MEDMSTVO ZARJE je v Ljubljani, Iraneiskanska uJica st. 8 tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. ionoldne in od 5. do 6. icjoldne vsak dan razen nedeli m Baznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne -prejemajo : : : uAROCNINA : celoletna po pošti ali e pošiljanjem na dom za Av6tio-Ot'isko !n Kosno K 21‘RO, polletna K 10-80, četrtletna X 6-40 mesečna K 1-80: /a Nen fijo celoletno K 26-40: za •: 'ostalo inozemstvo in Aireriko celoletno K 36-—. : Posamezne številke po 8 vin. 1» ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov * .* ob pol 11. dopoldne. \ •. • UPRAVNISTVO se naliaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje /.a stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvedel inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana i) ; < H/n < A( vir. — Irsemte sprejcna upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ———— Reklamacije lista so poštnine proste. i ■— Stev. 735. V Ljubljani, v soboto dne 15. novembra 1913. Leto III. Za zdrave razmere. Socialna demokracija jc stopila v sedanjo Volilno borbo na Kranjskem v spoznanju, da so tazmere v deželi dozorele za izpremembo. Ko ie klerikalna stranka pred šestimi leti dosegla {voj cilj in zavladala na Kranjskem, so blage duše pričakovale, da bo s tem uspehom zadovoljna in da se bodo njene besne strasti na krmilu ohladile. Po čem pa naj bi bila še hrepenela ko je imela že absolutno moč v rokah? Prepričana je bila, da ji je vlada v deželi zagotovljena in nič se ji ni bilo treba bati. da plane iz /asede neznan sovražnik, pa ji izvije zezlo iz rok Razmere v deželi so bile popolnoma jasne Vedela je, kaj da ima, in vedela je, kaj da imajo nasprotniki. V normalnem razvoju se sile lehko premaknejo za kaj majhnega, tako velike izpremembe pa ne morejo priti kar čez noč, da bi nenadoma skopnela njona večina. Za vsako drugo stranko na njenem mestu ki bila torej pot normalnega razvoja skrajno prikupljiva. Dokler je bila v opoziciji, se ni bilo iuditi njenim vehementnim nastopom. Poudarjati je morala svoja nasprotja tako močno, da je niso mogla prečuti. To je mojstrsko znala. Kaj bi klerikalci vse storili, če bi jim bila pot odprta! Polno bisago najkrasnejših načrtov, najsijajnejših idej, najglobokoumnejših namenov jo imeli. Seveda, kako naj jih izvrše, če imajo roke uklenjene z verigo opozicije? »V manj-Jini smo, pa so vse naše briljantne misli neplodne in naše dela željne roke morajo počivati. Pustite nas naprej, pa boste gledali čudeže, ki jih izvršimo! Bum, bum. bum! Naše vzorce poglejte! Bum, bum. bum! Samo pristno blago, najboljša kvaliteta! Bum. bum, bum! Konkurent ie šarlatan. Sama šara, pokupljena po razprodajah, steklo namesto briljantov! Bum, bum, bum! Mi smo mladi, žilavi: delo nam je slast in strast. Naš tekmec pa je lenoba, mrcina: saj smrdi! Zamašite si nosove!« kričati so znali, kakor žerjavi, in kakor so ha ves glas in z neprekosljivo reklamo priporočali svojo robo, tako so znali biti brezobzirni V kritiki: da le udariš, če že po zaslugi ali pa ne Kajti bili so v opoziciji. In da bi prišli do tvojega cilja, so rabili tista sredstva, katerih to se znali posluževati. S tega stališča bi se porotno celo lehko priznalo, da je morala biti njih 'aKtika ravno taka, kakršna je bila. da so mo-Ka// biti brutalni, kričavi, brezobzirni, vsiljivi ST <;eveda enostranski. E ‘Nikakor pa ni bilo več te potrebe, ko so prišli krmilo- 1» zat0 ie naivnost pričakovala, da iiLJniflio prosto agitacijo z resnim, premišlje-Jfm nravičnim in objektivnim delom. To je mnffla pričakovati naivnost, ki ni vedela, da je lon^tična pristranost utemeljena v značaju