s<>bpto dopoldan so odprli novo poslopje tovarne Odeja Škof j a Loka, kije stalo 8 milijonov dinarjev. Pod nadzorom podjetja Lokainvest ga je gradil domači SCI' Tehnik. — Foto: F. H Leto XXVI. Številka 56 Ustanovitelji: obč. konference SZDL imenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk * Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE ITE LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, sreda, 25. 7. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik.. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od K januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah 0 šestih gorenjskih mejnih prehodih je v šestih mesecih letos prestopilo J° (' obeh smereh več kot pet milijonov potnikov. Večji del prometa se ^ prek cestnih mejnih prehodov. Na sliki: mejni prehod Ljubelj je milijona potnikov v obeh smereh na drugem mestu med gorenjskimi h'jninu prehodi. — Foto: F. Perdan Gneča na mejnih prehodih tU(jSe vrste statistike, med drugim stj.' Prometna, kažejo, da je turili, 'la sezona konec julija na višku. drŽ_av zahodne Evrope porodi pravem preseljevanju naro-8o|)'f le za eno smer — jug. V "Por " avstr'Js^' prometni organi ,r0v0Cili>- se 'e l)rot* avstrijsko-350 nnrSki me'' namerilo okoli Hice, motornih vozil- številka f?he(-,,ni Preverjena, vendar pa je bila Avs Kavčič in Paplerjeva Na državnem 'prvenstvu v atletiki za člane in članice, ki je bilo v soboto in nedeljo v Zagrebu, je sodelovalo tudi nekaj posameznikov atletskega kluba Triglav. Kolajne za Kranjčane sta osvojila Kavčič v teku na 800 m z rezultatom 1:50,5 ter Paplerjeva v metli diska, ki ga je zalučala 45,48 m daleč. Nastopila sta tudi Zvone Prezelj, ki je v metu diska dosegel odlično šesto mesto, čeprav dosežen rezultat zaostaja za njegovim najboljšim letošnjim rezultatom, in Tone Vegnuti v teku na 5000 m, kjer je bil z rezultatom 15:14,0 m petnajsti. D. Zumer Pantzova nagrada Marinu Gabrovšku Na zadnji seji odbora za raziskave, izume in racionalizacije železarne Jesenice so med drugim razpravljali tudi o podelitvi letošnjega posebnega priznanja — Pantzove nagrade — ob občinskem prazniku. Na ponoven razpis odbora so dobili tri kolektivne in tri posamezne prijave. Tako je bilo med dvanajstimi kandidati šest kandidatov iz železarne in šest kandidatov, ki so na delovnih mestih zunaj železarne. Med temi je vse pogoje izpolnjeval le dr. inž. Marin Gabrovšek, ki že dolgo uspešno dela v razvojnem oddelku. D. S. Planinci na Prehodavcih V petek in soboto bo na Prehodavcih veliko srečanje planincev ob 80. obletnici Planinske zveze Slovenije. Delovnega srečanja planincev se -bodo udeležili predstavniki društev z Gorenjske, iz Ljubljane, s Primorske in iz Zasavja, razen njih pa še planinci iz Italije in Avstrije. Osrednja slovesnost bo v soboto. Otvorili bodo preurejeno planinsko postojan-sko na Prehodavcih v Julijcih, zbranim planincem pa bo spregovoril tudi član predsedstva skupščine SRS Zdravko Krvina. -an XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM v Kranju od 10. do 20. avgusta Naročnik: r-N Višja cena pšenice Zvezni izvršni svet je sprejel sklep o zajamčenih cenah pšenice za leto 1974. Cene bodo skoraj za petino višje in se bodo gibale med 1,55 dinarja za kilogram slabše ter 1,67 din za kilogram kvalitetnejše pše- Kruh v smeteh Jugoslovani brez potrebe pomečejo vsako leto med smeti več kot 1,4 milijona ton kruha ali 10 odstotkov letne proizvodnje. Ta podatek so povedali na konferenci združenja proizvajalcev kruha in peciva. Zavzeli so se za sklep o uporabi konzervatorskih sredstev, ki bi določene lastnosti kruha obdržale dlje časa. Težavno za zdravstvo Zbor delegatov zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja Slovenije je kritično ocenil v zvezni skupščini sprejeto spremembo zakona o obratnih sredstvih gospodarskih delovnih organizacij. Ta zakon določa, da gospodarske organizacije združenega dela, ki nimajo trajnih obratnih sredstev, ne smejo izločati iz svojega dohodka sredstev za fin an ciranje dru žben opolitič-nih skupnosti, samoupravnih in drugih skladov sredstev čez znesek, ki je določen z zakonom. To velja tudi za primere, ko se dejavnosti v celoti financirajo na podlagi družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma. Zbor delegatov je poudaril, da je s tem zakonom v Sloveniji ogrožen republiški družbeni dogovor o financiranju družbenih dejavnosti, sprejet nd osnovi republiške resolucije, in da bi bili s tem zakonom spodneseni tudi vsi podpisani samoupravni sporazumi o financiranju zdrav-stvat Nagrade ob dnevu vstaje Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV je podelil letošnje nagrade vstaje za najboljša umetniška in dokumentarna dela na temo revolucije ter plakete ZZB NOV Jugoslavije. Nagrade so prejeli Ivan Ferlež za zgodovinopisno delo Druga grupa odredov in partizani na Štajerskem 1941—1942, dr. Aleksander Gala-Peter za knjigo Partizanski zdravnik, Vladimir Lakovič za sliko Pohorski bataljon, Saša Vuga za radijsko igro Steza do polnoči in Ivo Zorman za roman Draga moja Iza. Aplavz pevcem Z gostovanja v Rimu se je vrnil Partizanski pevski zbor, ki je sodeloval s samostojnim celovečernim koncertom na festivalu komunističnega tiska. Zbor je na velikem stadionu Framinio požel za revolucionarne pesmi slovenskega, jugoslovanskih in evropskih narodov vihar navdušenja. Na koncertu so bili mnogi pomembni voditelji italijanske xUjma Hudo neurje je v nedeljo popoldne nenadoma zajelo Sljeme, priljubljeno izletniško točko Zagrebčanov. Ujma je opustošila na desetine hektarov gozda, poročajo pa tudi o človeških žrtvah. Vihar je ruval drevesa, ki so padala na avtomobile izletnikov. Najhuje je menda bilo prav na vrhu Sljemena. Ekipe prve pomoči, gasilci in vojaki so takoj začeli čistiti poti in pomagati ponesrečenim. Esperanto tudi v šole? V Mariboru se je začel mednarodni kongres esperanta, ki se ga udeležujejo predstavniki iz 11 evropskih dežel, Japonske, Kanade in ZDA. Razpravljali bodo tudi o možnosti uvedbe esperanta v šole. Konec julija pa bo v Beogradu svetovni kongres esperanta. * p ' Ulit % i ■,,:/ - •„ * j^gljp ^, v lip % % i jf .M 1P Mp m, ■ t S & •• M. a, ^ .... i f ::p. Si§! £ — f ™ ' % • ■ Ć "• .v: ^M^Bii' £gjr vf i ii§# Pilili 1 j m Jtt^ 1 jgr*fJ f * ilife ifen i PSI i tri m L i mrrS^m IpJ^- § , & M mM : ., ~v i S?2 ;'C c • • * 1 m #r m • fV -. < : i £ ... Medobčinsko društvo telesnih invalidov, podružnica Kranj, je v soboto popoldne pripravilo pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke, podružnice Kranj, prvo srečanje nepokretnih in težko pokretnih telesnih invalidov. Medtem ko se člani kranjskega društva telesnih invalidov sicer ukvarjajo s športom in se udeležujejo izletov, pa so za najtežje prizadete člane take oblike rekreacije nedosegljive. Ker pa je znano, kako vpliva dobro psihično počutje na splošno počutje telesnega invalida, seje kranjska podružnica odločila začeti s prireditvami kot je bila nedavna v Dupljah in ki se je težje prizadeti člani lahko udeleže. Za dobro razpoloženje so kranjskim invalidom poleg dobrodošlice krajevnega odbora rdečega križa Duplje poskrbeli moški pevski zbor iz Dupelj, učenci osnovne šole Duplje, pevci Bratje Zupan iz Kovorja in harmonikar Lojze Pavič. — L.M. — Foto: F. Perdan Srečanje mladih železarjev minske svečanosti ob spominskem obeležju Jožeta Kodra. Program je pripravila krajevna organizacija ZB Javornik — Koroška Bela, ki je tudi organizirala pohod na Stol. V kulturnem programu so sodelovali člani javorniške Svobode. Vsakega udeleženca so na vrhu Stola tudi obdarili. Darila je prispevalo trgovsko podjetje Murka Lesce. Zaradi slabega vremena je tudi odpadlo poznejše srečanje mladih v Završnici, kjer so nameravali pripraviti ples ter razna zabavna tekmovanja. Čeprav je bila udeležba kar precejšnja, pa so organizatorji — tovarniška konferenca ZM Železarne — pogrešali več mladih iz železarne Jesenice. D. S. V soboto 21. julija, so se mladi, ki delajo v organizacijah združenega dela Združenega podjetja slovenskih železarn, zbrali v Završnici. Najprej jih je pozdravil generalni direktor Združenega podjetja Gregor Klanč-nik in drugi gostje. Mladi so se nato pomerili v športnih tekmovanjih in odšli na TRIM stezo. Popoldne so krenili proti Valvasorjevemu domu, kjer so imeli taborni ogenj. Nekateri so se že v soboto povzpeli na Stol, drugi pa so se nameravali naslednje jutro. Vendar jim je vreme z obilo dežja in megle prekrižalo račune, zato so se mnogi vrnili. Okoli 15 mladih pa je le vztrajalo in so se povzpeli na vrh Stola. Tam so se udeležili spo- Prireditve za občinski praznik Jesenic Ob občinskem prazniku, ki ga na Jesenicah praznujejo 1. avgusta, bo več športnih, kulturnih in družabnih prireditev. Koledar prireditev obsega že organizirano smučarsko .prvenstvo v slalomu pod Prisojnikom, ki je bilo v nedeljo, 22. julija. V petek, 27. julija, bo v avli skupščine občine otvoritev kolektivne likovne razstave članov jeseniškega DOLIKA. Naslednji dan, v soboto, bo slavnostna seja skupščine občine s podelitvijo Gregorčičevih in Ču-farjevih nagrad in plaket najbolj zaslužnim športnim in kulturnim delavcem v občini. V soboto, 28. julija, bodo na Jesenicah pred železniško postajo odprli zgodovinsko-dokumentarno razstavo Jesenice včeraj, danes in jutri. V nedeljo bo mednarodni balinarski turnir v Bazi na Plavžu. Na predvečer občinskega praznika bo podelitev priznanj zaslužnim delavcem in tekmovalcem ob 50-letnici Smučarske zveze Jugoslavije in ob občinskem prazniku. Podelitev bo v sejni sobi Športnega društva pod Mežakljo. V soboto, 4. avgusta, bo košarkarski turnir ženskih ekip na igrišču pod Mežakljo ter slavnostna seja gasilskega društva Jesenice z izročitvijo nove črpalke in gasilskega avtomobila ter sektorska vaja. V nedeljo, 5. avgusta, bo košarkarski turnir pionirskih ekip na igrišču pod Mežakljo ter tekmovanju v plavanju za pokal mesta Jesenic na kopališču na Ukovi. D. S. Trziski praznik v znamenju gasilstva 5. avgusta praznuje tržiška občina svoj praznik. Letošnje praznovanje bo združeno s 'proslavitvijo 90. obletnice organiziranega gasilstva v tržiški občini, zato bo razumljivo v prazničnih dneh največ gasilskih prireditev. V petek, 3. avgusta, bo na igrišču TVD Partizan Tržič rokometni turnir. V soboto, 4. avgusta, ob 8. uri bo pred paviljonom NOB v Tržiču zbor mladine, ki se bo udeležila dvodnevnega pohoda po partizanskih poteh. Uro kasneje bo v veliki dvorani paviljona slavnostna seja tržiškega gasilskega društva, ob 11. liri pa komemoracija pri spomeniku pod Storžičem. Popoldne ob 14. uri bo na nogometnem igrišču mednarodno tekmovanje gasilskih enot za pokal Jožeta Dorniga. Ob 19. uri bo prome-nadni koncert godbe na pihala, ob 20. uri pa tek po ulicah Tržiča. V nedeljo, 5. avgusta, bo zjutraj ob petih domača godba na pihala zaigrala budnico. Ob 9. uri bo v dvorani paviljona NOB svečana seja družbenopolitičnega zbora občine. Uro kasneje pa gasilska parada po cesti JLA in Trgu svobode, nakar bo pred gasilskim domom zborovanje in otvoritev novega doma. Od 12. ure dalje pa bo v predilni-škem parku družabna prireditev. Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Kranj vabijo občane, da se za 1. avgust, praznik občine Kranj udeležijo naslednjih prireditev: Četrtek, 26. julija 1973: ob 18. uri: otvoritev razstave kranjskega slikarja Nejca SLAPARJA v galeriji Prešernove hiše v Kranju, ob 18.30: otvoritev razstave mojstra umetniške fotografije Tihomirja PINTAR-JA v galeriji Mestne hiše v Kranju, ob 19. uri: koncert v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju. — Prireditelj: Koncertna poslovalnica Kranj petek, 27. julija 1973: ob 17. uri: otvoritev novega doma Avto-moto društva iz Kranja in tehnične baze Avto-moto zveze Slovenije v Kranju ob Koroški cesti na Zlatem polju, ob 20. uri: partizanski večer ob tabornem ognju v Stražišču pri šempetrskem gradu. — Organizatorji in sodelujoči: garnizija JLA Kranj, občinska konferenca ZMS Kranj in DPD SVOBODA Stražišče sobota, 28. julija 1973: ob 6. uri: budnica po ulicah Kranja. — Godba na pihala iz Kranja pod vodstvom Zdenka MOTLA, ob 8. uri: zbor borcev Prešernove brigade, pripadnikov garnizije JLA Kranj in drugih partizanskih enot v tovarni SAVA Kranj na Laborah, ob 9. uri: začetek osrednje svečanosti v počastitev občinskega praznika in 30. obletnice ustanovitve Prešernova brigade, združene z otvoritvijo Tovarne telekomunikacij ISKRA na Laborah, ob 13. uri: začetek zabavnega dela programa s tovariškim srečanjem v Savskem logu (razstavišče Gorenjskega sejma Kranj) nedelja, 29. julija 1973: ob 8. uri: začetek tradicionalne mednarodne kolesarske dirke po ulicah Kranja v spomin na Slavka PIRCA. — Organizator kolesarski klub SAVA Kranj, ob 10. uri: začetek meddruštvenega tekmovanja v slalomu pri Češki koči z udeležbo zamejskih društev. — Organizator smučarski klub TRIGLAV Kranj, ob 20. uri: VEČER LJUDSKE IGRE, PESMI IN PLESOV. - Dramska družina kulturnega aktiva Bela uprizori v Preddvoru VDOVO ROŠLINKO ponedeljek, 30. julija 1973: ob 20. uri: VEČER LJUDSKE IGRE, PESMI IN PLESOV. — Pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja in folklorna skupina DPD »Matija Valjavec« iz Preddvora izvedeta program v Preddvoru torek, 31. julija 1973: ob 9. urk otvoritev razstave hranilnikov ob 80-letnici hranilne službe na Gorenjskem v Delavskem domu v Kranju. — Organizator Ljubljanska banksi, podružnica Kranj, ob 15. uri: občinski pionirski nogometni turnir v Šenčurju, ' ob 19.30: otvoritev likovne razstave v Cerkljah, ob 20. uri: VEČER LJUDSKE IGRE, PESMI IN PLESOV. - Moški pevski zbor kulturnega aktiva Bela in folklorne skupine DPD SVOBODA Pre-doslje izvajata program pesmi in plesov v sreda, 1. avgusta 1973: ob 17. uri: I smučarski skoki za »POKAL KRANJA« z mednarodno udeležbo na skakalnici iz umetne mase na Gorenji Savi, ob 18. uri: promenadni koncert na ploščadi pred Prešernovim gledališčem Kranj-— Pihalni orkester občine Kranj, ob 20. uri: VEČER PESMI IN PLESOV. — Akademski komorni zbor Kranj in folklorna skupina tovarne SAVA Kranj izvajata na ploščadi pred Prešernovim gledališčem Kranj program pesmi in plesov petek, 3. avgusta 1973: ob 18. uri: otvoritev razstave »Razvoj ljudske oblasti na Gorenjskem« v Tavčarjevi ulici 43 v Kranju • sobota, 4. avgusta 1973: ob 9. uri: IV. mednarodno mladinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu v osnovni šoli Franceta Prešerna Kranj, ob 17. uri: jubilejni dvojni turnir članov in veteranov v košarki z mednarodno udeležbo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju nedelja, 5. avgusta 1973: ob 8. uri: IV. mednarodno mladinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, ob 8. uri: jubilejni dvojni turnir članov in veteranov v košarki z mednarodno udeležbo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju torek, 7. avgusta 1973: ob 16.30: »KRANJ 1973« — mednarodni atletski miting na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju V tržio V ponedeljek je bila v Tržiču komiteja občinske konference ' j Komite je ponovno °br.avnjrl0' predlog financiranja slušatelj?v letne politične šole pri CK ZKS. To naj bi v Tržiču urejeval posebni sa^, upravni sporazum med delovnimi organizacijami, ustanovami in družb ^ političnimi organizacijami. Podpisniki sporazuma — računajo, da J'1? naokrog 25 — bodo dajali posebni prispevek v sklad, ki bi skrbel, da bodo s ^ telji tudi med šolanjem prejemali osebne dohodke, delovne organizacij-ustanove, od koder slušatelji bodo, pa zaradi tega ne bodo prikrajšane-log samoupravnega sporazuma že obravnavajo delovne organizacije. ' nove in družbenopolitične organizacije. "J Nova stanovanja za radovljiške upokojence in upokojene delovne invalide Podružnica društva upokojencev pri podružnici društva upokojencev v Radovljici je sprejela program Radovljica. Ta komisija že gospo-gradnje stanovanj za upokojence in dari z 20 stanovanji. Komisija bo upokojene delovne invalide. Pro- decembra letos izdelala prednostni gram temelji na sedanjih stanovanj- spisek prosilcev za stanovanja, skih potrebah te kategorije občanov, Dolgoročni program gradnje sta-upoštevane pa so tudi potrebe u po- novanj za upokojence in upokojene kojenskih podružnic Bohinj, Bled, delovne invalide pa predvideva grad-Gorje in Kropa. Stanovanjski pro- njo zavoda za ostarele, v katerem bo gram ima dva dela, in sicer srednje- razen stanovanj tudi prek 100 poročnega do leta 1976, in dolgoroč- stelj. Upokojenci bodo lahko dobili nega do leta 1982. v zavodu vso oskrbo. Novo stavbo Srednjeročni program predvideva naj bi zgradili pri sedanjem domu nakup 25 stanovanj v blokih v Ra- • upokojencev. Takoj, ko bo mogoče, dovljici. 