Stev. «9. V Trsku, v torek dn« 1. dtumbra 1914. Letnik I. Izhaja vsak daot Irvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Urcdniihro: UUca Sv. Frančiflta Asiškegi U. 20. I. o* d str. — V« dopisi naj s* poilljjjo uredništvi lisu. Ncfranklraoi pisma M tm &prejcms)o tn rokopisi wt ne vračajo. Izdajate!] In odgovorni urednik Štefan Oodlna. Lastnik koosord| lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane sadruge a ©trt Jeni tn poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranCMka AsUkega C Ml TeJeion uredništvi In uprave fttev. 11-57. NaroCnlna anala: Za celo leto.......K 24— za pol leta................. 12-— Eni mesece.................O- nedeljsko izdajo za celo leto........5*20 za pni leta ............... • VEČERNA Posamezne Itevllke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarela številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v štrokostl ena kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............mm po 20 via Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vTsta............. 2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa -10 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naroinlna In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno I« upravi .Edinosti*. — Plača ln toži se v Trstu. Uprava In inaaatni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslikega It 20. — Poštnohranilnični račun 5t 841.652. Boji no Poljskem Se niso tikjer dovedH do odločitve. m pmfd m severi In DUNAJ. 3t. (Cmiraao). — Bo* m lo atec pri f ow1c»i le vpHv aa Pričakovati |e ▼M. Na Južnem PoMmb ta M odMtl raki tiapadi na naše pozicije pri Wolbroaia In PiHcL V ostalem pa Je položaj tamlca| že nekal dol skoraj neizpremeujen. V Galiciji si stojite obe strani zaenkrat še pričakujoče nasproti. Posamezni ruski naskoki so bili odbiti. Ruske sile, ki so prodrle aa obeh straneh Duklanskega prelaza proti Homonni — hale poldrug armada! zbor ali dva — so bile poražene in so se morale umeknlH ob težkih izgubah. Naše ćete zasledujejo. Verjetni so torej- nadaljni boji Ofenziva v Srbiji se bliža sovražnim defenzivnim pozicijam v Rudniškem ozemlju. Preko L žic prodrla avstro-ogrska ko* Iona nadaljuje svoje prodiraaje v vzhodni smeri Upati smemo veliko od nje, ko poseže v boje, ki Jih Ja pričakovati pri Gornjem Milanove«. — (»Tagespost«). manje nego pet armadnih zborov avstrijskih stoli tamkaj v fronti. Da morejo vse to vojaštvo pogrešati na drugih bojiščih, ni samo presenetljivo, temveč obenem jasno kaže, koliko dela Srbija za skupno stvar, in pojasnjuje, koliko more Avstrija še storiti, da se avstriisko-nemške bolne moči pomnože proti zaveznikom, ko bi bila Srbija ponesreči premagana po premoči in številu topov. Trgovina v BUDIMPEŠTA, 30. (Cettz.) V srbskih ozemljih, ki jih je osvojila naša armada, v največ krajih po osvoijtivi ni ostal noben trgovec in obrtnik, ali pa tisti, ki so ostali, ne zadostujejo. Sedaj so se že u-stanovile podružnice bosenskih tvrdk, na primer v Loznici. S poilskett bojm Ruska ln angleška poročila. KODANJ. 30. (Cenzurirano v »Tagespost**). Iz Londona se brzojavlja: Vkljub neprestanim zmagonosnim poročilom angleških dopisnikov iz Petrograda in od fronte na Poljskem, se kaže v angleškem občinstvu precejšnja nestrpnost, ker že večkrat naznanjene ali neposredno pričakovane odločilne ruske zmage še vedno ni. Da pornire to umljivo nervoznost občinstva, poudarjajo angleški listi sedaj, da se velikanska bitka na vzhodu, v kateri sodeluje na stotisoče ljudi, ne more odločiti v par dneh. da pa ni nikakega povoda za vznemirjanje zaradi tega« ker se dogodki ne razvijajo tako hitro* kakor so obetala dosedanja poročila vojnih poročevalcev. — Občudovati ie treba faktične zmožnosti Hindenburgove; vendar pa da je jasno, da njegova poveljniška umetnost ne bo mogla opraviti ničesar. 2FNEVA. 30. (Cenzurirano v »Tages-oostu). Dučim po angleških in italijanskih virih v francoskem časopisju priobčene vesti z vzhodnega bojišča ugotavljajo, da Je bitka pri Lodzu dovedla do velike odločilne ruske zmage, v kateri je bilo okoli petdeset tisoč Nemcev onesposobljenih za boj, ne omenja agencija 'Havas« o vsem tem ničesar. Zadovoljuje se s sledečo vestjo: »Po neki oficijelni vesti se potrjuje, da je ruska protiofenziva med Vislo in Wartho spravila nemške armadne zbore, ki so prodrli proti Brzezinom vzhodno od Lodza. v skrajno težaven položaj.