih od ljubljanske »Zmage« pa do edinstvenih primerkov tržaških trgovin. Tu se je srečaval Trst s Parizom, Du- naj z Zagrebom in Ljubljana s Celjem. Morda je bilo vmes dekle, ki je prišlo v najboljši stari obleki, ker oče ni imel denarja za šiviljo, ki je sešila preprosto obleko iz blaga zasluženega z instruk- cijami. Nekatere niso prišle, kajti šepet v šolskih klopeh par tednov nazaj, poln bajeslovnih napovedi, jih je preplašil... Cetvorka ... Pari zaplešejo po pro- storu, ki je v oblasti pogledov vseh pri- sotnih v dvorani. Samoljubje in vzhi- čenost mamic, zavist in obrekovanja sosed, namigovanja na možnosti novih »poslastic« s področja gospodarskega kriminala, ocenjevanje neslutene petič- nosti staršev teh neskromnih, pa vendar še vedno od zadrege zardelih lepotic. Kako raznovrstna je zgodovina teh šu- mečih kril, ki kot v penastem slapu pa- dajo čez kolena do meč, da bi skrila klecajoč drget treme ob tako velikem dogodku. Tu je morda zgodovina nekega potovanja, tam morda zaslužene, ali pa tudi nezaslužene premije, vmes sem in tja dolga in trudapolna vrsta nadur in nočnega dela. Ljudje obrekujejo, se samodopadljivo naslajajo, zavist dohiteva zlobo, napuh budi klice prezira, Kupidovi špekulanti pa ocenjujejo dvojno vrednost žrtev na dosegu rok ... Mlada srca pa se vrtijo v ritmu ples- ne glasbe. Lepota, ki je neoporečna zaradi mladosti same ... Mladost, ki je lepa zaradi mladosti... Dehteče vrtnice ob postavnih fantih ... Nov rod, gene- racija bodočnosti. Nobenega naj ni tu vmes. Ne najlep- šega, ne najprisrčnejšega, ne najprikup- nejšega. Edini naj je najdražje (da ne bo pomote najbolj drago), to pa s tistim pravim, prisrčnim, prikupnim in lepim nima nobene zveze. Vrtnica je lepa v kristalni vazi prav tako kot v navadnem kozarcu. Cemu puder na rožnata lica. Da zakrijejo žar mladosti? Cemu preobilica rdečila na sočnih ust- nicah? Ker morajo prah, barva in ma- zila poudariti starostno razliko ene no- či? Si mora vrtnica z dodatkom dišav orientalskega cvetja priboriti večjo vrednost? Cemu dehtečo vrtnico tlačiti v celo- fanasto škatlo za izumetničene orhide- je? V tej škatlici pa niso samo nepo- trebne (za mladost namreč) kemijske zmesi, s katerimi ljudje odkupujejo od neizprosnega časa minula leta; v njej so plini, ki zastrupljajo mlado rožo z napuhom, sebičnostjo, lažnim občutkom večvrednosti, s prezirom in bahaštvom. Vrtnica v takem ozračju vene hitreje. In zakaj? Zato, ker naj bi bilo to mlado bitje reklama za stopnjo na družbeni lestvici roditeljev. Prvo razočaranje je v istem trenutku prišlo ob ugotovitvi, da so preproste in ljubke sovrstnice »odtehtale« v bistvu ravno toliko kot one, ki so s svojo toaleto močno zaši- bile »hišne budžete«. Občudovali in zavidljivo privoščili smo jim mladost, zaželeli*smo jim uspe- hov, sreče ter pameti. Obžalujemo pa one, ki so hoteli njihov prvi javni ples- ni korak izkoristiti ža svoj račun, pa so dosegli ravno tisto, kar zaslužijo: za- vist in obrekovanje. V kratkem času bodo letošnji matiL- ranti pred njihovo prvo, nikakor pa ne zadnjo maturo. Prva matura bo takrat, ko bodo svoj jaz obdali s toaleto javnih družbenih dolžnosti, ko bo njih delo in prizadevnost merilo metre v šumeča krila všitih tkanin. Takrat bo bržčas dekle, ki je zadržujoč lastne solze tola- žila mater, ki ji ni mogla kupiti bogate obleke, za »skok v življenje«, učinkovi- tejše