12 eno- in polsobnih stano- bodo izbrali lokacijo in izdelali na-vanj bodo kupili že letos, 13 pa do črte. Sredstva se bodo tudi začela leta 1975. Razpolagalno pravico s kmalu zbirati in se bodo zaradi po-temi stanovanji bo imela komisija za stopne gradnje lahko sproti trošila, reševanje stanovanjskih problemov jr Na podlagi pravilnika o gospodarjenju in razpolaganju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kranj razpisuj^ iniciativni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj po sklepu seje z dne 19. 7. 1973 razpis za dodelitev posojil delavcem, ki dograjujejo individualne stanovanjske hiše. 1. Namen posojil 1. Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo delovne organizacije pri podružnici LB Kranj — PE Kranj v letu 1973, in sicer do skupne višine 5,000.000 dinarjev. 2. Razpisa se morejo udeležiti delavci organizacij združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku skupščine občine Kranj, če dograjujejo svoje stanovanjske hiše na območju občine Kranj in izpolnjujejo splošne in posebne razpisne pogoje. 3. Razpisa se morejo udeležiti le delavci, katerim njih delovne organizacije dajo soglasje za odobritev posojila. II. Splošni razpisni pogoji 1. Zahtevke za posojila bo zbirala LB — Podružnica Kranj — PE Kranj neposredno od prosilcev ali posredno prek pristojnih služb organizacij združenega dela na predpisanih obrazcih najkasneje do 31. avgusta 1973. 2. Prosilci morejo dobiti posojila le za dograditev hiš, ki so že zgrajene do 3./ faze in bodo s posojilom usposobili hišo za vselitev najkasneje do 30. septembra 1974. 3. Znesek posameznega posojila more biti najmanj 10-000 din in največ 100.000 din. ^ 4. Za en objekt (stan. hišo) more najeti posojilo tudi več družinskih članov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru skupna posojila ne morejo presegati 100.000 din. 5. Posojilojemalci, ki imajo za gradnjo svoje hiše že odobrena ali porabljena posojila iz družbenih sredstev (delovne organizacije ali banke), morejo dobiti po tem razpisu le toliko posojila, da vsa posojila ne presegajo din 150.000. 6. Obrestna mera za posojila je 2 %, najdaljša odplačilna doba sme biti 20 let. 7. Posojila morejo dobiti le kreditno sposobni posojilojemalci. III. Posebni razpisni pogoji Posojilojemalci morejo dobiti posojilo le, če se zavežejo: 1. — da bodo posojilo odplačali najkasneje tako, da bodo za odplačilo mesečnih obrokov uporabili del povprečnega mesečnega osebnega dohodka če znaša do 2500 din 20 % od 2500 din do 3500 din 25 % nad 3500 din 30 % 2. — da bodo po petih letih prilagodili mesečni obrok za odplačilo posojila na osnovi takratnega OD, nato pa bodo prilagajali odplačevanje na enak način vsaki nadaljnji dve leti. 3. — da bodo s prejetim posojilom usposobili objekt za vselitev in predložili vselitveno dovoljen je. 4. — da bodo takoj po dograditvi izpraznili dosedanje najemno družbeno stanovanje (če tako stanovanje zaseda) in se vselili v dograjeno stanovanjsko hišo. IV. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojila in izjavam delovnih organizacij predložiti: gradbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem, zemljiškoknjižni izpisek, potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka v prvem polletju 1973 in administrativno prepoved z odstopno izjavo v dveh izvodih. Iniciativni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj Komunalni servis Kranj Obveščamo občane, da bomo začeli s posebnim odvozom odpadkov, ki ne sodijo v smetnjake, in sicer: ambalažo, nerabno pohištvo, stanovanjska oprema, štedilniki, avtomobilske gume ipd., razen gradbenega odpadnega materiala. Posebni odvoz bo vsako zadnjo soboto v mesecih julij, avgust, september in oktober 1973. Občani morajo deponirati odpadni material do 6. u|re zjutraj na dan odvoza v neposredno bližino smetnjakov za redni odvoz smeti. Posebni odvoz bo na področju mesta, kjer odvažamo redne . smeti. ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. ^ Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu. Na nedeljski proslavi v Dražgošah, posvečeni 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda, 30-letnici množičnega odhoda gorenjskih ljudi v partizane in tisočletnici škofjeloškega ozemlja, je imel osrednji govor narodni heroj in generalmajor v rezervi Anton Deiman-Tonček. Pred okrog 1000 obiskovalci, ki so kljub slabemu vremenu prišli pod zelene obronke Jelovice, k prizoriščem slavne bitke, je podrobno orisal potek bojev ter analiziral reakcijo in ukrepe Nemcev. Le ti so namreč prav v Dražgošah spoznali, da bo treba s partizani resno računati in da gre za dobro organizirano vojsko, sposobno najzahtevnejših vojaško-taktičnih operacij. V kasnejšem kulturnem programu, ki je sledil slavnostnemu delu svečanosti, so sodelovali godba na pihala iz Škofje Loke, moški pevski zbor iz Virmaš, recitatorji osnovnih šol Železniki, Selca in Bukovica ter — kot gostje —pevski zbor iz Doberdoba. — Foto: I. G. _ o _ ————.............min...........................su—m i ii mm^M^Vt i "°dovini in razvoju podjetja je navzočim spregovorila dolgoletna direktorica Odeje Vera Dolenc. Včasih 500, lani pa že 300.000 odej sodobno urejen in opremljen obrat Tovarne esitih odej Škofja Loka pomeni odločilno prelomnico v zgodovini 28 let starega podjetja so 3 šivilje v dvanajstih mesecih uspele narediti 5000 prešitih posteljnih pokrivačev. Leta 1958 je prišlo do prve večje prelomnice, saj sta pridobitev prepotrebnih dodatnih površin in zamenjava polovice strojev povzročili nagel dvig kakovosti, izbora in količine izdelkov. Postopna rast produktivnosti, nabava najsodobnejših naprav in prehod iz obrtniškega v industrijski način proizvodnje so predlani omogočili ukinitev nočne izmene. Ni dvoma, da bo preselitev v novo stavbo, ki jo je pod nadzorom Lokainvesta zgradil SGP Tehnik Škofja Loka, odločilnega pomena za uveljavljanje Odeje na jugoslovanskem tržišču in da bo rekordna bera iz leta 1972 (300.000 pregrinjal) kmalu krepko presežena. Kasneje, med slavnostnim kosilom v hotelu Transturist, so predstavniki občinskega vodstva Zvezda-ni Zadnik, vzorni javni, turistični in kulturni delavki, amaterski igralki ter nepogrešljivi članici Odejine skupnosti, izročili visoko odlikovanje red dela s srebrnim vencem, ki ji ga je v znak priznanja podelil predsednik republike Josip Broz-Tito. I. G. Podpora h gradnji hladne valjarne sestali v financiranja tega objekta ter o pomenu, ki ga ima projekt v izgradnji bazične industrije po resoluciji o srednjeročnem razvojnem programu, sklepih zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta. Pred tednom so se sestali v Ljubljani predstavniki slovenskih železarn z zveznim sekretarjem za finance Jankom Smole-tom, zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Borisom Šnuder-lom, podpredsednikom izvršnega sveta Zvonetom Draganom, sekretarjem za finance, s predstavniki sekretariata za gospodarstvo in nekaterimi drugimi člani izvršnega sveta. Razpravljali so o gradnji nove hladne valjarne na Beli. Projekt hladne valjarne so že sprejeli v srednjeročnem programu Slovenije. Na nedavnem sestanku pa so govorili o načinu financiranja tega objekta ter o pomenu, ki ga ima projekt v izgradnji bazične industrije po resoluciji o srednjeročnem razvojnem programu, sklepih zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta. Ob koncu sestanka so se dogovorili, da bodo hladni valjarni dali podporo pri izdelavi bilance sredstev od leta 1974 dalje. Hladna valjarna bo po zakonih oproščena depozitov, razen likvidnostnega depozita v višini enega odsjtotka. Pogodbo bodo podpisali predvidoma jeseni letos. D. S. Proslava v Dražgošah 0<;^anski kolektiv tovarne P^evl .SkoQa Loka, ,v katerem «oV) Puiejo ženske (82 odstot-lahko upravičeno vesel a°voljen: preteklo soboto so f^fa??1-®6 uresničile njegove 'je j J tri desetletja trajajoče že-8ftnje. Božnar Marica, po • m stažu najstarejša zaporo 'Je ob 11- uri dopoldan sve-Prerezala trak pred vho-Ji ob^ n?oderni» 8 milijonov vredna,; Podjetja ter s tem sim-I ^borf odprla še en važen objekt, zrasel sredi ra Irata» industrijskega je-e®ta ob sotočju dveh Sor. S^r^fi ~~ vmes sta bila tudi se" oh*- , Ivan Franko in predsed-nHr finske skupščine Tone Polaj-Sm° si nat0 z zanimanjem i6rn ;f> f^tranjost poslopja, o kate-iS d« iektorica Vera Dolenc de- i?p°rov *uje v sebi dobrih 27 let N t>ivšn' m odrekanj sedanjih °8očn 0dejm»h delavcev. Danes ^ loA tovarn a je spočetka, konec ^itni razpolagala s skromnimi, Prostori v Šolski ulici, kjer ^ IL# 3 Kmetica - proizvajalka Kamniška in domžal in občanka in domžalska občina praznujeta Postopno, skladno z načeli naše kmetijske politike in našo ustavo, zmanjšujemo razlike med mestom in vasjo. Med drugim smo pred dvema letoma priznali poklic kmetovalca. Vendar samo za moške. Ženske, ki nosijo levji delež v kmetijski proizvodnji in opravljajo več kot polovico del na gospodarstvih, so še vedno le gospodinje, vzdrževane osebe — brez poklica. In to kljub temu, da ima naša vas že krepko nad polovico domačij, ki jih vodijo in obdelujejo večina žene, medtem ko možje delajo v industriji. Prav velika proizvodna vloga žene pa opozarja družbo, da ji končno prizna tudi njeno družbeno vlogo, vlogo proizvajalke in občanke—kmetice. Po ustavi in zakonih je kmečka žena enakopraven član naše družbe. Vendar jo je skupnost najbolj zanemarila in najmanj zaščitila. Delavka, mati, ki živi v mestu, se lahko opre na vrtce, šolo, zdravstvene in socialne službe. Kmečka žena, ki je pogosto tudi preveč oddaljena od središč, da bi vse te storitve lahko uporabila, je prepuščena lastni presoji, starodobnemu okolju in zastarelim navadam. Največkrat je tudi preobremenjena z delom. Skrb za živino, polje, gospodinjstvo, vzgoja otrok in skrb za ostarele starše podaljšajo njen delovni dan od najzgodnejših jutranjih ur do poznega večera. V tem natrpanem delavniku le redka še najde toliko časa, da prebere dobro knjigo, časopise ali strokovno revijo. Na razvedrilo dostikrat niti pomisliti ne upa. Zaradi takega življenja dekleta odklanjajo možitev na kmetijo. Zapuščajo vas in posledica tega je razpadanje kmečkih družin in opuščanje kmetij, zlasti v hribovitih predelih. Da je razredčena poselitev škodljiva, ne samo gospodarstvu in kulturno-po-krajinski ureditvi dežele, temveč še bolj v obrambno strateškem vidiku, ni treba posebej poudarjati. Kako pomagati? Rešitev prav gotovo ni enostavna. Z deklaracijami in besedami ne bomo dosegli veliko. Nedvomno bi se dalo največ storiti z izobraževanjem kmečke žene in kmeta nasploh, v preusmerjanju kmetij v eno vejo proizvodnje in v čim bolj popolni strojni obdelavi zemlje. Republiški center za pospeševanje kmetijstva je v sodelovanju s slovensko zadružno zvezo in s številnimi strokovnjaki že izdelal program izobraževanja žensk v kmečkem gospodinjstvu in gospodarstvu. Začne naj se že pri pouku gospodinjstva v osnovni šoli ter pri predmetih, ki so kmetijstvu najbližji: kemiji, biologiji, spoznavanju narave. Osnovnošolske učiteljice gospodinjstva bi prav gotovo rade sodelovale tudi pri organiziranju tečajev za kmečke žene in dekleta. Le primerno spodbuditi in nagraditi bi jih bilo treba. Tečaji bi bili v zimskem času, ko je večina kmečkih del pri kraju. Skrb, da bi bilo premalo obiska, je nedvomno odveč. (Spomnimo se samo tečajev za kmečke gospodinje, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Zaradi velikega vpisa so jih morali večkrat ponoviti). Na tečajih bi po programu obravnavali tisto vrsto kmetijske proizvodnje, ki je značilna za neko pokrajino. V dveh zimah bi lahko obdelali nekoliko zgoščen program šol za kmetovalke, ki že delujejo v Šentjurju, Rakičanu in Sve-čini. Zamisel je nedvomno vredna pozornosti. Le uresničiti jo bo treba. Pri tem bodo vsekakor veliko vlogo odigrale pospeševalne službe pri kmetijskih zadrugah oziroma občinskih skupščinah. Če ho program izobraževanja zanimiv, kmečke žene ne bo težko pritegniti. Saj bo le oborožena s potrebnim znanjem lahko uspešno delala na usmerjeni kmetiji in dosegala tudi delu primeren dohodek. Bodisi skupaj z možem ali sama, če je mož zaposlen. Seveda pa le znanje ni dovolj. Za uspešno delo so potrebni tudi stroji. Ob tem pa se že odpira nov sklop vprašanj. Visoke cene mehanizacije, krediti? Družbena pomoč pri nakupih? Pustimo stroje in mehanizacijo in se vrnimo h kmetici. Da bi zvedeli, kaj delajo, kako živijo, kdaj se začne njihov delovni dan, smo se pogovarjali s tremi kmečkimi ženami v okolici Kranja. Ob poti na Jošt, v Pševem, je dom triinštiridesetletne Rezke Benedi-čič. Pritlična, s skodlami krita hiša, velik hlev in šupa, že skoraj natrpa- lje. Za prašiče je treba dosti krme. In tako gre vse do večera, ko spet končam v hlevu.« »Ob vsem tem sploh najdete prosto urico zase?« »Težko. Včasih pa le. Saj tudi na kmetih, čeprav veliko več pridelamo kot smo včasih, ni več takega garanja. Veliko si pomagamo s stroji in tudi sadimo ne več toliko kultur. »Se vam zdi, da se razlika med kmečko ženo in delavko manjša?« »Tudi mati, ki je zaposlena, ima dovolj dela, ko pride iz službe. Kljub temu pa menim, da toliko kot kmečka le ni zaposlena. Na kmetih je gospodinjstvo še nekako za ,povrh', ko je drugo delo že opravljeno.« 4 JHfc. -ilSP Sreda — 25. julija 1973 na s kmetijskimi stroji, pričajo o trdnem in sodobnem gospodarjenju. »Deset hektarov obdelovalne zemlje imamo. Že pred leti smo se intenzivno ukvarjali s kurje-rejo. Ker se je težko dobila kvalitetna piča, smo rejo kokoši opustili in prešli na živinorejo. V hlevu imamo deset krav in prav toliko mlade živine.« »Kdaj zjutraj začnete?« »Ob pol šestih moram v hlev, da pomolzem krave in pripravim mleko za mlekarno. Vsak dan ga prodamo okrog sto litrov. Z molžo sicer ni veliko dela, ker imam molzni stroj, je pa toliko več pomivanja in pripravljanja. Potem je treba poskrbeti za otrQke. Pet jih je in štirje hodijo še v šolo. In nato vsak dan polje, travnik, pa spet kuhinja in hlev. Vse do poznega večera. Približno ob devetih sem gotova.