« Uradno rusko poročilo zadnjo noč sploh ni prispelo. Iz tega je razvidno, koliko resnice] Je na veliki ruski zmagi. Bili pri HinonoL BlX>1MPESTA 30. (Cenzurirano). Sovražne čete, ki so v četrtek prodrle v Hc-mor.no, so se hotele hitro umekniti, pa so jih ustavile naše čete. Več dni so se vrnili na Ijutejši boji, dokler se ruska armada, poražena, ni začela umikati proti zapadu. Tedaj je nastala za rusko vojsko katastrofa: stotine mrtvih m ranjencev pokriva doslej bojišče, kjer so se, kakor že javljeno, vdal tudi edi oddelki. Homonaa je nepoškodovana, le trideset hiš je zažgala ruska granata. Kafe se, da bo zmaga večja, nego smo upaii sami. _ S srbskega bojttča. Angleško poročilo. LONDON. 30. (Cenzurirano v »Tages-posti t). Dopisnik londonskih »Times* poroča iz Kragujevca: V okolici Lazarevca se Je vršila huda bitka, v kateri je sodelovalo po površni cenitvi nad pol milijo-i vojakov. Avstrijci skušajo napraviti :. mec operacijam na tem dela bojišča. Nič Ruko-tuflu vojnu Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 1. (Kor.) Danes objavljeno sporočilo glavnega stana pravi: Včeraj so se dogodili neznatni spopadi z Rusi ob perzijski meji. _ Orožie vaji m Murske* SOFIJA 30. (Agence Tel. Bulgaire.) Dva rezervna letnika, k sta bila poklicana k orožnim vajam sta bila odpuščena, da sta -opravila prostor dvema novima letnikoma. fcpisovuje nei cesnlM nam BEROLIN, L (Kor.) Wolffov urad poroča: *Figaro* in drugi inozemski listi poročajo o pismih, ki bi si naj jih bila tik pred padcem Cingtava pisala nemški cesar in Mikado. Samoobsebi je umevno, da je vest o takem dopisovanju naravnost izmišljena v vseh posameznostih. Cesir Frn Josip Mrtvil flrteobarsi li merah pL LiitieMbrffii. POZNANJ, 30. (K.) Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Pran Josip je poslal gene-ral-feldmaršafu pL tlindenburgu in šefu generalnega: štaba, jgenerallajtnantu pl. Lundendorffu povodom njiju povišanja sledeči brzojavni čestitki: Ljubi general-feldmaršal pLHindenburg! Iskreno razveseljenemu, da Vam morem najtopieje čestitati na povišanju k najvišjemu miliiaričnemu dostojanstvu, na ka terem se imate zahvaliti milostnemu pri-poznauju Vašega slavnega vodstva brez-primerno hrabre vztočne vojske od strani Vašega vzvišenega vojnega gospoda, mi je v potrebo, da Vam pokažem, kako visoko Vas ceniva jaz in moja vojna sila. Jasno, trdno in zvesto delujete Vi v najtežjih bojih, v neprestanem soglasju z mojo vojsko. Ta bo ponosna v zavesti, da je v ozki zvezi z Vami. Da Vaše sijajno vojskovodsko ime ohranim svoji vojni sili v blesteč zgled najvišjega vojnega delovanja, Vas imenujem polkovnikom imejiteljem mojega pcšpolka št. 69. Naj bo neporušnemu vojnemu tovarištvu med mojo in nemško vojno silo prisvojeno, da v vztrajnem boju izvojujeta zmago naše skupne pravične stvari. — Fran Josip. Ljubi generallajtnant pl. Lundendorff! Na povišanju, po katerem prihaja najvišje pripoznanje Vaših sijajnih činov od strani mojega zvestega prijatelja in zaveznika do daleč tja vidnega izraza. Vam čestitam naiprisrčneje. Nai bi Vam bilo od Vse-možnega dano. da bi tudi nadalje in na istotako zgleden način ter v izkušenem soglasju z mojim generalnim štabom delovali ob strani Svojega preslavnega vojskovodje! — Fran Josip. Bavarski državni minister grof Hartllngen službeno odpotoval v Berlin. MONAKOVO 30. (Kor.) Državni minister grof Hartlingen je v službenih zadevah odpotoval v otokoma Leukas in Krf. Na Leukasu se Je podrlo več hiš, pri Čemer so bile ubite tri osebe. Povzročena Škoda je znatna. Z tinte* MttfiL Potres aa JooskHi ATENE, 30. (Kor.) »Agence dfAthenes« poroča: Na zapadnem Grškem kakor tudi na Jonskih otokih Je bil včeraj močen potres. Ognlišče potresa se je Ker se Je položaj na gališkem bojišču popolnoma izpremenii, tako da so postali dogodki prošlih mesecev zanj popolnoma brezpomembni, priobčujemo sledeče iz pisma našega uredniškega tovariša, ki ga je pisal svoji soprogi iz bolnišnice v Kla-tovem na Češkem, kamor je preko Prze-mysla, Krakovega, Dunaja prišel kot ranjenec v začetku meseca novembra. Sedaj se nahaja naš tovariš v bolnici v Ljubljani. Ker dalje časa nismo imeli nikakega glasu o njem in nam je tudi pošta zaporedoma vračala vse nanj nasovljene poštne pošiljke, smo že mislili, da ga ni več med živimi. Zato nas pa tembolj veseli, da kroglja, ki ga je zadela, ni bila smrtonosna in ga je mila usoda ohranila njegovi mali družinici, ženki in hčerki, pa tudi nam. Iz njegovega pisma posnemamo, kar bi zanimalo našo splošnost, in to tembolj, ker je iz tega pisma razvidno, kako hrabro se je bfl na severnem bojišču naš slovenski 17. ljubljanski pešpolk, polk »Kranjskih Janezov«. Naš tovariš je pisal: ► .... Po težkem slovesu, kakor se gotovo še spominjaš, sem se odpeljal iz Ljubljane II. avgusta zjutraj. Bilo je v torek. Vozili smo se do sobote in sicer čez Pragarsko, preko Ogrske čez Šijanka sedlo v Galicijo, kjer so nas poklicali iz voz na kolodvore v Nikolajevem, kakih 30 kilometrov južno ot* glavnega mesta Galicije, Lvova. Od tam smo korakali, po vožnji vsi trdi in strti, eno uro daleč v vas Piasečnob kjer smo ostali osem dni. O vožnji in bivanju v Piasečni povem zaenkrat samo toliko, da je bilo vse le majhna predigra grozot in strahot, ki sem jih doživel pozneje. 