zašumelo v ritmu današnjega časa. Novator... J0.000 din dam, če mi vriiete otroka" Kako globoko se rejnice navežejo na svoje rejenčke, je dokaz Marija Vo- dončnik iz Trnovelj, ki je pred 3 leti sprejela v rejništvo komaj nekaj me- secev staro Gretico brez staršev. Vo- dončnikova ima sicer 2 svoja sinova, to- da želela si je punčke. Tri leta je Gre- tica žvrgolela v tem domu, letošnjo pomlad pa je v to mirno družinico vda- rilo kot strela z jasnega: iz Šoštanja se je oglasil zakonski par, ki je hotel Gretico posvojiti. Vodončnikova sama se z^ posvojitev ni mogla odločiti. Ko pa je družina pripeljala Gretico na ljudski odbor, se je tu odigral ganljiv prizor, ki je pretresel ves oddelek. Z Vodončnikovimi so prišli tudi sosedje, da bi se z darili poslovili od Gretice. Ko sta rejničina fanta videla, da gre zares, sta pokleknila pred »sestrico« in jo prosila, naj ostane pri njih. Na glas je zajokala tudi rej niča sama — med- tem ko se je Gretica kar hitro znašla in objela ntjva roditelja. Fantka Vo- dončnikove sta zbežala na hodnik, se naslonila na steno in bridko jokala za »sestrico«. Ko so se vrnili domov, je rej niča še dolgo neutolažljivo jokala in hodila na sneg gledat stopinje, ki so ostale za odhajajočo Gretico. Cez ne- kaj dni se je zglasila na oddelku in prosila naj ji vrnejo otroka. »Petdeset tisoč bi dala takoj, če mi vrnete Gre- tico«, je dejala v solzah. Toda ta čas se je Gretica (ki je v Šoštanju postala Metka) že brezskrbno igrala pri novih roditeljih. Rejnica Vodončnikova je z njo vzpostavila »sorodniške vezi« in gre Metko pogosto obiskat. Oddelek pa ji je preskrbel novega dojenčka. Ves svel jim je soseščina Znan, že umrli ameriški iznajditelj E. Armstrong je na polju radio tehni- ke bil upravičeno proti besedi »amater« za ljudi, ki se ukvarjajo s tem »špor- tom«. »Amaterji« so zelo pogosto veliki »mojstri« svojega konjička, Armstrong se je od navedenega amaterja razvil v znanstvenika. Toda pustimo to. Zamislimo si raje, kaj vse bi slišali, če bi bila naša ušesa »uglašena« za vse razgovore, ki se z znaki ali fonijo srečujejo v našem oz- račju. Samo v Ameriki je okoli četrt milijona radioamaterjev. Danes ni več senzacija, če se radioamater vozi v le- talu in se pogovarja s prijatelji na zem- lji, ki sučejo ali pritiskajo taster doma ali pa za volanom. Kolikokrat se zgodi, da amater sto in sto kilometrov daleč sliši marsikatero zabavno stvar. Tako je v državi Meriland pustil neki amater odprt mikrofon. V tem trenutku je pri- kričala v sobo amaterjeva hči in joKa- la, ker je padla s kolesom. Amater »so- besednik« v daljni Lusiani je bil z do- godkom prej spoznan kot dekličina ma- ti, ki je bila na vrtu. Zelo interesanten pa je primer, ki se je zgodil amaterjema Ashtonu in Beanu v Ilinoisu (ZDA). Ashton in Bean sta soseda in oba navdušena amaterja. Nekega zimskega večera sta bila v radio zvezi z amater- jem v Johanesburgu v Južni Afriki. Ashtonova žena je med tem odšla iz hiše. Zunaj je bilo mrzlo, da le kaj. Nesreča je hotela, da je snežni vihar zaloputnil avtomatična vrata in žena brez ključa ni mogla več v hišo. Ropo- tala je po vratih, toda mož v eni iz- med sob, poleg tega pa še zatopljen t klepet z Afrikancem, je seveda ni slišal. Ashtonova žena se je lahko oblečena komaj prebila skozi žamete k sosedu Beanu. Naprosila ga je, da naj pokliče telefonično moža, da bi ji