« »Na kmetiji delate prav tako kot mož. Menite, da bi kot kmetica tudi vi morali dobiti pokojnino?« »Da bi se še tistih petindvajset starih tisočakov delilo, je nesmisel. Pravično pa bi bilo, da bi pokojnino dobila tako mož kot žena, ko dosežeta določeno starost.« »Se je življenje na kmetiji v zadnjem času izboljšalo?« »Nedvomno na kmetih življenjski standard narašča. Tudi v hribih ni nobena redkost več sodobno opremljena kuhinja, televizor in avto. Seveda je vse to prinesel vsesplošen napredek in bolj intenzivno delo. Če bi delali po starem, bi tudi živeli tako kot so včasih.« OseminŠtiridesetletno Marijo Šumi iz Struževega smo ustavili, ko je peljala mleko v zbiralno postajo. Kaj naj bi povedala, ko sem le kmečka žena, se je spočetka branila. »Petindvajset let sem že v Struževem. Sem se primožila iz Zabukovja. Imamo 7 hektarov obdelovalne zemlje. Največ se ukvarjamo s prašičjerejo in mlekarstvom. Trenutno imamo v hlevu 14 pujskov in 7 krav.« »Kdo vse to obdela?« »Trenutno sem za delo čisto sama pri hiši. Sin odhaja v vojsko, mož pa si je zlomil nogo in mora nekaj časa počivati. Zjutraj začnem ob petih, poskrbim za živino, oddam mleko, postorim doma in potem grem na po- Nikjer v Sloveniji julija 1941. leta ni izbruhnil tako množičen in tako dobro organiziran upor kot na kamniško-domžalskem področju. Res je, da je bilo v bivšem partijskem kamniškem okrožju, ki ga je vodil sekretar Anton Sturm (zdaj živi v Kobaridu), nanj komunistov kot npr. v jeseniškem ali kranjskem okrožju, toda vojno-revolucionarni komite za kamniško okrožje je na podlagi ukaza CK KPS sprožil v nedeljo zvečer, 27. julija 1941, množičen upor. Že opolnoči so formirali več borbenih (udarnih) skupin: kamniško, domžalsko, radomeljsko, mengeško itn. in vsaka je dobila točno določeno nalogo. Kamniška skupina je na primer dobila ukaz, da zažge skladišče bencina v Kamniku, napade žandarmerijsko postojanko in poreže telefonsko napeljavo okrog Kamnika. Upor so vodili Anton Šturm, pokojna Tomo Brejc in dr. Marijan Der-mastia in Roman Potočnik. V spomin na ta dogodek praznujeta kamniška in domžalska občina svoj praznik. Kamničani imajo res pester program. Osrednje prireditve se bodo zvrstile od četrtka do nedelje. Jutri bo v gradu Zaprice otvoritev republiške razstave »Osvoboditev, obnova in izgradnja«. V petek popoldne bo pred Malograjskim dvorom slovesen sprejem odbornikov občinske skupščine Travnik. Istega dne zvečer ob osmih bo kamniško-travniški večer, na katerem bodo nastopile folklor- Eta išče delavce Živilska industrija Kamnik ETA, ki letos slavi 50-letnico, išče za takojšnjo stalno zaposlitev 20 delavk za obrat ETA v Kamniku in 20 delavk za obrat v Mengšu in še deset delavcev za skladišče v Kamniku. Tako kot prejšnja leta tudi zdaj iščejo 70 delavk za sezonsko delo. Na železniško postajo in s tovornjaki vsak dan prihaja zelenjava, ki jo je potrebno takoj očistiti in pripraviti za skladiščenje. Zato imajo v teh vročih dneh, ko se vsi veselimo počitnic, v ETI največ dela. J. V. ne skupine iz pobratenega Kan*' nika in Travnika. Na tej priredit* vi bodo izročili listine o pobra* teniu. V soboto bo delegacija iz Trav* nika položila venec k spomeniku revolucije v Kamniku, nato pa ob desetih skupna slavnostna se* ja občinskih skupščin Kamnik® in Domžal. Popoldne bo na hip®" dromu v Komendi gasilsko tek* movanje z žogo, na stadionu v Mekinjah pa prijateljska nog0' metna tekma Kamnik — I®1 Munchen. V soboto zvečer bo nfl Titovem trgu tradicionalni n*1' ting. V nedeljo bo lovska družin8 Stahovica razvila-lovski prap°r' ob devetih pa bo medobčinsko tekmovanje radijsko vodenih le' talskih modelov na prostoru O" Korenovi cesti. J. Vidic Stanovanja za delavce Na Grabnu v središču Kamnika Je kamniško gradbeno podjetje Grad'* telj začelo zidati dva nova stan0' vanjska bloka, v katerih bo skupn^ 60 stanovanj od garsonjere do tr°' sobnega. Kar je potrebno ob tej ve^' posebno podčrtati je, da je vseh te*1 60 stanovanj že vnaprej rezervira' in odkupilo podjetje Kamnik za svoje delavce. Podjetje bo sicer vs°' to 12 milijonov dinarjev obročnog plačevalo v skladu s pogodbo. P jetje Kamnik ima lastno stanovanj' sko podjetje in ta stanovanja bod izključno najemna. Trideset stan0' vanj bo vseljivih drugo poletja nadaljnjih 30 pa poleti 1975. [d* S tem bo podjetje Kamnik res'' pereče stanovanjske probleme svoj1 delavcev. I Tudi v tovarni Stol nočejo zaos^ jati. V zadnjih dveh letih so I nakupom stanovanj, krediti in sp^ stitvijo stanovanj tistih, ki so kredit za stanovanje, rešili 69 sta", vanjskih zadev. Drugo leto bo P* beno podjetje za delavce Stola z čelo na Duplici graditi 25-stan vanjski blok. Zpmljišče je že dolof> no, potrebovali bodo okrog 4 m jone dinarjev. J. Vidic Za lončarje nova delavnica Milko Likozar iz Voklega smo zmotili na njivi, ko sta s sinom pospravljala krompir. »Pet hektarov zemlje obdelujemo. Tri imamo svoje, dva pa v najemu. Redimo krave in pridelujemo krompir. Mož in starejši sin sta zaposlena, mlajši se uči za trgovca. Tako je kmetija v glavnem moja skrb.« »Pa zmorete?« »Če lahko? Saj moram. Imamo vse potrebne stroje in z vsemi sem se naučila ravnati. Saj to ni le moško delo.«" »Kaj bi si še želeli, da bi si delo vsaj nekoliko olajšali?« »Menim, da bi lahko več dosegla, če bi več znala. Saj se tudi kmečke žene moramo stalno učiti. Nov način gospodarjenja zahteva več znanja. Zato se mi ne zdi napak, če bi morda pri kmetijski zadrugi v zimskem času pripravili tečaje za kmečke gospodinje in sploh za kmete. Če že povsod beremo o novih dosežkih, zakaj jih ne bi še koristno uporabili.« L. Bogataj Lončarsko zadrugo Komendo so ustanovili tamkajšnji lončarji domačini pred 41 leti. V zadnjem času sta ta mali delovni kolektiv pestile dve težavi: utesnjeni prostori za delo in nizki osebni dohodki. In posledica teh težav je na dlani: delavci so zapuščali zadrugo in iskali boljšo zaposlitev. Zdaj so premostili obe težavi. Poleg sedanjega obrata so zgradili nov objekt, v katerem bo nova delavnica v velikosti 500 kv. m. Objekt je zgradilo gradbeno podjetje Graditelj Kamnik, investicija pa znaša 2 mili- li jona dinarjev. Kupili so tudi ne novih strojev. r ce"e »Uspeli smo popraviti tudi našim izdelkom in osebne doh° ^j. zaposlenih,« je dejal Jože Kep»c/i0-rektor zadruge. »Poprečni osebni hodki lončarjev v zadnjih treh ^ secih znašajo 1670 dinarjev, ka ^ precej več kot prej. Zaposleni bližnje okolice, kar je za njih Pr bitev na času in denarju.« Slovesna otvoritev nove delavk bo v četrtek popoldne ob štirih^.^ trgovsko podjetje k@čna kamnik — Priporočamo obisk nas! prodajaln v Kamniku 1 okolici, v katerih boste * lidno postreženi. — V našem vrtnem cen}?ce nudimo: cvetje, cvetu lončnice — v jeseni pa sadike s® nega drevja in jabolka plantažnega nasada. Čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije: Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik Gostinsko podjetje Planinka Kamnik z enotami: Hotel, Restavracija, Kavarna Čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike Ko pridete v Kamnik, nas obiščite solidno boste postreženi. © metalka prodajalna Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 35 a. prodajalna Kamnik vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profilnega železa in pločevin, stavbno pohištvo. o čestita prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice, Tržič, V^ za občinske praznike H Montažno podjetje Alprem Kamnik čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič za občinske praznike TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA KAMNIK proizvaja fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz tempirane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. KA1VINIK izdeiknim potrošnikom priporočamo naše renomirane Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik J ŽITO Ljubljana, DE Vesna Kamnik z obrati: Slaščičarna Titov trg 11, Kidričeva 24, Bife v prodajalni Metalka, Slaščičarna in bife v isti stavbi, Pekarna Kidričeva 8 čestita občanom za občinski praznik Meso Kamnik Čestitamo prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice Priporočamo naše izdelke t. spp oradileh Kamnik čestita prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Jesenice, Kranj, Radovljica in Tržič za občinske praznike Obrtno podjetje SLOGA mizarstvo — tesarstvo Moste pri Komendi čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič za občinske praznike - lesna galanterija Mizarstvo opremlja trgovske, gostinsko-hotelske lokale po predlogih in željah naročnikov. Tesarstvo izdeluje vseh vrst strešne konstrukcije, stopnice ter ostala tovrstna dela. Priporoča DUX proizvode — predelne stene in obložne plošče, ki nadomeščajo ometavanje sten — za suho finalizacijo stanovanj. Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik čestita občanom za občinski praznik jTAMIZ iMengeš I Izdeluje notranje opreme in pohištvo po naročilu. Opremlja trgovine, banke, hotele in druge reprezentančne objekte. Sprejema tudi privatno opremljanje stanovanj. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike Projektiranje, izdelava in montaža čistilnih, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, strelovodnih naprav, kovinskih konstrukcij in opreme. Hidrometal Mengeš GORENJSKA CESTA Oskrba področja skupinskega vodovoda »izviri pod Krvavcem — Vodice — Mengeš« in območja »Krvavec« s pitno vodo Delovni kolektiv čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike TOVARNA USNJA KAMNIK PROIZVAJA: vse vrste svinjskega usnja za oblačilno in obutveno stroko IN VAM NUDI: usnjeno konfekcijo in plastično obutev Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike. Hotel Malograjski dvor, Kamnik (poleg tržnice) in Hotel Simnovec, na Veliki planini, se pridružujeta čestitkam za občinski praznik občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice ter se priporočata za obisk. Prvi trije Modelarji, ki so osvojili najvišja mesta na letošnjem državnem prvenstvu v akrobatskem letenju. Od leve proti desni: tretjeuvrščeni Tomaž Boem iz Ljubljane, zmagovalec Franci Markun iz Kranja in drugouvrščeni Milan Mer še iz Kranja. — Foto: D. S. Modeli letal nad Lescami »Avioni« v zraku, piloti na tleh — Atraktiven, a razmeroma malo poznan šport _— Merše in Markun, člana Aero kluba Stane Žagar iz Kranja, daleč pred ostalimi tekmovalci Prebivalci Lesc in okoliških krajev so v teh poletnih mesecih že kar vajeni stalnega letalskega trušča, avionskega brnenja, ki se ponavlja iz dneva v dan. Na letalski stezi pristajajo letala Alpskega letalskega centra Lesce, se vzdigujejo, izginjajo in se čez nekaj časa znova vračajo. Tudi gledalcev v teh dneh ni malo: ali posedajo po terasi ali se z avtomobili ustavljajo ob cesti ter vzdigujejo svoje radovedne poglede v nebo, za odhajajočimi ali prihajajočimi letali. Te dni, minulo soboto in nedeljo, je dopolnjeval običajno brnenje še drugačen trušč, sicer veliko milejši in neznathejši v primerjavi z običajnim. Sem in tja nad pristajalno stezo, v velikem krogu- navzgor in navzdol, v osmici naprej in nazaj ter spet visoko pod oblake! Tako več kot pet minut in če ne bi opazili, da je vendarle v zraku modelček in ne pravo letalo, bi lahko dali vse priznanje spretnemu pilotu. Pa vendar, ko smo zvedeli nekoliko več o »pilotih na tleh«, ko so nam prijazno razložili tehniko svojega vodenja in nam sploh razkazali vse mikavnosti tega športa, smo navsezadnje lahko čestitali tudi njim. Z nič manj zadovoljstva namreč nismo spremljali njihovega pilotiranja kot bi spremljali pravega pilota v resničnem letalu. SODNIKI SO STROGI »Na startu je Franci Markun,« smo slišali po zvočniku in radovedno stali ob manjši pristajalni stezi nedaleč od prave na letališču v Lescah. Franci je spustil svoj model po stezi, mimo treh sodnikov, ki so z bistrim očesom sledili vsakemu trenutku leta in ocenjevali. K ŽIVIUA JL*# Sreda — 25. julija 1973 Franciju je pomagal prijatelj Milan le toliko, da je pred sodniki napovedoval posamezne figure letenja, akrobacijskega letenja. Avionček se je vzdigoval z vso svojo močjo in se nato spuščal popolnoma tih, skoraj nad stezo je že bil, ko ga je lastnik znova dvignil, visoko dvignil tja daleč proti oblakom in modelček, sicer zelo skrbno pobarvan, se je svetil v vsej svoji mikavnosti. Sonce ga je bilo obsvetilo tako močno, da je bil videti ves bleščeč, velik in pravi. Tako kot velik in čisto pravi je nato zahrumel v vsej svoji moči in se začel oddaljevati, krožiti in se vračati, da bi znova opravil nekaj privlačnih figur: lopingov, osmič, hrbtnega kroženja itd. »Sodniki niso prizanesljivi,« je pripomnil nekdo poleg mene. »Zdaj bodo natanko vedeli in ocenili, ali se ni morda drugič vzdignil malce previsoko in ali ni zakro-žil preveč vstran.« »Se dve minuti,« se je spet slišalo po zvočniku in Franci je malce hitreje stopil po stezi, medtem ko je že od začetka držal v rokah napravo za upravljanje in neprestano zrl proti svojemu modelu. »Še minuto,« je priganjal glas in Franci je počasi začel usmerjati svoj model na sam začetek steze. Prav nalahno se je pozibal, ko se je spustil nanjo in oddrvel proti njenemu koncu. Zares odličen pristanek, katerega bi bil vesel tudi vsak pravi pilot. Franci Markun je s tem tretjim nastopom v soboto tudi osvojil 8. državno prvenstvo radijsko vodenih akrobatskih modelov. BREZ KONKURENCE V JUGOSLOVANSKEM MERILU Fantje, kot so Franci Markun, Milan Merše, Branko Poličar in drugi, so dolgoletni člani kranjskega Aero kluba Stane Žagar. V klubu so razdeljeni v dve skupini, ki jih sestavljajo tisti, ki grade in preživljajo svoj prosti Čas ob jadralnih modelih, in tisti, ki so s svojimi modeli vešči akrobatskega letenja. Prav akrobatsko letenje je zelo privlačno, zanimivo tudi za gledalce, čeprav ni podcenjevati tudi veščin ob jadralnem letenju. In ker prav ti »akrobatski piloti« dosegajo na raznih tekmovanjih odlične uspehe in ker povrh vsega v jugoslovanskem merilu nimajo konkurence, jih predstavljamo. »Modelarstvo je prav gotovo med manj množičnimi športi in bi za tako stanje lahko našteli več vzrokov. Izdelovanje letalskih modelov zahteva zelo veliko časa, material je izključno iz uvoza in drag. Vsak si mora svoj model izdelati popolnoma sam, kar je spet zahteva, ki so ji kos le tisti posamezniki, ki se že sicer dosti ukvarjajo s tehniko: bodisi jih zanima v šoli bodisi v poklicu. Ni čudno zatorej, da je cena dobrega modela okoli 10.000 dinarjev in več, če seveda odštejemo vloženi delovni čas,« pravi direktor Alpskega letalskega centra France Primožič, ki je na državnem prvenstvu tudi ocenjeval. »Če primerjamo uspehe naših fantov z uspehi tujih tekmovalcev, potem smo lahko kar zadovoljni. Res je, da je pri nas ta šport še v povojih in da imamo le nekaj kvalitetnih tekmovalcev, vendar so z vztrajnostjo že marsikaj dosegli. Prav gotovo se kranjski fantje niti po modelih niti po izkušnjah ne morejo, primerjati na primer s tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije. Le-ti imajo že dolgoletno tradicijo, podpirajo jih razne tovarne in skratka prihajajo z modeli, ki jih lahko le občudujemo,« nadaljuje. V Kranju so ustanovili ta klub leta 1961 in šteje okoli 40 članov. Večina se ukvarja z jadralnimi modeli, le trije pa tudi z akrobatskimi modeli, ki so najbolj zahtevni. Modelarji so v nekem smislu gotovo piloti, saj tedaj, ko stojijo na stezi, morajo imeti predstavo o tem, da so pravzaprav v letalu, da so piloti. VABLJIVOST VIŠIN »Mene je vedno mikalo piloti-ranje, ves prosti čas sem se ukvarjal ali s Studiranjem tovrstne literature ali z razmišljanjem o sestavi lastnega modelčka,« pravi Milan Merše, sicer strugar po poklicu. Enajst let sem zvest temu konjičku in moj največji uspeh je bil tedaj, ko sem izdelal model lastne konstrukcije z imenom Demon. Stalo me je veliko časa in truda, upoštevanja lastnih in tujih izkušenj. Sodeloval sem tudi že na mednarodnih tekmovanjih, na Bled cupu na primer, ki bo tudi letos septembra na Bledu,« pravi Milan, ki je na državnem prvenstvu zasedel drugo mesto in s tem postal eden izmed članov naše državne reprezentance. VESELJE DO TEHNIKE »Ta šport je za mlade zanimiv in privlačen, vsaj za tiste, ki jih zanima tehnika,« meni zmagovalec Franci Markun, sicer absolvent gradbene fakultete. »Vaditi moramo veliko, večkrat na teden se zberemo tu v Lescah.