23. avgusta popoldne okoli treh, ravnokosmo opazovali krasen sohič-ni mrk, smo bili alarmirani in tekom pol ure srna že odkorakali iz dolgočasne, ne-gostoljubne, umazane maloruske vasi. Z majhnimi presledki — spali smo ob cestah — smo prišli 25. avgusta v Romanovo, veliko vas severo-vzhodno od Lvova. Tam smo se skrili po vrtovih in čakali nadaJj-nega povelja. Biti smo že blizu sovražnika, ki Je prodrl čez našo mejo pri Brodyju in Sokottu ter drvel proti glavnemu mestu Lvovu. V Romanovem smo po mojem posredovanju dobili pri svojem stotniku Obereignerju zadnje pivo. Ob polidveh popoldne smo morali nenadoma odkorakati, neznano kam, toda gotovo proti sovražniku. Bila je to za marsikoga zadnja težka pot v življenju. Korakali smo vse popoldne, vso noč in smo dospeli okoli 10. ure dopoldne pred mesto GologorL Zjutraj so bili tam Šc ruski ko-zaki, ki so se pa pred nami umeknili v varne in močne utrdbe na gričih komaj pol ure nad mestom. Tam nas je čakala silna, še jenkrat močnejša sovražna sila, Rusi, baje dva armadna zbora, dobro utrjeni v okopih, ki so jih delali cel teden. Dobili smo povelje za napad. Zagrmelf so topovi. Razvili smo se v bojno črto, poslovivši se med seboj kot dobri tovariši, poljubivši zadnjikrat dragocene spomine svojcev, ki smo jih imeli seboj. Bila nas je močna vrsta. Krasno je bilo videti naš polk v razvoju. Odločnost in samozataje vanje se je bralo vsakomur z obraza. Nihče ni zaostajal in v polnem redu smo korakali proti nevidnemu sovražniku pod visoko v zraku brnečimi topovskimi krogijami. V dobrih desetih minutah, ko smo prekoračili precej globok jarek in stopili v strm gozd, so padle prve sovražne kroglje pred naše vrste. Svist, žvižg, im udarjale so smrtonosne krogljice v mehko zemljo, na nas pa so padale z dreves prve odstreljene vejice. Tam je tudi padla prva žrtev našega polka in sicer komaj pet korakov od mene, moj praporičak Pote, s katerim sva si bila prav dobra. Slišal sem žvižg kroglje poleg sebe in začu! obenem glasen klic: •O jej!« Podadal sem nazaj na desno: v mahu je ležal na obrazu in krčevito stiskal sabljo v desnici, levico pa je imel na obrazu. Skočil sem k njemu in ga dvignil. Strašen pogled! Iz ust mu le bruhnila kri, izpod desnega ušesa pa mu je brizgala, ko da bi odprl majhno vodovodno pipo. Dvignil sem ga, ovil mu trdo okrog glave briT sačo, ki jo imam še vedno pri sebi. Izpral sem mu usta z vodo, namešano z žganjem, posadil ga k debelemu drevesu in poklical zdravniško patruljo. Hvaležno me je pogledal Še enkrat. Odffesli so ga potem nazaj in jaz sem stekel, okrvavljen po krvi prve žrtve, za svojci naprej v sovražni ogenj. Bil je oni zadnji pogled mojega praporščaka; pozneje sem izvedel, da je bil v pol ure že mrtev. Na robu gozda, vrhu griča, sem jih dohitel in vrgli smo se v divji ogenj sovražnih pušek in topov. Toda zaman je bil naš pogum, zaman so bile neštete naše žrtve: sovražna premoč in njihova ugodna pozicija nas je vrgla nazaj ob velikih izgubah. Ponoči smo se umeknili v sovražnem ognju iz mesta proti jugu. Štiri dni smo ščitili in varovali umikanje naših čet, peti dan sem se pa izgubil v strašnem ognju sovražnih topov. Napotil sem se proti Lvovu, kamor sem prišel čez tri dni. Hranil sem se s krompirjem, ki sem ga kuhal ali pekel ob cestah. V Lvovu sem ostal poldrug dan in sem odšel takoj, ko sem izvedel, kje je moj polk, proti Grodku. Kmalu nato so Rusi zasedli Lvov. Dospevši v Grodek, sem našel svoj polk in svojo stotnijo, ki je štela zopet nekaj nad sto mož, ojačena in pomnožena z novimi močmi. Drugi dan, ko sem prišel v Grodek, smo prišli takoj v drugo bitko pri Grodku, ki je trajala osem dni. O grozotah te bitke bi se dale napisati cele knjige. Zemlja je prepojena z našo krvjo in stotine tovarišev sem pustil na bojišču; - V bitki pri Grodku in: v okolici sem bil pri polkovnein poveliništvu kot ordonanč-ni podčastnik, pri čemer sem veliko trpel, ali imel sem priliko, da sem lahko zasledoval gibanje