odprl. Toda Beane je bil preveč amater, da bi se poslužil »prozaičnega« telefona. Sporo- čil je sobesedniku v Johanesburgu ves dogodek ... Lahko si mislimo kak obraz je na- redil Ashton, ko mu je Afrikanec iz 250.000 km oddaljenega Johanesburga napolnil ušesa: »Hej, prijatelj! Pazite malo bolj na svojo ženo. Ostala je zunaj na mrzlem in ho zmrznila, če ji ne odprete vratj« Podobna privlačnost je v radioama- terstvu. Kolikokrat so si amaterji po- magali ob težkih primerih bolezni, ne- sreč. Zgodilo se je, da bi amater za- gotovo zmrznil v zametanem avtomobi- lu, da ni uspel priklicati »kolega« v bližini, ki ga sploh ni poznal. So pa tudi drugačni primeri, ki so polni sme- ha. Zamislimo, da je takrat tisti ama- ter imel hišni prepir pri odprtem mi- krofonu, ko je njegov daljni prijatelj slišal za hčerkino nesrečo s kolesom? Radioamaterska mreža gre na našem planetu v milijone članov. Tudi pri nas je močno razširjena. Ob novem letu pozno v noč videli luč. Radioamaterji ste v stolpu »Uniona« v Celju lahko še so na svoj priljubljen način voščili zna- nim in nepoznanim prijateljem. Morda celo kam daleč v Avstralijo, kjer se je »sobesednik« kuhal pod »novoletno vro- ....čjaao«,..,. ........._ .^^^..^______._________ Za takole mizo ima amater zvezo z celi m svetom... GLAS IZ NOVE VASI Ali smo mesto ali smo vas? marsikateri volivec vprašuje. Kajti smo vendarle Nova vas, ki pa jo mesto vase vključuje. Kur ne smemo rediti več, ker nas štejejo že med meščane, in prašičke naj spravimo preč, muc pa s psičkom lahko ostane. O, gotovo nam vsem je prav, da smo v grb tri zvezde dobili, pa nikoli ne bo nam žal, da smo med purgarje se uvrstili. Toda ni Celje še Nova vas: kanalizacija nam je še slaba, luč po žici nam mrkne vsak čas, v temno noč zareglja nam žaba. V blatno cesto pogreza se voz, ki do nas mu treba je priti. Človek zapre si okna in nos: travniki z gnojnico so politi... Nože že brusimo kuram v smrt, da podobni bomo Celjanom, z njimi bi lizali radi še strd, ki naj v delež, ho vsem meščanomf LASKI MOTIV Vsa čast Laščanom, ki doživeli so vztrajno pričakovani dan! Odslej se bodo bahati smeli, izpolnjen jim up je dolgih sanj. Je zrasla bela hiša postajna, ki tujca iz vlaka že vabi v kraj. Tu kopel se nudi mu presijajna in lepe prirode resnični raj. Ce sreča mu bo zelo ljubezniva, še steklenico piva mu da, ki neko številko v zamašku skriva, za njo pa se lep dobitek smehlja: Četrt stotine steklenk ga čaka, da jih brezplačno izprazni vse, potem pa ne najde poti do vlaka in niti do bele postaje ne... ZA SMEH IN DOBRO VOLJO ENO IN DRUGO . .. — Cujte, prijatelj, ste se poročili z ono črnko, ki ste mi jo pred meseci predstavili, ali še kar sami kuhate? — Oboje, prijatelj, oboje ... V DOBI OBROKOV... — Saj sem ti takoj rekla, da raje ne vzameva otroški voziček na kredit. Vi- diš, zdaj pa otrok jeclja... — PUST PRI NAS Zakaj se ne bi veselili, skrbi za vrati odložili, saj pust prišel je v mesto, v vas obiskat zopet nas in vas. Na mizi krofov sklede tri, s peči klobasa nam diši, zraven svinjska še čeljust, slasten, masten da bo pust. Oče, vi pijače dajte! Godci, hitro zaigrajte, da se zavrtimo, vsi poveselimo; piska, miška, zajček, palčke, dideldajček, medved star lenuh, lovec potepuh, potovka Marjana, z njo dva cicibana, eden pustni norček, drugi pa zamorček. Ze lete opazke: Same, same maske! Tak pri nas je