- Sodeloval bom na tekmovanju septembra, udeležil pa sem se že nekaj mednarodnih tekmovanj in na teh kar dobro uspel«. (Med petdesetimi tekmovalci iz raznih držav je bil Franci na dveh tekmovanjih z akrobatskimi modeli dvakrat drugi!) »Mislim, da sem odnesel precej znanja iz modelarske šole, nekaj spodbude pa so mi nudili tudi pri klubu,« pravi Branko Poličar, ki je na državnem prvenstvu tekmoval z jadralnim modelom. Da, tudi meni se je že zgodilo, da je model treščil ob tla in začeti je bilo treba znova. Vendar, kdor ima veselje ...« Da, kdor ima veselje! In fantje iz Kranja so navdušeni modelarji. Prepričani o uspešnosti svojega dela, zagnani in potrpežljivi upajo kdaj poseči tudi v sam vrh tudi v mednarodnem merilu. Prav gotovo da z manj dragocenimi modeli, a z veliko več vztrajnosti in dela ter veselja. Darinka Sedej Med mlatiči Temni oblaki so viseli nizko nad dolino in grozili vsak čas ponovno oprhati še od nočnega dežja preveč namočeno zemljo. Šele sredi popoldneva se je skozi megle posmejalo sonce. Ravno pravi čas, da je mlatev na Trebiji nemoteno potekala. Član} krajevnega turističnega društva, ki so v nedeljo že drugič pripravili w nimivo turistično-etnografsko prireditev Dan mlatičev, so se že upra-vičeno bali, da jim bo vreme zagodlo. Obiskovalcem, ki jih ni bilo malo, so pokazali, kako je mlatev potekala v tistih časih, ko še ni bilo strojev in kaj vse je bilo v navadi med ljudmi ob tej priložnosti. Ob tem naj omenim, da s cepci še danes mlatijo na nekaterih bajtah oziroma kmetijah na pobočjih okoliških hribov. - Začelo se je s krišpanjem ali otipavanjem rženih snopov. Ta način mlatve je dokaj preprost. MlatiČem ni bilo treba drugega kot s snopom udarjati ob trd predmet, da se Je zrnje ločilo od slame, ki je morala ostati nepolomljena. Iz nje so naredili škope za pokrivanje streh. Zatem so mlatili s cepci v »dva«-Par, ki je mlatil, je z ubranim ritmom navdušil gledalce. Ti so lahko ob tem spoznali, da je vrtenje cepca že prava umetnost. Kasneje so se namreč v mlatvi pomerili tudi nekateri gledalci (mlajši od trideset let • Po glavi se sicer ni nihče kresnil« ritem pa je bilo teže u jeti. Še bolj zanimiva je bila mlatev v »štiri« ali v »šest. Če so gledalci, so se poskusili v mlatvi, v dvoje se ujeli ritem in si s tem zaslužili kozarček pijače, ki jo je žejnim delav' cem pridno točil »gospodar« Franc Malavasič-Prec, je sedaj tolkel vsaK po svoje. Tako kot Grogčevka, Bud" gejčen, Blaž in Blaževka in drugi. so cepce in mlatev spoznali že otroških letih, ni zmogel nihče, P čeprav je bil za pol stoletja mlajšo Vsi mlatiči nedeljske prireditve W namreč že naložili sedmi ali cel osmi križ. . Zatem je bilo treba žito še zveja1 — ločiti seme od plev. To so stori' tako, da so ga metali iz kota v k°" Vendar za mlin še ni bilo dobn>' Dokončno so ga očistili z retanje"' S tem pa se je program tudi sklen'. Tudi druga prireditev Dan m' j: čev je uspela. Trebijci so dokaza > da so dobri organizatorji. Nedvomf! pa še posebno pohvalo zasluži.) mlatiči, ki so dokazali, da kljub v sokim letom večine, brez njih ne L. Bogataj 0SMNUUES Cenjeni potrošniki, oglejte si program Teši, priznanega proizvajalca stilnega pohištva Slovenijales Sevnica. V prostorih GS, Savski log, Kranj vsak dan od 9.—12. ure in 14.—19. ure, ob sobotah od 9.—13. ure. SEM TER Tli PO CEBKL1ANSKEM Ljubelj. No, preživel je in skupaj s sinom dočakal osvoboditev. Končno so vsi skupaj dočakali lepše čase. Od leta 1963 naprej je France upokojen, vendar mu nemirni duh ne pusti držati rok križem. Največ krat tiči na kakšnem gradbišču. Podobno je z ženo Valentino, ki ima sredi loškega trga še zmeraj rezerviran zase skromen prostorček. Tam ponuja kupcem rože, gozdne sadeže in zelenjavo s svojega vrtička Ko sta se slavljenca minulo soboto popoldan v lično okrašenem zapravljičku vsa čila in sveža, obkrožena s spremljevalci v narodnih nošah, pripeljala pred stavbo občinske skupščine, bi jima nepoučeni opazovalec le stežka prisodil, da je za njima že pol stoletja skupnega živ- I. G, PAVILJON murha avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju pohištvo zavese — preproge gospodinjski stroji okna — vrata oprema za centralno kurjavo opeka kredit do 15.000 din dostava na dom sejemski popusti J »Zlata« Franc in Valentina Miklavčič (6. zapis) Nekaj dostavkov Hitrica pisanja prejšnjega zapisa je bila vzrok, da pri Strmolu nisem omenil zadnjega zasebnega lastnika Rada Hribarja, ljubljanskega bogataša in tovarnarja. Njegovi inicialki (R. H.) sta še zdaj vklesani nad glavnim portalom na severni strani gradu. — V skladu s širokoznano cerkljansko ljubeznijo do cvetja, je tudi okolica Strmola polna rož in svežega zelenja. Seveda po zaslugi sedanjega grajskega upravnika, ki tudi sicer vzorno skrbi za brezhibno vzdrževanje lepega Strmola. ' Podgorškova hiša na robu Gradu s štev. 43 seveda ni videti kot kak grad. I.e vztrajna tradicija trdi in tudi domači to prav dobro vedo, da je le na tem mestu nekoč stal Grad, ki je dal kraju ime. V hišnem portalu je vklesana letnica 1888 — kako pa je bilo prej, to moram še poizvedeti. Podgoršek je seveda le hišno ime — hiša stoji res »pod goro«, tik pod strmino — pišejo pa se za Narobete. Ce smo se že razpisali o gradovih na Cerkljanskem, moramo reči še besedo o Velesovem, edinem samostanu na tem področju. Tembolj, ker jc velesovski (nekdanji) samostan poleg strmolskega gradu še vedno največja umetnostna zakladnica v tem delu naše lepe domovine. VELESOVO Najprej pokramljajmo o imenu tega kraja, ki je bržčas dal ime tudi poznejšemu ženskemu samostanu. Resda nemško ime — Michelstetten (Mihelovo) — nič ne pove, toda slovensko Velesovo pa le da misliti. Včasih — od Valvasorja pa celo do 1. 1914 — so nekateri avtorji dosledno pisali »Velesalo«, pač zato, ker so menili, da bi to utegnilo biti »veliko selo« ali velika vas. To pa seveda ne more biti res, kajti vasica Velesovo ob samostanu je bila slejkoprej majhna, torej bolj »malo selo«! Pač pa mi sili v misel Veles, bog pastirjev, božanstvo dobrih pašnikov in rodovitnih čred — ki so ga ča- stili naši predniki, poganski Slovenci in tudi drugi slovanski rodovi. Mar bi utegnil imeti staroslovenski Veles kaj zveze z Velesovim? Zal, na noben trden razlog ne morem opreti svoje misli. Le na makedonsko mesto Veles (zdaj Titov Veles) pa na našo lepomodro alpsko veleso, se da ime nekako opreti. Pač, kaj pa izrazita pašniška ravnica z gozdnatimi .pobočji na obeh straneh pa s strmino v koncu ali »klinu« doline, ki daje zavetno lego velesovskemu samostanu? Drzna hipoteza (t. j. zgolj domneva, z ničemer utemeljena!): mar je'bil kraj posvečen Velesu, ki naj bi imel na vzpetini, na katero so pozneje postavili grad Kamen (tudi Frauenstein imenovan), svoje svetišče ali vsaj žrtvenik? In odtod potem ime vsemu kraju — Velesovo? Seveda utegne kdo nasprotovati tako samosvoji razlagi krajevnega imena. USTANOVITEV KLOŠTRA Povedali smo že, da so velesovski samostan ustanovili gra-ščaki s Kamna že leta 1238. — Pač bolj zaradi zveličanja svojih grešnih grajskih dni kot zaradi kake čiste krščanske pobožnosti. Saj smo podobne primere imeli tudi drugje na Slovenskem. Da omenim le stiški samostan, ki so ga utemeljili Višnje-gorski gospodje, v zgodovini znani kot trdosrčni graščaki za vse svoje podložnike. Samostani so seveda za svoje »dobre« ustanovitelje vneto molili, graščakom so bili zato grehi gladko odpuščani — rane valpeto-vega biča na tlačanskih hrbtih pa se niso kar tako hitro zacelile, skelele so tja v kmečke punte ... 1 Da pa se bomo razumeli: nekdanji samostani, bodisi ženski (Velesovo, Mekinje i. dr.) ali moški (Bistra, Stič na, Kostanjevica i. dr.) so bili dostikrat mnogo večji zemljiški posestniki kot marsikateri fevdalec. Saj so dobivali v dar kar cele vasi in kmetije s tlačani vred. Pa še raznih pravic so si pridobili. Tako je npr. nadvojvoda Karel dovolil velesovskemu samostanu sekati les v Voj-vodinem borŠtu (v ljudski izgovorjavi »IJdenboršt«). C. Z. VELESOVO DANES — Primerjava s sliko iz'Valvasorjevih časov kaže, da velesovski klošter ni kaj posebno spremenil svoje vnanje podobe; le gradu nad njim ni več Konec januarja leta 1900 je v puštalu pri Škofji Loki prijokal na svet fantek, ki sta ga mati Marija in Jakob Miklavčič krstila ž a Panceta. Kot pobiču so mu sicer Plavili Franci,, ko pa je zrasel in okusil vso trdoto življenja, je postal rane. Že zgodaj je namreč moral od jtoma služit kot nlapčič v Medvode, kajti pri hiši je bilo več kakor preveč 'ačnih ust. S 16 leti, naveličan potujočega služenja raznim gospodarjem, se je pri podjetju Kasal začel učiti zidarskega poklica. Krna-u nato so mu nataknili vojaško suknjo. V njej je prek Judenburga grenil v Tirole, da bi po vojni' končno lahko v miru opravljal svoj Poklic. Leta 1921 je resda moral spet * yojsko, a 18 mesecev, kolikor je lrajalo udinjanje kralju, je hitro ^'uilo, saj je doma nanj zvesto cakala izbranka Valentina, s katero sta se poleti 1923 tudi vzela. Valentina je 4 leta mlajša rojena sredi februarja 1904 v Ameriki, kjer So takrat živeli dekletovi starši. Še iz Veštra kot dojenčku ji je umrla mama, oče pa je izginil neznano kam. Leto dni staro jo je stric Tone prinesel čez ocean, k babici v Vešter, kajti nikogar drugega ni bilo, da bi skrbel zanjo. Valentina je rasla in zrasla v pravcato lepotico. Najraje je zahajala v gozd, nabirat sadeže in zdravilna zelišča. Na trgu so šli dobro v promet. Sploh je prodajanje še danes jubilantkina velika strast. Po poroki sta si Miklavčičeva v Veštr.u postavila hišico. Rodilo se jima je pet otrok: štiri hčere in sin. Najstarejša punčka je kmalu po porodu umrla, ostale pa sta Franc in Valentina uspešno spravila h kruhu. Težko je šlo in če bi Franc medtem ne opravil delovodskega izpita ter hodil zidat v Bosno, Crno goro in v različne kraje Slovenije, bi jim najbrž presneto trda predla. Toda prebili so se. In tudi drugo svetovno vojno so srečno prestali. Sin in potlej, leta 1944, še oče, sta ddšla v partizane. Franca so Nemci bolnega ujeli in ga poslali delat na 'V0 ZORMAN 29 Draga moja Iza Se nfneje sem slišal tudi pričevanja drugih in vedno bolj sem ^apr.^'M k mislim, da je začela mama. Odločila se je, da si bo Čila ^ a mojega očeta za moža, in je to odločitev tudi uresniči zn.,ji mami je uspelo vse, kar je začela... le milosti za sina j^l a izprositi. To jo je zlomilo, ^rnin vem, kakšni junaki so se vračali iz prve svetovne vojske, drugp1 ')a> da niso bili drugačni kakor mi, ki smo se vrnili iz Vore v rav tako so prirejali veselice, imeli so navdušujoče gojeni Se so obljubljali in so svojim obljubam tudi pred-gerjev*atJV verjeli. Nekoliko morebiti tudi drugi. Ne vsi. Heisin-$tetj i!' so preklinjali Srbe in dinar, za katerega so morali od-kak0 j štiri krone, prav gotovo ne. Zato je bilo čudno, *aPltv i zaš'a na veselico njihova hči, moja mama, da je Uclr?|va'a 2 mladim Novakom. Je že kako utekla. Ženske ne qv' kadar jo vleče k moškim. ,e v ko moški pomanjkljivo izkušenost na- •'a s ,Z navdušenjem, dvaindvajset jih je imel, mama pa je Je 0r sedemindvajsetimi že kar ostarelo meščansko dekle. Zato Ohol? X e,?je Heisingerjevih težko doumeti. Morali so biti sila Pri hi'§- Je kilo ljubše, da bi ostala moja mama za staro teto or pa da bi bila vzela Novakovega. Mama je bila pa Pov^.^sti trmasta, da je šla svojo pot, da je nazadnje lahko Kak •ma('im da pričakuje Novakovega otroka. 8a 'sn0, ■ '.e sPrejel novico stari Heisinger, sivolasi gospod, ki se jy»m'njam samo z bolniške postelje? S(arJ'ma o svojem očetu nikoli ni rekla žale besede, oče pa Ko' , »eisingerja tudi omenjal ni. Vsaj pred nami otroki ne. ^elČk Sestav'jam mozaično podobo naše mame, mi nekaj ka-V<)'jiti sV. rnanjka, nikoli ne -bom izvedel, kakšni so bili. Zado-z a k* mor?m s tistimi, ki jih poznam. S slikama, ki sta viseli sta'..onskima posteljama, ločeni vsaka v svojem okviru.. 111 Posneti ob svatovščini, kakor je bila navada. Nobe-ri^kaT'3' M'(V talcega> kar bi spominjalo na poroko, samo °je šv rm°glavost pri očetu in bogastvo črnih čipk pri mami, 2a,r.'totov. ki nikoli nista poznala istega življenjskega utripa. r°k, f le °dnose med mamo in očetom sem občutil že kot P^io °pr,av. ° njih nisem premišljeval. Tako sem občutil tudi nedeljo ali oblačno jutro ali^deževno popoldne, pa se ob takem občutju nisem spraševal, zakaj tako in ne drugače. Tako je bilo, dokler niso prišli dvomi, dvomi pa so prihajali od povsod, tudi z Antonovim zgledom in z njegovmimi besedami. Še zmeraj ga slišim, kako je dejal: »Ženska mora v moškem občutiti gospodarja . .. kakor konj jezdeca.« Čeprav se ne spominjam več natanko, komu je to prepovedoval in kje. Morebiti Karli. . . Karli je na otomani rad prišepnil kaj spolzkega, Anton ni izbiral besed in Karla jih je rada poslušala, ker se je tiho smejala, in ker je tu pa tam rekla ... oh, kakšen si... in je bilo slišati, kakor bi ga nagovarjala ... še kaj povej. O konju in o jezdecu pa najbrž ni govoril Karli. Ne, bilo je več moških glasov in dosti cigaretnega dima in jaz sem drobil presto in vlekel na ušesa. Potem me je ves dan in še zvečer, ko sem zlezel pod odejo, preganjala grešna podoba, ki se ni hotela ujemati z Antonovimi besedami. Videl sem očeta, kako jezdi, a samo za hip. Naslednji trenutek se je podoba nasilno obrnila in mama je sedela na očetovem hrbtu . . . kakor v tisti knjigi pri stricu Josipu ... v knjigi o čarovnicah. Sedaj vem, da sta se oče in mama do konca zagrizeno borila vsak za svoj svet, za Novakovega in Heisingerjevega, in za otroke v njeni. Otroci smo se včasih obema upirali, včasih pa smo izkoriščali enega proti drugemu, kakor smo vedeli, da je za nas prav. Še večkrat smo trpeli zaradi prvega in zaradi drugega. Zaradi mame smo do desetega, dvanajstega leta nosili ob nedeljah temne obleke z mornarskimi ovratniki, samo zaradi nje nam je puščal frizer le nekaj las na vrhu glave in so se nam poslej prijatelji posmehovali, da smo ostriženi na dež. Zaradi očeta smo hodili poleti bosi, in me je bilo zato, ko sem bil že v petnajstem, sram, če sem tak srečal na cesti Grigorjevo Vero. Zaradi mame smo se na pamet učili dolge pesmi o Erlkonigu ... Der Handschuh ... Ritter Togenburg ... Z nemško topogla-vostjo so se mi usedle v zavest, zato jih najbrž nikoli ne bom mogel pregnati, zato še zmeraj vidim mamo, kako sedi s knjigo v naročju, in še zmeraj slišim njen zaneseni glas: »... und hinein mit bedachtigem Schritt ein Lovve tritt...