našega polka in naših sosednih čet. Ves čas te bitke sem bil v prvih vrstah in sem doživel strašne stvari Cele vrste so padale. Krvaveli smo huje kot naši pradedi pred Turki, toda vkljub temu smo se držali čvrsto kot levi m se nismo umeknili niti za ped. - Kranjski Janez je prijel, in kar je držal, ni izpustil Drage, krvave lovorike si je spletel naš že itak oslabljeni polk na tem nehvaležnem polju; toda, žal, zastonj! Zastonj je bilo junaštvo, zastonj so tekli potoki krvi, zastonj so krvavele naše rane. Umekniti smo se morali, pustiti prostor, ki smo ga junaški zavojevali, iti smo morali nazaj zaradi drugih. Umekniti smo se morali velikanski premoči. V teh bojih sem res prestal veliko. V najhujšem ognju sem tekal od vrste do vrste s povelji našega polkovnika in sto-instokrat sem se v duhu poslovil od tebe in vas vseh. Kroglje so padale okrog mene kakor svinčena ploha. Od luknje do I. knje sem lezel in se plazil do tla. kamor sem bil poslan. Skrival sem se, kakor sem se vedel in znal, in marsikaterikrat sem se v hudem ognju sovražnih strojnih pušek zakril z mrtvim tovarišem, kateremu niso več mogle škodovati kroglje. Bili so grozni trenutki ki se jih ne spominjam rad. Se huje pa je bilo tam, Icjer so se morali sovražniki umekniti pred našimi: tam je puščala smrt za svojo koso cele kupe. Stove mater. Žena, hčera in sinov plaka za njimi, ki so padli, oni pa počivajo, prijatelji in sovražniki, mirno drug poleg drugega v mrzli, neprijazni, nam in njim tuji gališki grudi Le mi, ki smo jih videli, vemo, kje so in kako sd končali. Pozabil sem na lakoto in žejo; več dnf nisem jedel, ker ali nisem imel, ali pa ni« sem mogel, pozabil sem na trud in napor, nisem se menil za kroglje, ki so padale tik mene v zemljo, ki so trgale drevje in i silnim pokom metale svinčeni in železni dež med nas. Naslonil sem se na drevo ter se zamislil daleč, daleč ... Končna sem se zdramil in se znašel zopet v krvavih mlakužah. Šel sem dalje svojo pot in izpolnil svojo dolžnost. Izpred Grodka smo se umeknili proti jugu in bili smo zopet mi, naš hrabri polk, ki smo na tej trnjevi poti zopet varovali umikanje naših čet. Ostali smo v najožjem stiku s sovražnikom. Padale so kroglje, padali so tovariši, dokler nismo po truda-polnih in mučnih pohodih ponoči in podnevi prišli iz sovražnega ognja. Pretrpeli smo dosti, a biti sinemo ponosni na dejstvo, da je bil prav naš polk tisti, za čigar neustrašenimi prsmi se je nemoteno mogla izvesti nova grupacija naše armade, ki je dovedla do poznejših velepo-membnih zmag. Prešli smo nato Mistece, Nehribe, Ja-sienice. Roge, Samokleske, nakar smo obstali blizu ogrske meje v Siari. Tam smo se nekoliko odpočili. Bil sem vesel, da sem spal par dni pod streho na kupu slame in sem dobival redno svojo inenažo. "Iz Sia-rija smo odkorakali preko Smigroda, Tokov, Prešetnic itd. v Novo Mesto in odtod v Ovčodolno. Tam smo prišli 15. oktobra popoldne ob treh v sovražni ogenj. Prvi dan ni bilo nič posebnega. Z nekoliko izgubami smo potisnili sovražne vrste precej nazaj in smo se nato močno utrdili. V nadi pa, da prodremo naprej in dosežemo, kar drugi niso mogli, so poslali nas naprej. Prodrli smo z velikimi žrtvami v resnici že nekoliko naprej, a potem smo obstali. Osem dni se je vršil ta ljuti boj. Videl sem cele kupe ranjencev in mrličev, naših in sovražnih, vsako noč smo pokopali nebroj prijateljev in sovražnikov in na nekaterih potih sem zadeval skoraj na vsaka dva koraka na mrtveca ali težko ranjenega. Po mojem mnenju Je bila to najljutejša bitka ves čas vojne ror»;>. rali smo, kakor siva skala, ob kateri se zastonj- zaletava razburkano valovje. Rajši smrt, nego le ped zemlje prepustiti sovražniku! Vztrajali smo z nekako besno zagrizenostjo, češ, nas ne premaknete odtod. pa če gre tudi vse v franže. Kogar si pogledal, vsakomur je sršal neki divji ogenj iz oči: ali vzdržimo, ali pa pademo 1 Tu sem dobil v gozdu tudi krogljico, ki jo hranim pri sebi. Ranila me je navidezno neznatno nad desno peto in prvotno se niti zmenil nisem veliko za rano. Skoraj zamalo se mi je zdelo, da bi hodil za tako malenkost k zdravniku. Toda 22. oktobra, ko sem bil že osem dni v najhujšem ognju, me je začela noga tako boleti, da nisem mogel več stopiti nanjo. Tožil sem tovarišem in ti so mi resno svetovali, naj grem k zdravniku, ker je rana v nevarnem kraju. Zdravnik me je obvezal in me poslal v bolnišnico v Przemysl. Tam je rekel zdravnik, da je ranjena kita in da ne bom 6 do 7 tednov mogel stopiti na nogo. Pri hoji sem čutil velike bolečine. Z več presledki v raznih bolnišnicah sem se pripeljal v Podgorce pri Krakovem, kjer sem ostal šest dni. Odtain smo se peljali na Dunaj in je bilo prvotno določeno, da pridemo v Maribor. 