letos pust! Mastno briše si čeljust. H. I. Zanimivosti Zanimivosti Zanimivosti Zanimivosti TOKRAT: LEPOTICA Z VZHODA Dva sladka sadeža, mar ne? Češnje — te so verjetno bolj kisle in Alla Tario- nova, najbolj popularna ruska igralka na festivalu v Benetkah 1953 VISOKO KVALITETEN PAPIR IZ BAMBUSOVE TRSKE Znanstvenim sodelavcem nekega ame- riškega inštituta je uspelo na poseben tehnološki način dobiti iz bambusove trske visoko kvaliteten papir. »Bam- busov papir« se lahko obeli, kakor naj- boljši papir, ki ga pridobivajo iz trde- ga lesa. Ker bambus hitro raste in so njegova stebla bogata s celuloznimi vlakni, je tako pridobljen papir mnogo cenejši od navadnega. Ce bodo samo en del proizvodnje papirja preusmerili na bambusovo surovino, bodo v Ame- riki na ta način prihranili velike kom- plekse gozdov. Kot kaže statistika, je za tedensko naklado nekega ameriškega časopisa potrebno predelati 2 ha gozda. NOVA VRSTA KAVE Neka skupina ameriških znanstveni- kov je našla v puščavi Gola v Liberiji osamljeno drevo kave, ki je doslej bilo nepoznano. Po trditvah strokovnjakov, ki so izvršili analizo, nova vrsta kave presega s svojim okusom in aromo vse doslej znane vrste. Drevo te kave je visoko približno 5 metrov, staro 12 let,, plod pa je rdeč. V vsej puščavi Gola niso pozneje našli nobeno takšno dre- vo, ki ima poleg dobrega okusa ploda tudi večjo rodnost od znanih vrst kave. POLJSKA GRADI LADJO NA ATOMSKI POGON Kakor sporoča neki poljski časopis, bo do leta 1970 zgrajena prva poljska ladja na atomski pogon. Poljski stro- kovnjaki že delajo načrte za to ladjo, ki bo imela nosilnost 35 tisoč ton. Lad- ja bo dolga 209 metrov in široka 26,6 metra, njena brzina pa bo 20 vozljev na uro. Glavni motor bo imel 24 tisoč konjskih sil. JEDILNIK V SLIKAH V nekem hotelu v Zapadni Nemčiji se je pred kratkim pojavil namesto jedilnika album z barvnimi slikami, ki predstavljajo jedila v tem hotelu. Pretežno so namenjeni tujcem. Jedil- nik s slikami je izum nekega hotelirja, ki je izdelal posnetke v barvah raznih standardnih jedil in menujev. Izumi- telj je svoj izum tudi patentiral in sprejema že naročila iz Amerike in drugih evropskih držav, v katerih je razvit turizem. »GOVOREČI CAS0PIS» Med najzanimivejšimi in najoriginal- nejšimi razstavljenimi predmeti, ki bo- do prikazani letos na mednarodni raz- stavi v Briisslu, je vsekakor japonski časopis, ki govori. Iznašel ga je profesor visoke tehniške šole v Tokiu dr. Ho- šino. Zgornji del vsake strani obsega normalno tiskan tekst. Na drugi strani se v obliki vrste nahaja specialni ton- ski trak, ki je sličen magnetofonskemu. Kadar se ta trak spusti skozi aparat, lahko poslušamo vesti in članke pona- tisnjene na prvi strani. Tudi ta aparat je izumil prof. Hošino. Aparat, ki čita časopis bo v serijski proizvodnji zelo poceni. Ena največjih tovarn fotografskega materiala na Ja- ponskem bo prevzela proizvodnjo teh aparatov. Prof. dr. Hošino je izdelal v svojem laboratoriju dva takšna aparata in bo oba poslal na Briisselsko razstavo. Japonski radio in mnogoštevilne orga- nizacije slepih se zelo zanimajo za ta izum. Pričakujejo, da bodo še letos pri- čeli s serijsko proizvodnjo »govorečih časopisov.« ŠE LETOS NA MESEC V intervjuju, ki ga je dal sodelavec nekega sovjetskega časopisa, je neki sovjetski znanstvenik izjavil, da bodo Sovjeti še letos poslali raketo na Me- sec.