« Zato se mi še danes zgodi, da mi nenadoma zazvene v zavesti stihi, ki jim v otroških letih nisem mogel izluščiti pravega pomena, so me pa že takrat prebadali z ostrimi rimami na »ah«, ki so se mi zdele rahlo ukrivljene, kakor kosa, rjave kakor zdrsani nasloni v cerkvenih klopeh in neznosno hladne: »Und der Wilde Knabe brach 's Roslein auf der Heiden; Roslein vvehrte sich und stach, half ihr doch kein Weh und Ach, musst es eben leiden.« Zazvene mi v zavesti in me zbodejo, da začutim bolečino v križu, bolečino zaradi dolgega klečanja tesno pri steni, ker se nisem naučil pesmi v času, ko mi je bilo naročeno. Nemški nas je mama učila skoraj vsak dan. Že v obledeli spomin, ki ga v kosih trgam še iz ranega otroštva, mi sega mamin klic: »Komm, Junge!« Za Ano, ki je prišla za menoj, vem, da ji je mama prigovarjala nemški že, ko jo je povijala v plenice. »Naj se otrok nauči vsaj jezika, da ne bo hodil skozi življenje kakor kmet«, je imela navado reči. Tako je govorila tudi vpričo očeta. Kmet je moral biti zanj .žaljiv, pa se ne spominjam, da bi bil kdaj kaj rekel. Molče je odšel po opravkih, nas pa je pustil same v izbi, kjer nam je mama brala Parzival ali Lohengrin ali Tristan und Isolde ... zgodbe o junaških vitezih, ki so kmete gotovo prezirali... kakor so jih Heisingerjevi. Hoditi skozi življenje mi je v t istih letih pomenilo isto kakor stopati skozi mračne hodnike in sobe Heisingerjeve hiše. Težko si je bilo misliti, da bi smeli hoditi po debelih Heisingerjevih preprogah kmetje. Tudi za nas je bila očitno velika milost, da so nam odprli vrata, čeprav je nisem sprejemal rad. Milosti so mi bile zmeraj nadležne. Kadar me je mama peljala v staro hišo, sem moral obuti čevlje, tudi če je bilo poletje, kakor bi bil šel k maši. In z dedom, s sivolasim gospodom na bolniški postelji, sem smel govoriti s^mo nemški. »Pozdravi Gruss Gott!« mi je naročila mama. Ostala je v veliki sobi, pri stricu Josipu, mene pa so samega potisnili skozi priprta vrata v prostor, ki me je navdajal s strahom, pred moškega, ki sem se ga bal, čeprav je nepremično ležal na postelji in komaj toliko obrnil glavo, da me je lahko videl. Govoril ni.veliko, a so mi še besede, ki jih je izrekel, odplahutale mimo ušes, da meje mama potlej zaman spraševala, o čem sva se pogovarjala, kaj je hotel vedeti in kaj je pripovedoval. »Ne vem,« sem odgovarjal. Odlomek iz romana Iva Zor- W ^s ifilo letos^agrafenos Kaju- ^^ NNm * hovo nagrado. Sreda — 25. julija 1973 Zadrega slovenskega ribištva Ni lepšega, pravijo poznavalci, kot je igranje lahke bele ptice z zračnimi .tokovi in oblaki visoko nad mozaikom gozdov in travnikov. No, včasih se tudi zgodi, da postanejo zračni tokovi neugodni in jadralno letalo mora na tla. Vendar pa to ni nič posebnega, kot je povedal ing. Janez Pipan, član aero kluba Stanko Bloudek iz Ljubljane, kije v soboto popoldne prisilno pristal na travniku ob glavni cesti na Polici pri Kranju. Nameraval je preleteti 100 km od Ljubljane do Lesc in nazaj, pa mu je vremenska kriza to preprečila. Nenadno pomanjkanje vzgornikov, kot je povedal, je ponagajalo že dvema klubskima tovarišema, ki sta se morala spustiti nekje pri Skofji Loki in pri Ljubnem. — L.M. — Foto: F. Perdan Dnevi sonca in morja za mlade Gorenjce Novigrad sredi julija. V Pineti, kjer letujejo v zdravstveni koloniji gorenjski otroci, je kot na mravljišču. Skoraj tristo otrok se dan za dnem pod vodstvom vzgojiteljev podi po travnikih in igriščih okoli doma ali pa se sončijo na obali in preizkušajo plavalne sposobnosti v toplem morju. Sonce žge neusmiljeno, vendar se otroci za to ne zmenijo, le vse bolj zagoreli postajajo. Veselijo se vsakega novega dne, saj vedno dožive kaj zanimivega in prijetnega. * Po zajtrku- jih čaka kopanje in igranje na igrišču, kjer na toboganu lahko trgajo hlače, se gugajo na gugalnicah ali pa plezajo po lestvah. Najpogumnejši prinašajo iz morja školjke, ježke in celo zvezde, da jih bodo vzeli s seboj za spomin. Spet drugi berejo knjige in revije ali pa nestrpno pričakujejo, da se jim bosta od doma oglasila očka ali mamica. Popoldne po obveznem počitku se zabava seveda nadaljuje. Zvečer pa otrokom vzgojitelji pripravijo še zabavno prireditev ali pa z njimi zaplešejo kolo.. Najstarejšim med njimi je všeč ples ob zvokih popularnih ansamblov zabavne glasbe. Ko okrog devete ure zvečer ugasnejo luči v spalnicah, se vzgojitelji končno lahko oddahnejo, posebno, če je dan minil brez nezgod. Tedaj je zadovoljen tudi njihov pedagoški vodja prof. Milan Pagon iz Kranja, kateremu je bila zaupana ta velika skupina otrok. Zaprosil sem ga, naj mi pove nekaj o življenju v koloniji in o svojem delavniku. »Znano mi je, da že več let vodite zdravstvene kolonije gorenjskih otrok?« »To nalogo opravljam letos že desetič odkar je bil leta 1961 zgrajen dom v Pineti, vmes pa sem bil nekajkrat tudi na Stenjaku. Sicer pa poučujem na posebni osnovni šoli v Kranju.« »Koliko otrok je v vaši izmeni in od kod so prišli?« »Skupaj jih je 280. Med njimi je 32 Trboveljčanov, ki so s seboj pripeljali 13 prijateljev iz pobratenega 8 GLAS francoskega mesta Sallau mineš. Ostali pa so iz radovljiške, tržiške, kranjske in škofjeloške občine. Semkaj smo prišli 3. julija, odpotovali pa bomo v nedeljo, 22. julija. »Je tako letovanje namenjeno vsem otrokom?« »V vseh izmenah v Pineti so samo šoloobvezni otroci, ki so jim zdravniki predpisali letovanje ob morju. Ostali letujejo na Stenjaku, seveda pa so tudi ti bili izbrani že pred počitnicami na zdravniških pregledih. Otrok z nalezljivimi boleznimi pri nas ni, če pa se bolezen pojavi med letovanjem, obolele takoj pošljemo domov na zdravljenje.« »Delo pedagoškega vodje pri takem številu mladine prav gotovo ni lahko?« »Začne se že pred letovanjem, ko moram med prijavljenimi kandidati izbrati določeno število vzgojiteljev. Le-ti še pred odhodom na morje obiščejo vse otroke iz svoje skupine tudi na domu. Vsi morajo imeti dokončano srednjo šolo, čeprav ne vedno pedagoške smeri. Prav zato pa je vodenje kolonije še zahtevnejše, saj je treba skrbeti za počutje otrok, hkrati pa nadzorovati delo vzgojiteljev. Nasvetov ni nikoli preveč, zlasti pri tistih, ki so prvič prevzeli to odgovornost.« »Kako pa ste zadovoljni z njimi?« »Sedanja skupina se je izredno dobro izkazala. Z nekaterimi smo že dogovorjeni, da bodo prihodnje leto spet prišli v Pineto. Lahko rečem, da je prav zaradi njihove prizadevnosti in discipline letos med otroki izredno malo poškodb.« »Kako so z letovanjem zadovoljni otroci?« »Velika večina se jih je hitro vživela v skupinsko življenje, nekateri pa so še nekaj časa pogrešali starše in domače. Pisma ali celo obiski končno tudi take potolažijo. Prepričan sem, da se bodo vsi vrnili domov zadovoljni.« »Kaj bi v letovišču radi spremenili ali izboljšali?« »Nujno bi bilo treba očistiti obalo, na kateri je iz leta v leto več ježkov. Bodice marsikateremu otroku lahko pokvarijo počitnice. Drugače pa so igrišča lepo urejena, tako da nikomur ne more biti dolgčas.« »Kaj bi ob koncu še radi povedali o svoji izmeni?« »Zahvaliti se moram predvsem pomočniku, vzgojiteljem, zdravniškemu osebju in upravi doma za uspešno sodelovanje. Posebno sem vesel, da je uprava pripravila za otroke izlet z ladjo v Poreč, ki se ga le-ti sploh niso nadejali. Želim tudi, da bi otroci odnesli z letovanja čim več lepih vtisov in da bi se vsi srečno vrnili domov.« V soboto zvečer so se otroci še poslednjič zbrali ob tabornem ognju in se poslovili od t'ršic in tovarišev. »Tovariš, dajte mi, prosim, vaš naslov,« je prof. Pagona zaprosilo drobno dekletce malo pred odhodom. Torej se bodo otroci njemu in vzgojiteljem tudi od doma še enkrat zahvalili s pismom ali razglednico za lepe trenutke. Prav je tako, saj so jim pripravili veliko prijetnih uric, o katerih bodo jeseni radi pripovedovali sošolkam in sošolcem. Božo Malovrh Vedno več ribiških trnkov za našimi vodami — Slovenija bi bila lahko pravi ribiški raj, ko bi poskrbeli za čistočo naših voda, dosledno preganjali krivolov in znali pritegniti več ribičev z devizami Iz leta v leto narašča število organiziranih ribičev tako pri nas kot tudi v tujini. V zahodnoevropskih državah dosega število organiziranih ribičev milijonske številke, poleg seveda velikega števila neorganiziranih ljubiteljev te privlačne rekreacije. Prav prodaja ribolovnega pribora, dovolilnice in s tem v zvezi tudi denar, ki se steka v turistično blagajno, so v nekaterih državah pomemben del narodnega dohodka. Ribiči iz tujih držav lahko lovijo po posredovanju posebnih agencij, ki se ukvarjajo z organizacijo ribolovnih potovanj, domala na vseh vodah sveta. Seveda prihajajo tudi k nam na bregove Save, Mure, Drave, Krke, na naša čudovita jezera. Toda, ali smo poskrbeli, da jim poleg naravnih lepot nudimo še kaj več? Smo ga opeharili, ko smo mu ponudili drago dovolilnico za ribolov ob umazani vodi, v kateri poleg vsega še ni kaj prida rib? Smo poskrbeli, da bo užival ob vodi mir, in mu poleg tega omogočili udobno bivanje, prehrano? Vse to so vprašanja, ki bi jih lahko rešili le ob organiziranem ribištvu in ker tega žal pri nas še nimamo, poglejmo, kakšne so resnične in boleče težave slovenskega ribištva. podjetja zaradi onesnaženja voda. Nenehni in stalni odgovori, da so čistilne naprave predrage, besede, ki obljubljajo in ki obenem nič ne pomenijo. Vsi ti »porabniki« vode, kakor jih imenujemo, niso nobeni porabniki vode, saj vode ne porabijo, ampak jo strupeno vračajo v naravo, tako da škoduje pokrajini in ljudem. Prav zaradi tega je popolnoma neumno trditi, da zahtevamo čiste vode le zato, da bi v njih lahko lovili ribe. Morda se ob zahtevku za čistejše vode pojavljajo besede ribič in ribištvo prav zaradi tega tako pogosto, ker so prav ribiči doslej najbolj protestirali in zahtevali. Povsem upravičeno, kajti zaradi onesnaženja voda je bilo še in še množičnih poginov rib in s tem velikanske škode, ob kateri so bile prizadete ribogojnice, ribiške družine. Več naših rek je imelo nekoč največji ribji potencial in danes so večinoma že uničene in ob njih ni nikakršne možnosti za turistični ribolov. Vsi starejši ribiči pomnijo, kako zelo je privlačevala Notranjska Reka, ki je imela pred uničenjem največ soške postrvi pri nas nasploh. veliko krivolovstva Analize in statistični podatki naših občinskih sodnikov za prekrške nedvoumno pričajo, da je prijav zoper krivolovce razmeroma najmanj v primerjavi z ostalimi prekrški. To pa še zdaleč ne pomeni, da je krivolovstva ob naših rekah tako malo. Nasprotno! Discipline, dosledne discipline ob rekah še ni, čeprav imamo čuvaje, ki nadzorujejo. Za krivolov ni nobenega opravičila, kajti prav vsak se lahko včlani v ribiške družine in prav vsak mora p°*. stati po svoje čuvaj. Prav gotovo ni malo škode, ki jo napravijo krivolov-ci, ki ne upoštevajo norm. Zanje so po novem zakonu predpisane zelo visoke kazni, marsikje pa bi morali še uvesti čuvajsko službo. Le tako ribiške družine ne bi bile več v skrbeh, da bi sprejemale tuje goste in s preveč dovolilnicami iztrebile vode. S pravilnim, športnim načinom ribolova, z nenehno skrbjo za čistost naših voda in s pravilnim vlaganjem rib ter s skrbjo za ribji zarod bi lahko bilo ribištvo v naših vodah še privlačnejše za tuje ribiče. Za ugodno počutje le- teh pa bi se morali tudi nujno povezati z našimi turističnimi društvi. Le po teh in sorodnih načelih bi zadovoljili sedanje številne ljubitelje ribištva, ki jim je za humano rekreacijo ob vodi. In seveda števil* ne druge, ki bodo prihajali na bregove jezer in rek jutri in pojutrišnjem- bogastvo sladkovodnih voda Slovenija je pravo bogastvo, bogastvo za zahtevne in manj zahtevne ljubitelje trnka. Raznolika slovenska pokrajina z raznimi vrstami vod nudi tudi domala vse vrste sladkovodnih rib. V zgornjih delih naših rek — ob izvirih — ki so večinoma še čisti in s tem bogato prehrambeno sposobni, je dovolj potočne postrvi, lipana in drugih. Noben ribič se tudi ne more odreči privlačnosti ribolova ob čistih kraških vodah, ki imajo to posebno prednost, da imajo majhna temperaturna nihanja in alkalno vodo ter največji stalež velikih rib. V Sloveniji ne manjka tudi primernih voda za dober stalež ščuke, ki postaja vedno bolj iskana riba, poleg seveda največje evropske sladkovodne ribe soma. Ob tem pa seveda ne gre prezreti skrb za zadovoljiv stalež drugih rib: mrene, krapa, po-dusta, linija, klena itd. Čistoča voda Vsa naša dosedanja prizadevanja, da bi očistili naše vode, so do sedaj rodila le malo sadov. Še vedno ostajamo pri besedah, še vedno ostajamo pri odškodninah, ki jih plačujejo LIP - lesna industrija Bled Svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij uprave razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA FINALNIH IZDELKOV 2. KNJIGOVODJE RAZKNJIŽEVALCA — PRIPRAVNIKA Pogoji: pod 1.: dokončana srednja tehnična lesna ali komercialna šola z enoletno prakso ali pripravnik brez prakse ali nedokončana srednja šola s 3 leti prakse na ustreznem delovnem mestu pod 2.: dokončana srednja ekonomska šola Svet za izobraževanje pa razpisuje naslednja učna delovna mesta za tovarno Bled: 5 STROJNIH MIZARJEV Pogoj: dokončana osemletka, starost 14—18 let VAJENCEV ZA SPECIALIZIRANA POKLICA: »LESNI DELAVEC« IN »ŽAGAR«. Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole, starost 14—18 let Prijave je treba poslati na naslov: LIP, lesna industrija Bled, Ljubljanska c. 32 najkasneje do 1. avgusta 1973. Na rovtih Iz vaške kronike Mihe Anclja, p. d. Tilešovga Mihe iz Mojstrane Na Dolenjskem in Štajerskem je vse živahno, veselo in nekam svečano ob trgatvi. Tako je bilo pri nas nekdaj v času košnje na rovtih. To je bil čas neizmernega veselja, neke svojevrstne prazničnosti za vse — za stare in za mlade. Naporno delo v zvezi s košnjo in spravljanjem sena so ljudje premagovali s pesmijo, smehom in norčijami. S košnjo na senožetih smo začeli po našem letnem smnCi, t. j. po prvi nedelji v avgustu. Vas se je skoraj spraznila. Vse, staro in mlado, vse je šlo na rovte. Nekateri gospodarji so »basungo«, t. j. hrano, posodje in drugo naložili na voz in ga z živino odpeljali na , rovt. Na visoke rovte so vozili s posebnimi vozmi z dvema kolesoma. S seboj so peljali tudi kravo, da so bili preskrbljeni z mlekom. Po teden ali dva so ostajali na rovtih, nekateri pa so gori ostajali tudi še dalj časa. Spali so na senu na hlevih in na pogradih po bajtah. Na vsakem večjem rovtu so stale bajte in hlevi, kjer je bil v pritličju urejen prostor za živino, na vrhu »na hlevu« pa so shranjevali seno. V bajtah je nizkp ognjišče, kjer so kuharice pripravljale hrano za senoseke in grabljice. V vsaki bajti so bila tudi ležišča — lesene pogradi. Odhod na rovte je bil nekaj imenitnega, prav tako tudi povratek v dolino. Vse to je bilo združeno z velikimi pripravami, napetostjo, prijetnim nemirom in — z velikim pompom. Gospodarji so morali skrbeti, da so zbrali ubrano druščino senosekov in gržbljic. Vsakemu, ki ga je prosil za delo na rovtu, je moral gospodar na dolgo in široko naštevati, kdo vse bo sekel in grabil na njegovem rovtu. Naprošeni so potlej sami presodili, ali jim je druščina po volji ali ne in se odločali. Na vsakem rovtu je moral biti tudi vodonoša. Tudi tega so najeli, če pri hiši ni bilo primernega fantiča. Za donašanje vode so le redkokdaj naprosili kakšnega dekliča. Delo je bilo težavno, posebno še, če je bil studenec oddaljen in če so imeli senoseki in grdbljice kar naprej suha grla. Vodo so nosili v lesenih »pučih«, ki so merili 10 do 20 litrov; železnih kangel, kakršne uporabljamo danes, takrat še niso poznali. Kadar smo »basali« na rovte, ukanju ni bilo konca. Domača dekleta so vsakemu senoseku dala šopek z rožmarinom in nageljem — tega cvetja so bila polna okna. Grabljice so za rovte čez navadne delovne predpasnike pripasale še bele predpasnike ali »burtahe« iz dornačega ali pa iz kupljenega platna. ' Življenje na rovtih je bilo polno veselja. Delo sta spremljali pesem ln smeh in vriskanje. Delali so bolj počasi, kakor so rekli — »polegnati«, ni se tako mudilo kot se nam danes. Zato so cenili velike rovte, kot so npr. Janšne Goreljše ali pa Vahove in Kočančove Ravne za petdeset senosekov (toliko koscev bi moralo biti, da bi jih v enem dnevu pokosili), danes bi to površino z lahkoto pokosilo le 30 do 35 koscev. Seči so začeli zjutraj že zarana, dokler je bila rosa, se je trava rajši rezala. Navada je bila, da so potem, ko so eno red ali določeno površino, določen del travnika posekli. malo počivali. Starejši so nabasali svoje čedre s tobakom in malo polegli, fantje pa so vkup stopili 'H kakšno domačo urezali. Kdor je znal najbolj klepat' kose, je imel s tem dovolj opraviti, tako da mu ni bilo treba dosti kositi. Sekli so do »južine« (kosila). Po južini so »pounali« (počivali) do treh ali do štirih popoldne, potlej pa spet pometali s koso po senožet' do trdega mraka, saj se je zjutraj in zvečer trava najbolj rada kosila. Po večerji so spet posedali, kadil' pipe, si pripovedovali šale, fantje pa so spet kakšno zapeli. Senoseki in grabljice iz sosednjih rovtov so se zbirali ob večerih zdaj na tem zdaj na drugem rovtu, da je bila druščina še bolj zanimiva. Na rovtih se je ob večerih zvedelo marsikaj, česar si sicer v dolini niso utegnili povedati. Življenje na senožetih se je umiril0 šele pozno zvečer. Prav tako zabavno je bilo ob deževnih dneh. V dolino se zaradi dežja niso vračali, saj Je redkokdaj deževalo po več dni. Ob deževnih dneh s? poležavali po senu na hlevih, se pogovarjali, šalil'' starejši pa so radi zadremali. Stara navada je bila, da so fantje na rovtih dekleta »kofirali«. Pravili so, da je ta igra prišla k nam s Koroškega. Naj bo že kakor koli, res pa je, da je navada prinašala vsej druščini veliko veselja 'n smeha. Kako je kofiranje izgledalo? Dva fanta sta zgrabila grabljico (kofirali so samo dekleta), prvi z* noge, drugi pod pazduho, jo v loku zibala in zvon'1® z njo ob tretjega fanta, ki je bil obrnjen k nji"^ s hrbtom in napeto zadnjico. Če je dekle bolj vpilo kričalo na pomoč, z večjim veseljem sta zvonila v i*' bavo vse rovtarske druščine — tako grabljico s" navadno dolgo zibali. Če pa se je grabljica, ko so J. kofirali, smejala ali pa molčala, so jo pa hitro spust'1 iz rok. Grabljice so bile užaljene, če jih fantje n* kofirali. Ta idila je trajala, dokler ni bila trava pokošen*' Ko je senožet padla, so senoseki večidel odšli naprej: na druge rovte, le nekaj jih je ostalo, da so pomaga domačim pri spravljanju sena na hleve ali pa v svis. Ko je bil rovt pospravljen, smo z vriskanjem pesmijo odhajali domov, kjer nas je čakala »pužin*3 (likof). , M Krv najolievalo) V <1 prodam Prodam 8 let starega KONJA in J'zarsko SKOBELJNO MIZO. Zalaga 18, Duplje 4281 Prodam rjave PIŠKE, stare tri mesece. Mlakarjeva 58, Šenčur 4121 .Paradi selitve prodam dobro ohra-Jjeno italijansko OLJNO PEČ gibo, ?(}°0 kal. Simunac, Kranj, Zupančiča 30 4250 Prodam osem mesecev brejo ^RAVO ali sedem mesecev brejo rodovniško TELICO. Banič, Hotav-Je34, Gorenja vas 4319 Ugodno prodam KAVČ in OMAKO. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. 1N°vak Dare, Kidričeva 17, Kranj 4320 .. KASETNI MAGNETOFON phi-*>Ps prodam za 1300 din. Ogled od 15. a° 17.. ure. Novak Mojca, Cesta tal-cev 33, Kranj 4321 Prodam KRAVO s teletom. Do-siovče 24, Žirovnica 4322 Paradi odšel itve prodam dobro ganjeno kombinirano SOBNO WlŠTVO z dvema ležiščema. ^Sed po 20. uri. Mitrovič, Kranj, a'javčeva 7 4323 Prodam dobro ohranjen kombini-fsaa italijanski OTROŠKI VOZI-h^K (bel-rdeč). Ogled popoldne. Hafner Vera, Zg. Bitnje 150 4324 .Prodam 10 let staro kompletno KUHINJSKO OPREMO za 1000 di-5arJev. Stritarjeva 2, Kranj, telefon 224-89 4325 j,prodam dobro ohranjen 60-litrski M>TEL za žganjekuho. Franc Ko-I> st" Delavska 39, Kranj 4326 A^rodam tri mesece stare JAR-pE- Cegelnica 1, Naklo 4327 Prodam 12 m balkonske železne U^RAJE. Zg. Bela 62, Preddvor D 4328 1 rodam TRAKTOR 20 KM s ko-dva BIKA, težka 250 do kg, dve KRAVI pred telitvijo in eno s teličkom. Strahinj 7, NakJo d 4329 Prodam STROJ za brušenje vseh , rst cirkularjev. Kalan Rozka, Dru-vka 4, Kranj 4330 avto-moto društvo Kranj Koroška 17 razpisuje prosto delovno mesto 2a delo v novih poslovnih prostorih 2 nekvalificiranih delavcev Nastop službe možen takoj. Vloge sprejema AMD Kranj, Koroška 17 do 30. 7. 1973. kupim Pj^Pim od 30 do 50 kg težkega *»ICA. Studor 7, Gorenja vas 4331 SrI?Ceni Prodam AMI karavan 602, ,fnja vas 21, Šenčur 4296 iJ^odno prodam AUSTIN 1100, njLkni,< 1968. Dragočajna 10, Smled-,, 4297 l97n 0 Prodam AMI 8, letnik -Telefon 21-000 Kranj, Jane, pVska 2 f, Stražišče 4331 6(v/°dam dobro ohranjen FIAT k,' jetnik 1960. Zlato polje 15 a, "SnJ 4332 prodam dobro ohranjen MOPED Kov;"' l^uPar, Zg. Lipnica 14, Kamna tj a 4333 I97n°dam FJAT 850 šport, letnik savl. m Nsu 120()- letnik 1969. Za-42, Kranj 4334 l96Qg°dno prodam FIAT 750, letnik (DH ii0gled Popoldne. Zg. Bitnje 194 "puškami) 4335 let?0 uR°dno prodam FIAT 750, ,k 1965. Ogled vsak dan od 15. do Ki* • Novak Vida, Kidričeva 17, anl 4336 !?daja CP »Gorenjski tisk«, 5lranj, Ulica Moše Pijadeja 1. ^tavek: CP »Gorenjski tisk«« j\ranj, tisk: Združeno podjetje Judska pravica, Ljubljana, J\opitarjeva 2. -- Nasiov urediva jn uprava iista: Kranj, ^oše Pijadeja 1. -- Tekoči Pri SDK v Kranju št. ^500-601-10152 -- Telefoni: * a^ni urednik, odgovorni ^ednik in uprava 21-190, ^edništvo 21-835, novinarji malooglasni in naroč-h|Skl oddelek 21-194. » Naroč-3q al. letna 60 din, polletna 7n "in, cena za 1 številko 15 5ar" Mali »glasi: do 10 besed 2 Vsa^a nadaljnja beseda p0dln; naročniki imajo 25 % nePUlta- Neplačanih oglasov objavljamo. -- Oproščeno °metnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Izšle so nove tri knjige iz ciklusa Prestol Matije Korvina M. Jurić Zagorka: Pekel na prestolu I - II - III (četrta, peta in šesta knjiga iz ciklusa »Prestol Matije Korvina«) Tri knjige romana »Pekel na prestolu« predstavljajo vsebinsko in časovno nadaljevanje romana »Prerokovanje pri Kamnitih vratih«. Ze v prvem delu pride do pretresljivega in usodnega dogodka: kralj Matija Korvin urnre. Še pred potrebnimi slovesnostmi se začno zakulisne intrige glede nasledstva. Kraljica Beatrice meni, da je z moževo smrtjo prišel njen trenutek, ko se bo lahko povzpela do popolne oblasti. A tu je še Gordana, ki izkoristi svoj položaj na dvoru, da bi rešila svojo domovino. Tri knjige romana veljajo v celo platno 270 din. Kupite jih lahko tudi na 3-mesečno obročno odplačevanje po 90 din. Nadaljevanju teh dogodkov bodo lahko bralci sledili v naslednjih treh knjigah, ki izidejo letošnjo jesen: Pekel na prestolu I V-V-VI. Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, pismeno pa jih lahko naročite na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 -V1 LIP, lesna Industrija BLED -Ljubljanska cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU LIPEX Prodam odlično ohranjen FIAT 850 standard, letnik 1969, registriran do maja 1974. Informacije od 17. ure dalje na telefon 064 85-823 4337 Prodam FIAT 1100, letnik 1963, registriran do aprila 1974. Kocjan-čič, Virmaše 4, Škofja Loka 4338 Prodam dobro ohranjeno SIMCO GLS 1000, letnik 1966. Maglica Jože, Stara Loka 58, Škofja Loka 4339 Po ugodni ceni prodam FIAT 750 po generalni. Jane Roman, Senično 18, Tržič 4340 zaposlitve ČEVLJARJA — izučenega ali priučenega, vestnega in spretnega sprejmem v stalno zaposlitev za ekspres popravljalnico ob trgovini Globus Kranj. Plača 3000 din mesečno. Kokalj. Andreaševa 7, Ljubljana ali telefon 061 53-895 4345 ostalo Oddam tri železniške VOZNE KARTE po celi Jugoslaviji. Naslov v oglasnem oddelku 4351 Odstopam plačano rezervacijo za letovanje štirih oseb v kampu Ba-njole pri Pulju v času od 6. do 16. avgusta. Kovač, Suha 45, Kranj obvestila Obveščam cenjene stranke, da bomo 22. julija preselili frizersko obrt s Titovega trga v NOVI SALON na ZUPANČIČEVO 30, kjer pričnemo s poslovanjem 1. avgusta. Za obisk se vam vljudno priporočamo. ŠIMUNAC BOZO, frizerski salon, Zupančičeva 30, Kranj 4310 ZŠAM TRZlC bo organiziralo v oktobru 6-mesečno večerno šolo za pridobitev strokovne usposobljenosti C, E in D kategorije voznikov motornih vozil. Informacije daje in sprejema prijave tajnik J. Goričan, Ročevnica 35, 64290 Tržič, do 1. septembra 1973 4312 Obveščam vse stranke, da bo steklarska delavnica od 24. 7 do 13. 8. zaprta zaradi letnega dopusta. Hlebš Rudolf, steklarstvo Kranj 4348 Hitro in kakovostno izdelujemo vse vrste mizarsko POHIŠTVENIH IZDELKOV. Naslov v oglasnem oddelku 4349 V delo sprejemamo KOPIRANJE NAČRTOV. Franc Šenk, Pnmsko-vo, Jezerska cesta 28;' Kran j 4350 prireditve LETNI BIFE ZBILJE prireja drevi ob 19. uri pri jezeru ZABAVO s PLESOM. Igral bo kvartet »XIME-RON1«. Za gostinske storitve je poskrbljeno. Vabljeni! 4353 Študentje, dijaki Sprejmemo večje število dijakov, študentov na počitniško delo za mesec julij in avgust. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. »Termika« Ljubljana — obrat Trata pri Škofji Loki. Zaposlimo takoj: 1. Raznašalca(ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš Kranj—Primskovo. Zaposlitev primerna za gospodinje, upokojence in študente. 2. Prodajalko časopisov, tobačnih izdelkov in razglednic s trgovsko kvalifikacijo ali s potrebno podobno prakso sprejmemo. Pismene ponudbe sprejema podružnica ČGP »Delo« Krani, Koroška 16, telefon 21-280. posesti Kupim dograjeno ali nedograjeno HIŠO v okolici Kranja. Plačam v gotovini. Ponudbe poslati pod »Švicar« 4344 izgubljeno Našel sem MOPED zelene barve. Partizanska cesta 46, Kranj 4346 Od skladišča Merkur do Sejmišča izgubljeno DENARNICO vrnite proti nagradi na Jezersko cesto 94, Kranj 4347 stanovanja V Kranju ali okolici iščem eno- ali dvosobno STANOVANJE. Plačam dobro. Naslov v ogl. oddelku 4341 Mlada zakonca, ki pričakujeta otroka, iščeta ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Škofje Loke za nedoločen čas. Naslov v ogl. oddelku 4342 Dve dekleti iščeta SOBO v Kranju ali oEolici. Ponudbe poslati na naslov: Lojzka Žagar, PTT Kranj 64000 4343 Gorenjci! Enkratna priložnost nakupa konfekcije s popustom v Blagovnici Mercatorja v Tržiču. ran iviercator Julija in avgusta pri nakupu vse vrste ženske, moške in otroške konfekcije posebni popust pri nakupu, in sicer: Pri nakupu otroške konfekcije za 1000 din popust 150 din. Pri nakupu ženske in moške konfekcije za 1500 din popust 220 din. Pri nakupu ženske in moške konfekcije za 2000 din popust 300 din. Znesek popusta je treba izkoristiti za nakup konfekcije in perila v blagovnici Mercatorja Tržiču! Nakup je možen poleg gotovine še na potrošniško posojilo lahko pa tudi na 4 obroke. Izkoristite ugodnosti nakupa konfekcije, katero vam nudi Mercator v blagovnici Tržič. Kranj CENTER 25. julija mehiški barvni CS film GENERALICA ob 16. in 18. uri, premiera špan. barv. CS filma ZLATO IN MRHOVINARJI ob 20. uri 26. julija špan. barvni CS film ZLATO IN MRHOVINARJI ob 16., 18. in 20. uri 27. julija špan.-italij. barv. film POGREB TI PLAČA SARTANA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 26. julija mehiški barvni CS film GENERALICA ob 20. uri 27. julija špan. barvni CS film ZLATO IN MRHOVINARJI ob 18. in 20. uri Tržič 25. julija nemški-franc. barv. film KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI ob 18. in 20. uri 26. julija nemško-franc. barv. film KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 25. julija amer. barv. film JOE... TUDI TO JE AMERIKA ob 18. in 20. uri 26. julija amer. barv. film JOE ... TUDI TO JE AMERIKA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 26. julija amer. film TARZAN IN ZENA LEOPARD ob 20. uri 27. julija amer. film TARZAN IN ZENA LEOPARD ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 27. julija amer. barvni film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 20. uri Radovljica 25. julija nemški barvni film TRNULJČICA ob 20. uri 26. julija amer. barv. film HENRIK VIII. ob 20. uri Jesenice RADIO 25. julij a danski barvni film MA-ZURKA V POSTELJI 27. julija italij. barvni film KO SO ŽENSKE IMELE REP Jesenice PLAVŽ 26. julija amer. barvni film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI 27. julija danski barvni film MA-ZURKA V POSTELJI Kranjska gora 26. julija danski barvni film MA-ZURKA V POSTELJI 80-letnica gasilskega! društva v Mojstrani V nedeljo, 22. julija, so mojstran-ški gasilci kljub zelo slabemu vremenu lepo počastili svoj jubilej: 80-let-nico gasilskega društva. Najprej so se zbrali gasilci prosto-voljnih gasilskih društev na Prodah, od koder je krenil sprevod skozi vas do gasilskega doma, kjer je bila proslava. V slavnostnem govoru je spregovoril predsednik društva, v kulturnem programu pa so sodelovali člani folklorne skupine KUD Dovje ter godba na pihala s Hrušice. Slavnostne proslave so se udeležili številni prebivalci krajevne skupnosti Dovje — Mojstrana. D. S. -V Cerkljah povečujejo pokopališče V teh dneh so začeli v Cerkljah preurejevati pokopališče. Povečali ga bodo in s tem pridobili prostor za 300 novih grobov. Pri novem delu pokopališča bodo uredili nov vhod ter pripravili vse potrebno za gradnjo dveh mrliških vežic. Uredili bodo tudi okolico pokopališča. Za ureditev in povečavo pokopališča- je vsaka hiša prispevala 100 dinarjev. Razen občanov pa dela financirata krajevna skupnost Cerklje in skupščina občine Kranj. —an Kovorski gasilci imajo nov avtomobil V nedeljo, 15. julija, so v Kovorju slovesno proslavili 50. obletnico ustanovitve gasilskega društva, ki je med najstarejšimi v tržiški občini. V soboto zvečer je bila slavnostna seja društva, na kateri so prebrali kroniko društva in podelili značke in odlikovanja. V nedeljo pa je bila gasilska parada, ki se je končala s prevzemom novega gasilskega avtomobila kombi 1600-gasilec. 