2e sem se veselil, da pridem tako blizu doma, toda na Dunaju so nas obrnili na sever in so nas odpeljali na Češko v Klatov, kjer sem sedaj in se počutim precej dobro. Kedaj grem odtod in kam pridem, ne vem---- To je torej kratek opis bojev, katerih sem se udeležil s svojim polkom na gališ-kih bojiščih. Prepričan sem, da ga ni človeka v naši Avstriji, ki bi se drznil trditi, da ni naš polk storil v polni meri svoje Stre p n. .VEČERNA EDINOST- št 83. V Trstu, dne 1. decembra 1914. >z je v m ponosom lahko po-j i slovenski polk vkljulj so ga zadele, neoma- j še nanovo osvetli! < železnega« polka na-:. Naš polkov nik je de- j očeh objame vsakega j , ki ga bo srečal na! ;1. zakaj je dejal tal e1j SKOce \i j Pruskem. Prvi sneg zapade na Poljskem I navadno zaeetkem novembra. »Sveti Mi-Coj z ročnimi granatami. V Danzerievi i hael (29. septembra) jaha na belem konju«, Armeezeitung< priobčuje neki častnik j se navadno zlaže. Zgodnji sneg ali mraz di godek z vzhodnega bojišča iz bojev ob,pa nikakor še ne more biti znamenje pred-Sanu v inese stoječe hude zime. Malo nerodneji so snežni zameti na Poljskem. Železniški promet *** —; H f 5»» ? Žalostno, sramotno in škodljivo je če ljudje niti v teh veleresnih časih ne morejo I ddSVnka odnehati od svojega narodnega sovraštva in. P F23 p ^ žaljenja drugorodcev. Tako smo še pred * dnevi čitali o žaljenju Slovencev. In to se dogaja često celo na takih mestih, kjer bi — poleg druzih razi gov — ne smelo biti se v tem slučaju deloma prekine. Na dru- tega tudi v lastnem interesu tistih, ki žalijo, j gi strani pa zato dostikrat zmrznejo vo- kjer bi v svojem lastnem interesu marali £27:2 iniie&a g mm nuJ&ijS c žita in nioKe. Izšla je naredba ministrstva za trgovino v si orazuniljenju z ministrstvom za poljedelstvo in notranje stvari, ki določa: Politična oblast ima v svojem upravnem območju določiti cene za veletrgovino J s pšenico, ržjo in turščico. Te cene pri prodaji ne smejo biti prekoračene in jih potrdi ministrstvo za trgovino v sporazumu j z ministrstvom za poljedelstvo. Najvišje cene je določiti: Za pšenico in rž na podlagi povprečnih cen, ki so se plačevale v zadnjih dveh tednih meseca oktobra 1914 v dotičnem u-pravnem območju; za ječmen in turščico na isti način na podlagi povprečnih cen zadnjih dveh tednov meseca novembra 1914, pri čemer ni jemati ozira na prehodne porastke cen. povzročene po izrednih okolnostih (prehodih čet, zaustav ljenju železniškega obrata i. t. d.). Pri določanju najvišjih cen je vzeti za podlago pri pšenici težo hektolitra s 76 kilogrami in pri rži s 70 kilogrami. Ce pa teža hektolitra iznaša pri pšenici in rži več, oziroma manje, nego 76 ali 70 kilogramov, potem se viša, oziroma pada po deželni politični oblasti določena najvišja cena za vsak polni kilogram hektolitrove teže pri pšenici za 20, pri rži za 15 vinarjev na meterski stot. Ti dodatki ali odbitki pa se ne računajo preko 3 kilogramov večje, oziroma manje teže. Veletržci smejo prodajati moko le po cenah, ki ne presegajo po predpisu te naredbe določenih najvišjih cen. Najvišja cena pšeničnega zdroba (griza) iznaša za 67.5 odstotka na meterski stot več, nego je v dotičnem upravnem območju najvišja cena za meterski stot pšenice. Na isti način izhaja najvišja cena: pšenične moke za kuho za 75.5 odsto-ka; pšenične moke za kruh za 17.4 odstotka; pšenične moke čiste za 22 odstotkov; ržene moke za 35^ odstotka; ječmenove moke za 57.8 odstotka; turščine moke za 45 odstotkov višja, nego je določena najvišja cena do-tičnega sirovega produkta. Najvišje cene iz teh vrst mešane moke se izračunavajo po procentuelnem razmerju vrst mok, ki so se zmešale. Kot veletrgovina velja v smislu te naredbe promet med pridelovalci, prekupčevalci in izdelovalci. Najvišje cene veljajo za kraj, kamor je dobaviti, brez vreče in proti gotovemu plačilu (netto per cassa). Ako kupec ni dal vreče, je prodajalec obvezan dati blago z vrečo, a jo mora, seveda v porab nem stanju, v teku šestih tednov zopet spreleti po ceni, ki )o je poprej zaračunal. Za vreče more politična oblast določiti najvišje cene. Najvišje cene vsebujejo pri žitu in moki tudi stroške nakladanja in transporta do postaje, kjer se naklada. Politična oblast je pooblaščena, da more za malo trgovino z gori navedenim blagom določiti najvišje cene, vpoštevajoč najvišje cene, določene za