URN_NBN_SI_DOC-GCA7GFPC

O v e n e i n p o r o č i l u SLOVENSKA BIBLIO GRA FI ] A. Č lanki in leposlovje v časopisju m zbornikih 1945—il950. (Sestavni i Janez Ijogar, Štefka Bulovec in A nčka Posavec. Izdala Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti. N atisnilo GZP »(Primorski itisik« Ko­ per.) L jub ljan a 1965. 56'1 + (III) str. 4° (Biblioteka, 2) Č eprav bibliografijo največ upo­ rab ljajo k njižničarji, še zdaleč ni nam enjena sam o njim , niti ne v p r ­ vi vrsti njim . N jeni uporabniki so ali bi vsaj imoraili biti predvisem znanstveni, strokovni delavci in publicisti. Zal p a je bibliografija p rav v teh krogih p ri nas še pre­ malo znana, k a j šele u porabljana. Vse ika‘že, da se k ar ne moremo otresti starega in zastarelega n a ­ čina dela, d a nam reč vsak sam išče in nabira gradivo, nam esto da bi u b ral preko bibliografije krajšo in lažjo pot, seveda k jer je to že mo­ goče. Te m isli n e om aja dejstvo, da v slovenski b ibliografiji še ni vse talko, kot bi želeli. Niso obde­ lana vsa področja, ne vsa obdobja, in tildi tisto, k a r že imamo, ni vse takšno, kot bi lahko bilo ali mo­ ralo biti. Vzrok, da število naših biblio­ g rafij ni večje in d a (kvaliteta ni vselej odliična, je trojen. Prvi vzrok B kronično p om an jk an je sredstev, rugi vzrok je pom anjkanje b i­ bliografov. D o nedavnega so se sestavljavci ulkvarjali z bibliograf­ skim delom le kot s svojo p o stran ­ sko ali priložnostno dejavnostjo, p ri čemer 'kajpak niso mogli dati od sebe k v antitetno toliko in kvali­ tetno tako, k akor bi storili kot poklicni bibliografi; častne izjeme tega dejstva ne sprem ene. Šele so­ dobnost je v tem pogledu položaj nekoliko izboljšala, vendar je šte­ vilo poklicnih bibliografov glede na tekoče in zaostale naloge še rem ajhno. T retji bistveni vzrok so iili in so še pom anjkljivi knjižn i fondi naših knjižnic. Spričo tak ih razm er v preteklo­ sti, ki p a danes še niso povsem izboljšane, je n arav n ost presenet­ ljivo relativno ugodno stan je v slo­ venski bibliografiji. P odčrtam naj, da imamo za knjižno nacionalno bibliografijo vrzel le v letih od 1915 d o osvoboditve (z izjem o leda 1920). Š tiri nacionalne bibliografije im a­ mo, ki p rik azu jejo slovenske član­ ke: Silebingerjevo Slovensko bi­ bliografijo za leta 1902 do 1912 (Zbornik Slovenske m atice 19(X5 do 1907; za leta 1907 do 1912 sam o­ stojno), B ibliografijo rasp ra va, čla- nalKa i književnih radova za čas od D evovih Pisanic do osvoboditve (izhaja od 1956 p ri L eksikograf­ skem -zavodu v Zagrebu), Biblio­ grafijo Jugoslavije za čas od 1950 dalje (izdaja jo Jugoslovanski b i­ bliografski inštitut v Beogradu^ in Slovensko bibliografijo za čas od osvoboditve dalje (izdaja jo N aro d­ n a in univerzitetna knjižnica v L jubljani). Ko je Šlebinger prevzel pri Slo­ venski m atici izdelavo bibliogra­ fije za leto 1902, se je odločil, da bo upošteval tudi »važnejše članke, vsaj one, k i zanim ajo slovstvenega zgodovinarja« ter poročila o novih knjigali. O d vseh dru g ih izboljšav (pri popisu, Tazdelitvi, razreševa­ nju psevdonim ov itd.), ki jih je uvedel v m atično letno bibliogra­ fijo, je p rav ta najvažnejša. U po­ števal je gradivo v zbornikih, ča­ sopisih in časnikih, iz leta v loto širil k rite rij izbora in v bibliogra