20 odstotkov vrednosti ali 12.000 dinarjev je prispevala občinska gasilska zveza Tržič, ostalo pa so zbrali prebivalci s samoprispevkom. Gasilcem je pri nakupu avtomobila pomagala tudi krajevna skupnost. -jk Nova cesta v Kamni gorici V Kamni gorici so v soboto, 21. julija odprli kilometer dolgo obvozno cesto, ki bo rešila ozko prometno grlo v naselju. Številne domačine in goste je najprej pozdravil Valentin Sparovec. Predsednik krajevne skupnosti inž. Janko Pogačnik pa je opisal priprave in potek gradnje nove ceste iti se zahvalil Cestnemu podjetju Kranj za hitro in kvalitetno opravljeno delo ter vsem, ki so pomagali pri gradnji ceste. Novi cestni odsek je odprl najstarejši Kamrtogoričan Franc Pogačnik. V kulturnem programu po otvoritvi so sodelovali godba na pihala iz Gorij, moški pevski zbor iz Krope in domačini. Z otvoritvijo nove »obvoznice« so Kamnogoričani proslavili tudi 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda. T. Pogačnik V Soteski je gorelo Ponoči z nedelje na ponedeljek je nenadoma izbruhnil požar v obratu LIP Bled za proizvodnjo lesne moke v Soteski pri Bohinjski Beli. Ogenj je popolnoma uničil ostrešje in ostalo leseno konstrukcijo objekta, v katerem so bili mlini za žagovino, skladišče lesne moke in prostor za agregate. Od treh je ostal nepoškodovan le- eden. Pogorelo je tudi ostrešje upravnih prostorov in sanitarij. Električna in telefonska napeljava je bila prekinjena. Čeprav je to noč nad Sotesko divjalo hudo neurje, so gasilci Lipa in gasilci z Bleda izredno hitro ukrepali in obvarovali ostale objekte in stanovanjski stavbi v bližini obrata. Domnevajo, da je požar zanetila iskra zaradi kratkega stika v električni napeljavi, ni pa tudi izključena možnost udara strele. Gasilce z Bleda je o požaru obvestil po telefonu neznani avtomobi-list. JR 10 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta Marija Cvirn . roj. Prestor Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 25. julija 1973, na pokopališču v Kranju. . Žalujoči svojci Umrla je naša ljuba mama, stara mama, sestra in tašča Marija Berce Raspokarjeva mama iz Nemilj Pogreb pokojne bo v četrtek popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Besnico. Žalujoči: sin in hčerke z družinami • Nemilje, 24. julija 1973 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš najdražji, zlati mož, očka, sin, brat, svak in stric Anton Fojkar Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 25. julija 1973, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Neutolažljivi svojci Zahvala Ob smrti drage sestre Marije Dolinar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za ustna in pismena sožalja ter dobrim sosedom, ki so ji stregli in pomagali ob hudi bolezni. Posebna zahvala g. Kržajevi Olgi in vsem ostalim, ki so ji na kakršenkoli način pomagali. Hvala lepa dr. Bračkovi, dr. Šubicu in dr. Simonu. Iskrena hvala tudi g. župniku iz Stare Loke in g. Čukovi za pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala. Sestra in brat Sv. Duh, 23. julija 1973 Zahvala Ob nenadni izgubi naše dobre mame, stare mame in sestre. Ivane Bržnik, roj. Kern se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Planike in BPT Tržič, ki so ji. darovali cvet je in jo spremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede in opravljen obred. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, iskrena ' hvala. Žalujoči: hčerki Marica in Ivanka z družinama, sestra in brat z družino Zalog pri Golniku, 20. juli ja 1973 Nepravilno prehitevanje • V petek, 20: julija, nekaj po peti uri zjutraj se je na cesti prvega reda pri odcepu za Lesce pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marko Štuhec (roj. 1946) iz Kranja je vozil od Jesenic proti Lescam kot zadnji v koloni treh vozil. Pri odcepu ceste za Lesce se je odločil za prehitevanje v trenutku, ko je to storil tudi pred njim vozeči voznik osebnega avtomo-bila Zdenko Tratnik (roj. 1948) iz Begunj ne da bi se prepričal, če lahko prehiteva. Da bi preprečil trčenje, je voznik Štuhec zavil v levo s ceste, da pa ne bi trčil v drevo, je hotel spet zaviti v desno, pri tem pa se je avtomobil prevrnil. V nesreči je bil voznik Štuhec lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 20.000 din. Zlomil si je roko V petek, 20. julija, nekaj pred šesto uro zjutraj se je Ivan Grilc (roj. 1947) iz Šmartnega pri Cerkljah peljal po cesti drugega reda od Cerkelj proti Sp-Brniku. Na zoženem delu ceste na Zg. Brniku je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus, vozil ga je Ivan Trdina (roj. 1930) iz Kranja, mopedista pa je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in je trčil v levi prednji del že stoječega avtobusa. Voznik Grilc je pri tem padel in si zlomil roko. Nezgoda na Podtaboru Na cesti prvega reda na Podtaboru se je v petek, 20. julija, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega vključevanja v promet Voznik osebnega avtomobila Franc Druškovič, (roj. 1932) iz Kranja je vozi od Podtabora proti Podljubelju. Pri kilometrskem kamnu 17.200 je ustavu dvema avtoštoparkama na desni strani ceste. Ko pa je spet speljal, je za nj»» pripeljal z veliko hitrostjo voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Friderik Sammer (roj. 1947) iz Paseringa. Ta je zaviral, njegov avtomobil J® zato zaneslo v desno stran. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljala v osebnen1 avtomobilu Aleksandra Trček (roj. 1947) iz Bistrice pri Tržiču in trčila v Sammerjevo vozilo. V nesreči sta bila voznica in sopotnik Alojz Trček lazj® ranjena, sopotnica Marija Trček pa hudo in so jo prepeljali v ljubljansK bolnišnico. Nezgoda zaradi srne V soboto, 21. julija, nekaj pred peto uro zjutraj se je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetila prometna nezgoda zaradi nenadnega prihoda srn pred vozilo. Voznica pogrebnega avtomobila Ilze Deckert iz Frisinga je vozi proti Kranju. Z desne strani je pred njen avtomobil skočila srna. Po trčenju J avtomobil obrnilo za 180 stopinj, nato ga je zaneslo čez nasip. V nesreči je J huje ranjen sopotnik Friderik Heckel (roj. 1896) in so ga prepeljali v jesenih bolnišnico. Škode na vozilu je za 5000 din. Zaneslo ga je s ceste V nedeljo, 22. julija, ob drugi uri zjutraj se je na cesti med vasjo Savica & Boh. Bistrico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Fralf Kavčič (roj. 1949) iz Naklega je vozil od Ribčevega lazu proti Boh. Bistric1- V ostrem desnem ovinku je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti mokri cesti zaneslo Čez rob, tako da se je prevrnil 15 metrov nižje na travni?' V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Tatjana Kavčič iz Naklega in so Jij prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu je za 8000 din. Le materialna škoda V nedeljo, 22. julija, popoldne se je na cesti prvega reda med Jeseničan1' in Hrušico pripetila prometna nezgoda. Voznika osebnega avtomobila Antort? Paplerja (roj. 1951) iz Smokuča je v desnem ovinku na mokri cesti zarad| neprimerne hitrosti zaneslo in avtomobil se je prevrnil pod cesto. Voznik nl bil ranjen, škode na vozilu pa je za 12.000 din. Neprimerna hitrost Na cesti tretjega reda med Kranjem in Belo se je v nedeljo, 22. julU^ popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nem»k registracije Franc Kajs iz Dramelj pri Brežicah je vozil proti Preddvor^ Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti ga je v nepreglednem desn®% ovinku zaneslo na levo stran ceste, prav tedaj, ko je iz nasprotne srhf pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Peter Thaler (roj. 1938) iz Kranj^ V trčenju je bil voznik Thaler lažje ranjen, na vozilih pa je škode za dvanaj* tisoč dinarjev. ^ Smrtna nezgoda V nedeljo, 22. julija, ob 19.40 se je na cesti tretjega reda v Hrastju P| Kranju pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtoniobi Anton Fojkar (roj. 1935) iz Kranja je vozil od Kranja proti Trbojam. V Hras^ ju pri hiši št. 102 je nenadoma zavil v desno in čelno trčil v železno betonsK ograjo. Paradi ran, dobljenih v nesreči, je Anton Fojkar naslednji dan v bo nišnici umrl. Škode na vozilu je za 30.000 din. u Vzrok te hude nesreče še ni pojasnjen. Po izjavah očividcev je vozil tem Času od Smlednika proti Kranju voznik osebnega avtomobila znan1* volkswagen rumene barve, ki se je tik pred nesrečo srečal z voznikom Fojka^ jem. Postaja milice Kranj naproša vodnika tega avtomobila in druge mor . bitne očividce, da se zaradi informacij o tej nesreči osebno oglase na postaj milice Kranj ali pa sporoče svoje naslove. Vseskozi na krivi poti Pred okrožnim sodiščem v Kranju seje zaradi treh kaznivih dejanj tatvine in kaznivega dejanja tatvine zagovarjal 28-letni Ciril Remic iz pri Cerkljah. Obtoženec je že star znanec sodišč, saj prav sedaj, prestaJ^, zaporno kazen sedmih let strogega zapora, na katero je bil obsojen za,anil velikih tatvin. Senat okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnika Anto Žitka je, potem ko je presodil Remičeva dejanja, izrekel enotno kazen 8 let 6 mesecev strogega zapora. , jo Remic je v začetku avgusta lani pobegnil iz zaporov, kjer prestaja dolgo zaporno kazen in v štirinajstih dneh, kolikor je bil spet na prosto^ zagrešil nova kazniva dejanja. . V noči od 4. na 5. avgust je v Klancu pri Komendi vdrl v zastavo 750 n.1^ avtomobila ukradel fotografski aparat, šofersko bluzo, dve bombažni odej'jj štiri brisače, vsć skupaj je bilo vredno 850 din. Vse skupaj je nato PL'h v kamri, kjer je prespal. Nekaj dni kasneje je vdrl v hišo Apolonije Vehove g Voklega. Remic je ponoči'prespal na gospodarskem poslopju Vehovc^ Zjutraj je videl, da je Vehovčeva s hčerko odšla od doma, zato je vdrl v h1^-iskal denar. Prisvojil si je denarniuo s 50 din, moško zapestno uro in več kU čev. Takrat pa se je lasnica vrnila in Remica zalotila v kuhinji. Reimc zbežal, vendar pa so ga delavci pri sosednji hiši, ki so slišali vpitje, ujeli- , ,i Pred tem je Remic zagrešil še eno podobno dejanje. V Srednji zt>l Šenčurju je vdrl v hišo Jožeta Štirna. Našel je 179 din in si jih prisvojil-pa je še več oblačilnih predmetov v vrednosti 700 din. Štirna je Remic o"1*,, v na podoben način že pred dvema letoma, ko se je potikal brez dela iz kraJ^ kraj. Stanovanje je našel odklenjeno, v omarah in predalih pa si je nabi'a 600 din oblačilnih predmetov, ki jih je kasneje ponosil. . , k Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je obtoženec hudo nagnJ^ij-takim dejanjem, saj je začel že kot mladoletnik, bivanje v vzgojno P° 'e|i sevalnih domovih pa ga ni prevzgojilo, saj je bil kasneje še štirikrat na zaporne kazni. Zato je bilo sodišče mnenja, da je treba obto^'.^ preprečiti, da bi nadaljeval s takim načinom življenja. Med olajševa" okoliščinami je sodišče upoštevalo obtoženčevo priznanje in priznanji Ojo skodninskega zahtevka oškodovanim, razen tega pa tudi njegovo o v mladosti, saj je pri starih starših zlahka dobil vse, kar je hotel, in da j{j. razvajen kasneje ni mogel doumeti, da si je treba vsako stvar Pr}* Sodišče pa je tudi upoštevalo, da je kazniva dejanja, za katera je bil obsojen, zagrešil na begu iz zapora. Vaterpolisti Triglava spet zmagali TRIGLAV : SENTA 16:6 Kranj, letni bazen, II. zvezna va-H>olska liga Triglav : Sen ta 16:6 rf>.4:2, 3:0, 4:2), gledalcev 1200, °Qnik Sardelić (Zagreb). * " 2 grelci: 1:0 Švarc (iz. Brinza), 2:0 . Malavašič, 2:1 Prikidanović (4-V/' 3:1 Nadižar, 4:1 Nadižar, 4:2 g^J'cić, 5:2 Svare (iz. Janek 4-m), prikidanović, 6:3 M. Malavašič , Prikidanović), 7:3 M. Malavašič nkidanović), 7:4 Vujičić, 8:4 T. Jerman (4-m), 9:4 Nadižar, 10:4 LV'°horič, 11:4 Kodek, .12:4 (iz. Mo-!!0r,č). 13:4 Nadižar (iz. T. Balder-I4ft 'r 13:5 Brinza' 14:5 Švarc (4-m), Jv Brinza (iz. Švarc), 15:6 Moho- Z. Malavašič (iz. Švarc). krJI,glav: F- Rebolj, Z. Malavašič, Vi ie ' M«horič, Nadižar, Švarc, M. Rlalavašič, T. Baldermani Velikanje, »alderman, Vidic. set I Sedmem kolu Je Triglav po, deževnem premoru doma gostil (jTrPoliste Sente, ki jih trenira madžarski reprezentant eHo ^'ePrav so domačini prikazali Se slabših iger v letošnji sezoni, iZgR,°?tje niso mogli upirati, saj so ves i • 2 visokirn rezultatom. Razlik Vo pa •'e' da so Triglavani kar nj dosegli gol, ko so imeli igralca bolis^ohorič je že več let med naj-Prav v.aterP°listi Triglava. Ce-ko,QijSe ni udeležil letošnjih kvalifi-Za. vstop v prvo zvezno ligo na in 0 f,'.Je s svojim resnim treningom / ° v V8efl osmih kolih Potrči? ' da je v moštvu še vedno bog*. *e,n> soj je dober dirigent in ne* hreslJiv v obrambi. Foto: S. Hain Jakopič se ne da Pra2n°kvii*u praznovanj občinskega bj|0 A^a Jesenic in dneva vstaje je fknijr f Pšenice pod Prisankom or-Pub^or letošnjega poletnega re-startyKega prvenstva v slalomu. Na S'°ven zbrala vsa »smetana« Prj kega alpskega smučanji, j | nih je zmagal Jeseničan 68-39. člani: Jakopič HlSfi?* 50>24< 2' Gazvoda (Bra-^ 54 9Q8, 3- štravs 51'15' 4- Ga.šper-'5,93 5- Albreht (vsi Jesenice) c KiI- m*adinci: 1. Šoberl 52,08, rrnar (oba Jesenice) 54,73, 4. • Kril .'Rlav) 68,50, ml. mladinci: H9ft aj S2.84, 2. Zibler (oba Tržič) _ ' -dh skoki Italijani * Najboljšo ekipo He ^ener italijanske držav-($!<{. ePfezentance v smučar- * je "8kokih Oto Giacomeli 8lav arskemu klubu Tri-. v Ponedeljek sporočil, ve»io priPelJal na otvorit-tekmo na plastični bol;*alnici v Kranju naj-Tv4j°. italijansko ekipo, v^ti 1? Avstr»je je pričako-V||nj da bodo nastopili šte-kate . °bri skakalci, med iWnmi bo več državnih 80 v £ntantov- Medtem pa f ranJu že usposobili ^Ini 0 plastično ska- ^Oke^ na GorenJi Savi za Vedli ln mlnulo nedeljo iz- ^ Prve poskusne skoke. J. J. TRIGLAV : SPARTAK 13:0 Kranj, letni bazen II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Spartak (Su-botica) 13:0 (5:0, 2:0, 2:0, 4:0), gledalcev 1000, sodnik Koprivnikar (Reka). Streici: 1:0 T. Balderman, 2:0 Švarc (iz. Palfi), 3:0 Z. Malavašič, 4:0 T. Balderman, 5:0 Nadižar, 6:0 Kodek (4-m), 7:0 T. Balderman (iz. Vujković in Z. Malavašič), 8:0 Šve-gelj (iz. Oterbein), 9:0 Stariha, 10:0 Z. Malavašič (iz. Oterbein), 11:0 Kodek, 12:0 T. Balderman (iz. Bukvić), 13:0 Calič (Janković). Razigrani domači strelci so kot za šalo zabijali gole. Tokrat.je trener Didič poslal v vodo tudi tri mladince Caliča, Stariha in Šveglja, ki so odlično opravili svojo nalogo in vsak po enkrat premagali gostujočega vratarja. Trener gostov Egon Kiš (100-krat je zaigral v madžarski državni reprezentanci) je samo nemo gledal hitro in moderno vaterpolsko igro domačinov. Čeprav gostje niso bili slabi nasprotniki, tudi z igralcem več niso mogli doseči častnega zadetka. D. Humer Naš komentar Odločila bo turneja po Jadranu Glavna sezona vaterpola v Kranju je končana. Triglav je v drugi zvezni ligi odigral že osem tekem na domačem bazenu, preostale tri pa bo zadnje dni avgusta. Tekme bodo v Kranju le v primeru, če bodo tedaj to dopuščale vremenske prilike, sicer pa bodo igrali zadnje tri tekme druge zvezne lige na Jesenicah. Z dosedanjim nastopom kranjskih vaterpolistov moramo biti povsem zadovoljni. V domačem bazenu so prikazali odlično igro, saj so vse nasprotnike močno prekašali v kvaliteti in borbenosti, tako da so bili najmanj za razred boljši. Po dosedanjih igrah sodeč lahko upravičeno trdimo, da sodijo v prvoligaško druščino. Vendar bo odločitev padla po vsej verjetnosti, ali spadajo v prvo zvezno ligo, že v začetku avgusta, ko se bodo »potepali« ob jadranski obali. Najtežje bo nedvomno v igrah s Solarisom in Mladostjo. Olja tekmeca še vedno resno računata na prvo mesto in sta doslej pustila točke le v Kranju. Vse bo torej odvisno od iger Kranjčanov proti tema dvema tekmecema v Šibeniku in Bijeli. V petek bodo Kranjčani pričeli turnejo po Vojvodini, kjer bodo po vrsti igrali najprej 27. julija z Vojvodino v Novem Sadu, naslednji dan z ŽAK-om v Kikindi in nato 29. julija še v Bečeju. S te turneje bi morali prinesti ves izkupiček. V začetku avgusta pa odpotujejo na desetdnevno turnejo po Jadranu. 