veletrgovino. Posestnika tega blaga more politična deželna oblast pozvati, da le odda po določenih najvišjih cenah, v kolikor ga ne potrebuje za lastno domačo potrebo. Poljedelcem in produkcijskim obrtnikom |e prepuščati tolike množine blaga, kolikor ga potrebujejo za nadaljevanje svojega gospodarstva, oziroma za svoj obrtni obrat. Ako bi se posestnik ne hotel odzvati pozivu, more politična oblast dotično blago prodati na račun in troške posestnika. Prodajno ceno ima končno določiti deželna politična oblast, vpoštevajoč najvišjo ceno, dobroto in porabnost blaga — in po zaslišanju izvedencev. Ta naredba se ne nanaša na žito in moko iz carinskega inozemstva. Za promet z blagom za setve more poljedelski minister na predlog kake poljedelske korporacije ali pa c. kr. kontrolne stacije za semena na Dunaju dovoliti izjeme od določb te naredbe. Prestopki določb v tel naredbi in predpisov, izdanih na nje podlagi, bodo politične oblasti kaznovale na prodajalcih z globami do 5000 kron aH s zaporom do iestih mesecev. Naredba Je stopila v veljavo s dnem nje razglašenja (28. november). spoštovati vsako narodnost. — Nekega dne Velžfca ic»oe?:a rrcžklh ir. lanskih Jevfjt* sem bil v Greinitzovi trgovini na Corsu, u oktobru tako-ie: Ob Sami, vzhodno od Rudnika smo imeli opraviti s kar iiajtrdosrčnejišim sovražnikom. — Cele tedne smo ležali v tehnično utrjenih pozicijah in naši ponovni poizkusi, da bi dovja, kar bi služilo potein operirajočim vrgli sovražnika, ki je imel v ozadju plov- j četam za nove naravne ceste. Po hidro-no reko San, iz njegovih pozicij, naprav- < grafični statistiki je na primer Visla. ki kjer sem bil slučajno prisoten, ko sta prišla ljcnih v inundacijskeni terenu se nam ni otežuje sedaj vpad na Poljsko, v srednjem dva okoličana kupovat potrebščine. Zahte- posrečilo. Toda tudi Rusi niso mogli za-1 teku povprečno 113 dni na leto pokrita z vala sta seveda v svojem materinem jeziku-vzeti gradu Rudnika, ki so ga že Šestkrat ledom in sicer pretežno s 40 do 70 cm [Ali že par besed je zadostovalo nekemu naskočili ponoči. Poveljnik oddelka med 'skorjo, ki bi zamogla nositi tudi najtežje nadutemu trgovskemu pomočniku, da je Rudnikom in rudniškim gradom je sklenil, topove. Na splošno se lahko reče, da polj- fn IssSna i g« C & vsi y fe tj i« TST, G:c>su« Car« ducci Številka 27, PodruIr»(ta : uiics B-guitl St. 31 („.<1 Buon :: Zmerne da iz moštva, ki se prostovoljno prijavi, sestavi patruljo, katera bi imela nalogo, približati se v temi onemu oddelku so-vražniške pozicije, ki je bil najbližji naši postojanki in ga napasti z ročnimi bombami. Priglasil se je podčastnik in štirje možje. Še ob dnevni svetlobi so ugotovili, kod »Slov jim je treba iti, pri čemer se je dognalo,!zemlji ska>ziina ni ravno prehuda. Kakšna bo letos, se seveda ne da prerokovati. Bointfe uesti. Pogreb skladatelja Davorina Jenka. (Po Narodu44). Zopet smo izročili črni moža, ki je bil s svojim srcem in da vodi pot sicer po močvirnih tleh, a da j svojim delom priklenjen na naš narod. Soje še dosti dobra. Bilo je sklenjeno, da pa-jbetni popoldan je cbsevalo solnce zadnjo trulja odide ob polidveh ponoči, a prej naj j pot moža, ki je vedel najti pot do duše na-bi se patrulja odpočila. Možje so se za-i šega naroda. Pospremili smo ga tja, kjer čeli pripravljati za svoj važni posel. Vseh I vlada bratoljubje. £el je od nas in ostal je pet je oddalo prihranjeni denar nekemu med nami, položili smo ga v zemljo in z tovarišu s prošnjo, naj bi ga izročil njiho- nami se je vračal v mtsto in na deželo. Niti vim svojcem v slučaju, če bi se ne vrnili, smrt ga nam ni vzela. Na tisoče in tisoče Podčastnik je šel nekoliko počivat, ostali je b lo Slovencev, ki skromnega moža niso štirje pa so v svoji duševni napetosti odšli v okop. Rusj so sicer streljali, toda po-redkoma in to le zato, da bi oteževali po-nočno dobavo streliva in živil. Streljali so brez cilja, vsled česar so po takem nočnem streljanju bolj ogroženi ljudje za bojno črto, nego bojna črta sama. Nastal je mir, ko je imela oditi nočna patrulja. Patrulja je odšla brez pušek, brez opreme, oborožena samo z ročnimi granataini.Pod-častnik je s pritajenim glasom javil službujočemu častniku, da je pripravljen. Bilo je dogovorjeno, da smejo samo podčastniki stotnije odgovarjati na rusko streljanje, ne zato, da bi zadevali, temveč da bi sovražnik vsled takojšnje ustavitve streljanja ne opazil, da se nekaj pripravlja. — »Za menoj!« — je ukazal podčastnik; v trenutku je bila patrulja na okopu, odkoder se je spustila navzdol po pobočju. Tam je bila močvirnata loka. Zadržujoč sapo so vojaki lezli po vseh štirih naprej, pripra-vivši prej ročne granate v žepn plašča. V jasni mesečni noči je Šlo le počasi naprej. Poveljnik je bil spredaj, dva moža sta bila na desni in dva na levi. Pet četrt ure so potrebovali, da so prehodili 500 korakov. Tedaj se je mesec skril za oblak. Bilo je slišati pogovor ter odpiranje in zapiranje zavor. Bilo je tudi videti tenak stebrič dima. Patrulja je bila le še 30 korakov oddaljena od sovražne pozicije, ravno pred tremi strojnimi puškami V hitrici so možje patrulje izgubili stik med seboj, da se niso mogli sporazumeti z domenjenim znamenjem. Tu je eden od patrulje zagnal granato proti strojnim puškam; takoj za njim pa tudi ostali. Po eksploziji prve granate je nastala grobna tišina v sovražnem taboru. Velikanska množina prsti, ki jo je vrgla eksplozija v zrak, je dokazovala, da so granate učinkovale. Tedaj so Rusi nehali streljati in se začeli umikati. Naša patrulja se je vlegla na tla in opazovala, kako so se Rusi umikali. Po istem potu, po katerem je prišla, se |e patrulja nato vrnila kar najhitreje mogoče ter javila, da je povelje izvršeno. Potiska zima. V »Berliner Tageblattu« piše dr. Wejlis: Z ozirom na splošno skrb radi zimske kampanje na Poljskem je treba predvsem konstatirati, da zima na Poljskem ni posebno ostra, zato pa vztrajna: treba jo je torej strogo ločiti od strahovite ruske zime. Dočim znaša srednji letni minimum vzhodno od Urala — 40 stopinj Celzija, v srednji Rusiji — 30 stopinj, znaša v Varšavi — 20 stopinj. Snega Je vsekakor dosti. — Ker pa snežna odeja brani zemljD pred globočjo zmrznitvijo, bi snežnobogata zima niti od daleč ne bila tako strašna. Varšava ima podnebje, kakor da bi se nahajala najmanj za kakih 5 stopinj zemljepisne širine proti jugu. Z o-zirom na zelo milo podnebje v Berolinu (normalno S.6), je konstatirati hudo zimsko podnebje v okolici Marggrabove na poznali osebno, poznal ga pa je vsak Slovenec po njeg vem duhu in ostane med nami, dokler se bo iz slovenskega grla razlegala slovenska pesem. Izpolnila se je pevcu največja želja. V domači zemlji mu počiva truplo in izpolnjena mu je bila tudi druga želja, ki jo izraža domovini v besedah: .Biti m! je srčna želja v krilu tvojem slednje dni." Domoljubje, rodoljubje, zavednost in navdušenje govori iz njegovih skladb, ki bodo večno živele v našem narodu. Iskreno je njegovo prepričanje o boljši bodočnosti našega naroda in izbiral si je za svoje skladbe snovi, v katerih je mogel to svoje prepričanje najlepše izraziti. Naša himna: .Naprej zastava slave" se je rodila v tem čustvu, izrazita in učinkujoča, kakršno ima le malokateri narod. Globoka vernost mu vdihne molitev: „Čuj nas večni bog! Tvoji smS sinovi, dela blagoslovi naših slabih roki" in v duhu vidi, kako se uresničujejo želje, ki jih goji za naš rod. Drami se vila na zeleni gori: .Hej rojaki, kako poje, poje in prepeva, da se gora trese, da nebeški strop odmeva!" Z ljubico šepeče, z lipo se pogovarja, pri kozarcu vina se navdušuje za lepo in blago-V veselih in težkih urah ostane med nami, nerazdružno naš. Spremili smo ga na zadnji potL Spremstvo je bilo veličastno, kakor le more biti v teh težkih časih, ki so prišli nad našo domovino. Mestna občina kranjska je poklonila krasen venec s slovenskimi trakovi svojemu častnemu občanu, mestna. občina ljubljanska je položila na njegovo krsto velik venec s trakovi v mestnih barvah in Glasbena Matica je počastila slovenskega skladatelja z lovovjevtm vencem, Id so ga ovijali slovenski trakovi. Združeni pevski zbori .Glasbene Matice", „Ljubljanskega Zvona* in „Slavca" so mu zapeli pred hišo} od katere se je loČO za vedno: „Usliši nas, Gospod", na odprtem grobu pa mu je za-donela v zadnji pozdrav ob zahajajočem solncu njegova skladba, skladba, ki je že tisoč in tisočkrat sredi ihtenja tolažila Žalujoča srci: .Blagor mu, Id se spočne". Tri pevske zastave to ga spremile na zadnji poti, zastave pevskih društev ljubljanskega Zvona", »Slavca" in „Ljubljane. opisavši sprevod, navedli zastopane korporacije in pa znameniteje osebe iz javnega življenja, Id so izkazale pokojnika zadnjo čast, zaključuje „Slov. Narod": Polom so truplo nepozabnega skladatelja k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu na XX. oddelku v 9. vrsti, tik za mav zolejem rodbine Kalmanove. Tam počiva truplo našega Davorina Jenka, — a Lepše solnce njemu sije lepša zaija rumeni.