4. avgusta bodo začeli v Kopru. Tekme bodo morali vzeti' (vse po vrsti) dokaj resno* da ne bo prišlo do nepredvidenega spodrsljaja. Igrati bo treba povsod sproščeno in borbeno tako kot v domačem bazenu. Odločitev o prvem mestu bo padla bržkone že 12. avgusta, ko bodo zaključili turnejo ob jadranski obali. Drugo turnejo po Vojvodini pa bodo imeli 25. in 26. avgusta. Srečali se bodo s slabima tekmecema Sento in Špartakom. Zadnje tekme v domačem bazenu pa bodo 28. do 30. avgusta, ko se bodo po vrsti srečali najprej z Vojvodino, nato ŽAK-om in v zadnji tekmi prvenstva z Bečejem. Upamo, da ne bodo razočarali številnih ljubiteljev vaterpola v Kranju in da bodo tudi na turnejah beležili zmage, čeprav ne tako izdatne kot v Kranju. V nadaljevanjih bodo namreč pomembne le točke, torej zmage, kajti razlika v golih je sedaj pri Triglavu tolikšna, da je težijo kdo dohiti. Ob odhodu na turneji po Vojvodini in po jadranski obali jim želimo čim več športne sreče. J. Javornik Slovenska vaterpolska liga TRIGLAV II : VODOVODNI STOLP 11:6 Kranj, letni bazen, SVL, gledalcev 300, sodnik Pičulin (Kranj). Triglav II: Cermelj, Z. Malavašič 2, Kuhar 1, Hribar 1, Svegelj 2, Stariha 3, Calič 2, R. Planinšek, M. Pla-ninšek, Mežek, Delavec. Vodovodni stolp: Finžgar, Sle-vec, Puhar, Avsec, Farčnik, Zun 1, Ankerst 1, J. Nadižar 1, J. Rebolj 3, Veličkovič. Moštvo Triglava II je v kranjskem derbiju po lepi igri zasluženo slavilo zmago. VODOVODNI STQLP: SLOVAN 8:6 Kranj, letni bazen, SVL, gledalcev 300, sodnik Alujevič (Celje). Vodovodni stolp: Finžgar, Sle-vec, J. Nadižar 3, J. Rebolj 3, Avsec, Podveršček, Blagotinšek, Pogačar, Košnik, Veličkovič, Chvatal 2. Gostje iz Ljubljane so se odlično upirali boljšim vaterpolistom Vodovodnega stolpa. Korotan: Dinamo 0:6 Na dvanajstdnevnih pripravah v Kranju je drugoligaš vinkovški Dinamo. To so izkoristili tudi nogometaši Korotana in se z njim pomerili v prijateljski trening tekmi. V zanimivem srečanju so bili boljši dinamovci, ki so pred 150 gledalci brez težav odpravili gorenjskega ligaša. -dh TRIGLAV II : DELFIN 5:5 Kranj, letni bazen, SVL, gledalcev 500, sodnik Kostiov (Ljubljana). Triglav II: Cermelj, Hribar, Kuhar, Stariha 4, Švegelj, Calič 1, R. Planinšek, M. Planinšek, Mežek, Krašovec, Delavec. Po uspehu v Rovinju se je druga ekipa Triglava po odličnem začetku v nadaljevanju morala močno potruditi, da je z borbenimi gosti iztržila točko. VODOVOI5NI STOLP : DELFIN 9:2 Kranj, letni bazen, SVL, gledalcev 300, sodnik Alujevič (Celje). Vodovodni stolp: Finžgar, Sle-vec, J. Nadižar 1, Chvatal 4, Podveršček, Košnik, Avsec, Puhar, Zun, Ankerst, J. Rebolj 4. Rovinjčani, ki so v prvem kolu na domačem bazenu presenetili drugega kranjskega republiškega ligaša, so v Kranju zasluženo pustili obe točki. TRIGLAV II : KAMNIK 10:8 Kranj, letni bazen, SVL, gledalcev 500, sodnik Medvedič (Ljubljana). Triglav II: Delavec, M. Malavašič 4, Kuhar 2, Valant, Šorli 1, Krašovec, Vagner, Novak, Kovačič, B. Balderman 3, Pernuš. Kamnik: Homar, Vukanac 3, Šnabl I 1, Stare 2, Rajsner 1, Ruč-man, Verstovšek, Šnabl II, Zamšek 1, Osenar, Juntez. Kamničani, ki jih trenira Kranjčan Podveršček, so se vse do zadnje četrtine enakovredno kosali s postavo Triglava II. -dh II. zvezna vaterpolska liga II. državno prvenstvo v plavanju s plavutmi in potapljanju V ekipni konkurenci najboljša JVM Pod pokroviteljstvom skupščine Ženske: potapljanje — 25 m na občine Kranj in organizaciji društva dih: 1. Radovanović (Reka) 13,8, 2. za podvodno dejavnost Kranj je bil Kropič (Piran) 14,5, 3. Demartini letni bazen v soboto in nedeljo pri- (Reka) 15,4, 100 m: 1. Radovanović zorišče II. državnega prvenstva v 1:08,4 2. Demartini (obe Reka) plavanju s plavutmi in potapljanju. 1:22,4, 3. Jezovšek (Ljubljana) V obeh dnevih je nastopilo 60 tek- 1:23,6, 400 m: 1. Jezovšek (Ljublja- rnovalcev in tekmovalk Hrvatske, na) 6:45,6, 2. Kropič (Piran) 6:54,1, 3. Slovenije in Jugoslovanske vojne Demartini (Reka) 7:10,4, plavanje s mornarice. Žal pa se tekmovanja ni- plavutmi: 100 m: 1.Radovanović so udeležili predstavniki Srbije, Ma- (Reka) 1:01,9, 2. Novak (Novo me- kedonije in Crne gore. sto) 1:02,0, 3. Fonda (Piran) 1:09,3, V ekipni konkurenci so največ 200 m: 1. Radovanović .(Reka) uspeha imeli plavalci Jugoslovanske 2:14,7, 2. Novak (Novo mesto) vojne mornarice, pri ženskah pa Slo- 2:22,4, 3. Demartini (Reka) 2:40,9, venija. V posamični konkurenci 4x100 m: 1. Slovenija I 4:52,7, 2. srno dobili nov državni rekord v di- Slovenija II 4:/>5,6. sciplini 50 metrov potapljanje na Ekipni vrstni red: moški — dih. Tu je Rečan Mladenovič s ča- plavanje s plavutmi: 1. JVM 126 som 20,9 postavil novo državno točk, 2. Slovenija 114, 3. Hrvatska znamko. Tudi Slovenci nismo ostali 107, potapljanje: 1. Slovenija 55, praznih rok. Njihovi predstavniki so JVM 47, 3. Hrvatska 45, skupni namreč postavili kar enajst novih vrstni red: 1. JVM 173, 2. Slovenija republiških rekordov. V štafeti 169,3. Hrvatska 152. 4 x 100 m in 4 x 200 pa so za Slo- Ženske — plavanje s plavutmi: venijo startali tudi kranjski plavalci 1. Slovenija 64, potapljanje: 1. Slo- in vaterpolisti: Janez in Tomaž Sla- venija 48, 2. Hrvatska 22, skupni vec, Troha ter Franc Nadižar in vrstni red: 1. Slovenija 112, 2. Tomo Balderman. Čeprav so se Hrvatska 22. D. Humer prvič pomerili v teh disciplinah, so se odlično odrezali. Organizacija, ki je bila tokrat v rokah kranjskega društva za podvodno dejavnost — le-to je bilo ustanovljeno šele pred dobrim letom — je prvi dan močno šepala, toda drugi dan je minila »a splošno zadovoljstvo vseh. • Rezultati — moški potapljanje: 50 m na dih: 1. Mladenovič (Reka) 20,9 2. Jakopin (Ljubljana) 22,2, 3. Masnec (Reka) 22,2, 100 m: 1. Mladenovič 54,5, 2. Petković (oba Reka) 57,7, 3. Brezak (JVM) 1:00,9, 400 m: 1. Bačić 5:11,5, 2. Petković 5:20,2, 3. Pavlin (vsi Reka) 5:35,2, 800 m: 1. Bačić 10:51,1, 2. Križmanić 11:04,4, 3. Pavlin "(vsi Reka) 11:13,6, plavanje s plavutmi: 100 m: 1. Masnec 49,3, 2. Mladenovič (oba Reka) 50,5, 3. Potočnik (Ljubljana) 52,4, 200 m: 1. Masnec (Reka) 1:50,1, 2. Dorčić (JVM) 1:58,4, 3. Potočnik (Ljubljana) 1:59,3, 400 m: Masnec 4:20,3, 2. Ružić (oba Reka) 4:22,4, 3. Potočnik (Ljubljana) 4:26,9, 800 m: 1. Dorčić (JVM) 9:11,1, 2. Ružić 9:15,8, 3. Ku-rek (oba Reka) 9:27,1, 1500 m: 1. Ružić (Reka) 18:01,6, 2. Kurbanović (JVM) 18:49,6, 3. Semenov (Zagreb) 19:07,5, 4x100 m: 1. Harpun Reka 3:27,3, 2. Slovenija (T. Balderman, F. Nadižar, J. Slavec, Potočnik) 3:35,6, 3. Hrvatska 3:35,8, 4 x200 m: 1. Harpun Reka 8:07,7, 2. JVM 8:28,8 3. Slovenija (Troha, T. Slavec, J. Slavec, Potočnik) 8:30,6. Ropret prvi v Dolu Na tradicionalni kolesarski dirki v Dolu, kjer je nastopilo blizu 100 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvatske, je dosegel izredno lep uspeh Kranjčan Bojan Ropret, ki je v konkurenci mladincev zasedel prvo mesto. Ostali kranjski mladinci so dosegli naslednja mesta: 23. Udovič, 27. Cugelj, 29. Reven, 34. Šal. Ostali mladinci (skupno je nastopih) 11 mladincev kranjske Save) so odstopili. Med člani se je po pričakovanju najbolje uvrstil Franci Hvasti, ki je zasedel četrto mesto, Žagar je bil peti, Lokar deveti, Tulipan pa štirinajsti. Med ekipami je Sava zasedla v članski konkurenci drugo mesto. J. J. Sobotno svečano otvoritev II. državnega prvenstva v plavanju s plavutmi in potapljanju je pozdravil tudi kontraadmiral Jugoslovanske vojne mornarice Miroslav Radosavljevič. Foto: F. Perdan času je povprečni dnevni promet v naši menjalnici okrog 100.000 dinarjev. Trudimo se, da bi bil čim večji. Prevladujejo marke in šilingi. Zamenjamo tudi precej dolarjev. Ker njihova vrednost pada, jih žele ljudje čim prej zamenjati. Letos imam v menjalnici veliko več dčla, ker se denarni tečaji pogosto spreminjajo.« Cilka ŠARABON, vodja menjalnice Kompasa, poslovalnice na Ljubelju: »Ocenjujemo, da je letošnji promet v naši menjalnici vsaj za 20 odstotkov večji od lanskega. Junija je bil še na lanski ravni, julija pa se je začel povečevati, in to velja še sedaj. Med denarnimi enotami prevladujejo marke. Sledijo jim nizozemski guldni, šilingi, francoski in belgijski franki in švedske krone. V največji sezoni zamenjamo tudi do 40 milijonov starih dinarjev različnih valut dnevno, običajno pa med 25 in 30 milijonov dinarjev. Zimski promet je neprimerno manjši. Takrat zamenjamo mesečno le za dobrih 10 milijonov dinarjev tujega denarja. Ko so se začele mednarodne denarne spremembe, turisti niso toliko menjali, ker še niso vedeli rezultata denarnih sprememb. Danes tega ne moremo več trditi. Menjajo vse. Le mi imamo več. dela, ker se denarni tečaji menjajo vsaj dvakrat tedensko.« J. Košnjek Obveščamo občane, da bo v soboto od 7. do 9. ure vozil na centralno proslavo na Labore vsakih 15 minut poseben avtobus z avtobusne postaje (postajališče številka 7) in izpred vhoda pred tovarno Iskra (savski vhod). Mali kruhek kot izraz solidar nosti z zamejci iz Furlanije Nedeljsko srečanje v Železnikih je minilo v nadvse prisrčnem vzdušju ansambel bratov Arnol, pevca Marta Stare in Janko Ropret, Okrog 200 jih je prišlo. Dvesto Slovencev iz sosednje Italije je v nedeljo, 22. julija, popoldan že drugič zapored obiskalo Železnike ter med nekajurnim bivanjem v metropoli Selške doline znova dokazalo, da navezanost in ljubezen do rodne zemlje nikakor nista zgolj brezkrvni frazi. Gostitelji so jim pred starim fužinarskim plavžem pripravili izredno topel sprejem. Obiskovalce je najprej pozdravil predsednik krajevne skupnosti Železniki ter direktor pokrovitelja prireditve tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra inž. Lojze Zumer, nato pa sta besedo prevzela zastopnika zamejcev podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Italiji Saveri Rožič in predsednik prosvetnega društva »Oton Zupančič« iz Štandreža pri Gorici Danil o Nanut. Rožič se je najprej zahvalil za povabilo občinskih in lokalnih družbenopolitičnih organizacij ter ansambla bratov Arnol, nato pa izrazil svoje zadovoljstvo, ker on in ostali rojaki lahko v matični deželi praznujejo obletnico tako pomembnega zgodovinskega dogodka kot je množična vstaja zoper nemške osvajalce oziroma padec fašizma v Italiji. »Takrat smo tudi mi ... napravili konec črnemu terorju, zgrabili puške ter se pridružili partizanom v domovini, ki so si prizadevali odvreči nacifašistični jarem in zakoračiti v svobodo, v socialistično bodočnost. .. Upam, da današnje snidenje ni zadnje in da bodo vzajemni prijateljski stiki postali sčasoma še bolj pogosti in tesnejši. Pri nas vojna vihra in borba namreč nista bili končani leta 1945. Le mukoma, čeprav z demokratičnimi metodami in sredstvi, uve-ljavlj amo človečanske in narodne pravice, ki nam pripadajo, kajti fašizem ni mrtev. V prikriti obliki živi dalje in skuša zavirati prizadevanja manjšin, stremečih k enakopravnosti k politični in kulturni svobodi,« je poudaril Rožič in dodal, kako težko pričakujejo 4. avgust, ko bo v Štandrežu pri Gorici gostovala folklorna skupina iz Preddvora. Zamejcem, med katerimi je bil tudi bivši borec Cankarjevega bataljona Emil Pavlin, so dekleta v narodnih^ nošah podarila male kruhke v obliki srca, simbole bratstva, enotnosti in naklonjenosti do zavednih prebivalcev Goriškega in Furlanije. Sledil je bogat kulturni -spored, obsegajoč nastope preddvor-skih folkloristov, pevskega zbora in recitatorjev prosvetnega društva. Oton Zupančič iz Štandreža in folklorne skupine Sovodnje pri Gorici. Kasneje, v zabavnem delu programa, pa so številne navzoče (žal vmes nismo opazili nobenega predstavnika občinske skupščine) zabavali humorist Ivan Andreje — Brežnik°.v Vanč ter radiski in televizijs*1 napovedovalec Borut Mencinger; Delegacija Zeleznikarjev naj svojim nedeljskim gostom v kratke^ vrnila obisk ter potrdila začeto sodelovanje, ki polagoma prerašča v tradicijo. j Med tistimi, ki so v nedeljo najbolj navdušili številne udeležence II. srečati z zamejskimi Slovenci v Železnikih, je bila nedvomno folklorna skupin* jj Sovodenj pri Gorici. Druščino mladih plesalcev vodi Nada Križm«nl — Foto: I. G. Oldhamski mladinci spoznavajo Gorenjsko V nedeljo, H. julija, je prispela v Kranj skupina 20 mladink in mladinci* " pobratenega angleškega mesta OldhanT. Gostitelji skušajo mladim AngU'z( ^ pokazati med tritedenskim bivanjem, pri nas čim več. Gostje so se seznafl1.. z značilnostmi kranjske občine, ogledali so si najpomembnejše kulturne 1 zgodovinske spomenike, obiskali pa so tudi nekatere kranjske delovne ott j nizacije. Tako s v petek, 20. julija, dopoldne prišli v C'P Gorenjski tisk; 0 koder je gornji posnetek. Predstavniki podjetja in mladinske organizacijej' jih popeljali skozi posamezne oddelke, popoldne pa so imeli Angleži in dinci našega podjetja skupni piknik na Rupi. Kranjsko planinsko društ^l^ je goste v nedeljo, 15. julija, popeljalo na privlačni vrh Lubnik nad SkolJ Loko. (jk) — Foto: F. Perdan Na proslavo bo vozil avtobus Napovedi o rekordni turistični sezoni se uresničujejo. To potrjujejo polni hoteli, zasedene zasebne turistične sobe in vsakodnevne kolone na naših mejnih prehodih, ki se po prestopu meje nadaljujejo na cestah proti morju. Rezultat viška turistične sezone so tudi polne menjalnice. Večina jih dela od jutra do večera, njihovi uslužbenci pa komaj u jamejo nekaj prostega časa. Zato že dlje slišimo govorice, da še nikdar ni priromalo v našo državo toliko dragocenih deviz kot letos. Naše domneve smo v ponedeljek preverili v treh gorenjskih menjalnicah, in sicer na letališču Brnik, v menjalnici na Deteljici pri Tržiču in v menjalnici na mejnem prehodu na Ljubelju. Uslužbenci omenjenih menjalnic so takole ocenili letošnjo devizno bero: Drago JOSEF, uslužbenec menjalnice Turističnega društva Tržič na Deteljici pri Tržiču: »Naša menjalnica ni odprta vse leto, temveč\jo odpremo aprila in zapremo oktobra. Lahko rečem, da je letošnji promet vsaj trikrat večji od lanskega. Ljudje vse rajši menjajo pri nas, ker je v men jalnici na mejnem prehodu na Ljubelju večja gneča. V tem Polona KOPČAVAR, uslužbenka menjalnice na aerodromu Ljubljana-Pula: »V menjalnici delam nekaj več kot eno leto. Delovni dan se začenja ob 0. uri zjutraj in se konča, ko preneha letalski promet. To je lahko ob štirih ' popoldne ali ob enih zjutraj. Letošnji promet v naši menjalnici je nedvomno boljši od lanskega. Na to vpliva predvsem povečano število čarterskih poletov iz Amerike, na katerih prevladujejo naši Izseljenci. Letos smo na njihov račun v enem dnevu zamenjali tudi za prek 7 milijonov starih dinarjev tujih valut, drugače pa je dnevna vsota zamenjanega denarja med tremi in štirimi starimi mili joni. Razen tujega denarja menjamo tudi čeke. Največ dela imamo ob torkih in petkih. Takrat prihajajo na naše letališče številna letala iz Frankfurta, Amsterdama, Londona, Clevelanda itd. V takih primerih je dela čez glavo.«