__ začel rohneti in žaliti našo narodnost. In trgovskemu pomočniku se je pridružila še neka dama in učinek te kooperacije je bila ta, da se je vsa prodajalna zabavala na račun naših dveh mož ! To je res žalcstno in predrzno tem bolj pri tvrdkah, ki tako rade iščejo odjemalcev tudi med našimi ljudmi v mestu in po deželi. Vodstvu tvrdke Greinit? bi nujno svetovali, da strogo zapove svojim uslužbencem, naj se vsaj v teh resnih časih brzdajo in naj ne žalijo pripadnikov naroda, ki mu tisoči sinov v potokih prelivajo kri za državo, v kateri se menda tudi Nemcem — ne godi slabo. M. R. Vsaki polemiki se odreka glasilo čeških socijalnih demokratov „Pravo Lidu". Objavilo je namreč sledečo znamenito izjavo: Okrožne in strokovne liste opozarjamo tem potom, naj se v prihodnje v času vojnega stanja sploh izogibljejo vsake strankarske polemike. Tudi „Pravo Lidu" smatra za umestno, da stori istotako z ozirom na izredne razmere. K temu lastnemu sklepu kakor tudi k opominu do vsega delavskega Časopisja so nas sklonili važni, stvarni in z današnjim stanjem spojeni razlogi. Danes, ko so vsi brez razlike nahajamo v resnici v prisilnem stanju, povzročenem po zgodovinskih dogodkih, prihrumevših z elementarnim navalom in presegajočih našo moč, zdelo bi se nam malenkostno in nevredno, ako bi reševali svoje strankarskopolitične spore In vodili polemike, iz katerih bi mogla — četudi proti našim namenom - nastati čutstva političnih ali stanovskih predsodkov. Vsled tega našega stališča se čutimo dolžne, da do nadaljnega za časa vojnega stanja prenehamo s polemikami tudi nasproti poedinim akcijam agrarcev, s katerimi smo se bavili doslej. Naši čitatelji bodo gotovo razumeli, da jim tega sklepa ne pri-občujemo brez najtehtnejih razlov o katerih smo prepričani, da so stvarno opravičeni. Opozarjamo le na to, da ne bomo v bodoče na politične napade odgovarjali niti tedaj, ko bomo morda direktno napadeni. Pričakujemo tudi na strani političnih nasprotnikov toliko resnosti, da bodo tudi on* svoje vedenje uravnavali po tem, ko vedo že v naprej, da za bodočnost izločujemo strankarsko polemiko iz naših predalov tudi v gospodarskih stvareh in da se tudi braniti ne mislimo. Vsi politični in strokovni listi naj se gotovo ravnajo potem navodilu. „Sokol" pri Sv. Jakoba naznanja članicam in gojenkam, da bo redna telovadba ob ponedeljkih in četrtkih od 5 do 6 in pol popoldne. Članice in gojenke, ki bodo posečale telovadbo, naj se zglase v društveni telovadnici — CM šola ul. Montecchi, 2. — v četrtek 3. decembra od 5—6 ure. K društveni telovadbi se sprejemajo tudi nove članice, oz. gojenke. Na zdar! S V OJI K S rt \[I5f ' i tmmi gg&M I Trst, Dlica Molil a vento (Boco!) 25 || priporoča cenj. občinstvu svojo = - I trgovino lesiuln:: In I I kolonijam: Hoid | kakor tudi ŽGANJARNO. S jgg Blago vedno sveže. - Postrežba na P9 dom.---Cene zmerne in solidne f t d n. prli))i>i s TRGOVINA USfrUA i ▼*eh vrst, Crnih in b»m-nih ter nadplatov t itdr-lovalnico zgornjih ViTijov. Velita - izbere potr« V>fcin tu čevljarje in »-f-n!Hrj* Specijaliteta t po<£p«t« II! nik „PALMA" I I i Nirodilnico In dliovarnka JOSIP PET0RIĆ Trst: Centrala I. ftnuedolto 19, tri. 23-6! MraZiiu: Via Lazzaritti netil« JI. 32. Via Upiari «. 4 in Via ■mfBtsins fflojn) 2. - Zalega u debela !. Lazzirttti vect&o 32 MediciiiaJne in tehnične lekarije. Specijaliteta diSar in mila. — Toiletn« potrebščine xa go*pe. gob« (direktni uvozj ijJT GUlflj Izključna zaloga gum, predmetov tovarno Gard Frtroii. Specijaliteta higijeniCuih potreb-^ia. Dva-naja erica K. 1.80. 2.20 in 2.40. .Pr.»ti poSiljatvi tudi T znamkah - 8O stot. poAljem poštnine pro-to 3 uzorceu — Tajne j>oSiljatT». Izredna prilika. VdiHibbsd ar. verižic, ziotlb In sretali) priveskov. Zntžase cene. RAIMUHD BIZJAK urar M taaiffl LHun i Jutri l decembra VOJAŠKI DAM! I Prodcloloito nr In dragocenosti G. BUCKER (a tfrug Prag. Vokjata) Trst Corso Jt. 35. B< gati isber slatamne, srebrn i ne, dragocenosti in topnih ur- Kupoje in menja »t*r« zlalo in tn U" iZDurno VIKAV5KU Vino po 24 SIOiiDJi fA Ilira. ISTRSKO vino po 24 st */4 L - PRISTNI TERAN po 32 st V4 L REKAMA BALKAN (to M POZOR! i*« a*. m m m in m m ni m III II! n «91 ra&j-^gzi «& ? 11 t i C ržaška posojilnica in hranilnica sadrugji * trst, »53X2« <£ *!fa Catemsa J|t, 2f i. . 5" Poftta -b/«titi»iffui ra^ua 16 004 H. t kn •^f*. V*?!**0 M »krairb. Z m h h*ti*, dia ra*«uk diurih oadact •M^e«! 12 _^ . _ .-----diafili vtadact, poeeteo*sa .. f™ totenL vtjato po sJaorc^M aa- Ctau tor Jo oddaja str.ak.rn ▼ niim niM eaath. -J!?.1?? !!•■ 19 IMMIOBO« kTM. •• • " «o?otaie te o4 a <•) pomMw. - tehtni •• ***** Ofc frilO to.