kle-rik^ne stranke in da od vladajočih klerikalcev zaraditega ni pričakovati nič druzega kakor od opozicionalnih. . . , . Naivni so bili liberalci, takrat ko so pomagali klerikalcem pri volilni reformi in pri opra-vilniku za deželni zbor. Klerikalna stranka, ki Je kakor vsi pametni ljudje v deželi vedela, da dobi pri novih volitvah večino, je takrat temeljito skrbela za pravice večine; ali na pravice manjšine, ki je po naravnem položaju veliko bolj potrebna varstva, ni mislil nihče. Tudi proti agresivni manjšini si večina brez posebnih določb lehko pomaga, ker ima moč; da je večina v tem oziru veliko na slabšem, ni treba dokazovati. Zato bi bilo razumljivo, če bi opra-vilnik določal tudi kaj o pravicah manjšine in jo varoval nasilstva. Namesto tega je opravil-nik celo uvedel nasilstvo ter mu dal zakonito podlago in obliko. Nič ni odveč, ako danes omenimo, da je Socialna demokracija takrat svarila, ker je poznala naš klerikalizem. Liberalna stranka pa je mislila, da stori dovolj, če že vnaprej apelira na lojalnost bodoče večine in ji izreče zaupanje, da ne bo zlorabljala svoje moči. Da so klerikalci takrat delali prijazen obraz kakor pri fotografu, je premotilo lahkoverne naprednjake, ki so mislili, da smejo to mimično uljudnost že smatrati za obljubo. Ali kdo je mogel misliti, da bodo klerikalci v takem trenotku govorili kakor Roboan: »Moj oče vam je storil jarem težak, jaz pa vam bom še priložil; moj oče vas Je tepel z biči, jaz pa vas bom tepel s škorpioni.« Kadar je bil čas obljubovanja, so bili klerikalci vedno konciliantni. Ali gorje onemu, ki se da zapeljati', kadar lepo gledajo! Zgodilo se je, kakor so pripovedovali vražji rdečkarji. Ce bi bili enkrat res ostali (krivi preroki, bi nam bilo ljubše. Toda to se ni moglo zgoditi, zakaj volk ostane volk tudi v novi dlaki. Čim so imeli klerikalci moč v pesteh, so začeli vladati s pestjo. Zgodovine zadnjih šestih let ni treba ponavljati. Vsemu, kar ni črno na Kranjskem, se je globoko zapisala v spomin. Klerikalna vlada se je takoj ustanovila kot prava strahovlada, razdelila je prebivalce v deželi v dva razreda, v klerikalnega in neklerikalnega, v privilegiranega in zavrženega, dajala je na eno stran milost, na drugo nemilost, in da je mogla biti dobrotljiva mati svojim zvesto vdanim služabnikom, je gospodarila tjavendan brez obzira na bodočnost, brez skrbi za bremena, ki jih bo prejalislej morala naložiti prebivalstvu. Klerikalna stranka je v svojem bivstvu absolutistična. Vsi socialni in demokratični okraski, s katerimi bi rada predstirala nekakšno modernost in naprednost, vise le za silo na njej; v kri in meso ji ne pridejo, ker jih ne prenaša njen značaj. Zvita je, pa razume, da so taka dekorativna sredstva včasi koristna, zlasti če je treba paradirati pred delavci ali inteli-genti. Ali njen plašč ni njena koža. Obleko lehko menja, sebe ne. Zategadelj je morala nastopiti absolutistično in teroristično, zato se je morala v njeno gospodstvo zajesti korupcija. Poveljniki v klerikalni stranki bi bili lehko sami kakor angeini, čisti značaji, pa bi bile vendar te posledice neizogibne. Tako je postal položaj na Kranjskem neznosen. To čutijo vsi neklerikalni elementi, nezadovoljnost pa sega tudi globoko v klerikalne vrste. Prav krepko pa se bo pokazala šele po volitvah, ko bodo morali klerikalci, da se rešijo deželnega bankrota, neizogibno izvrtati nove vire dohodkov, pa naložiti ljudstvu bremena, o katerih se mu danes niti ne sanja. Velik del prebivalstva ne živi le v strahu pred novimi davščinami, ki prete v času sedanje gospodarske krize kakor prava groza, ampak prenašajo ves način klerikalnega gospod-stva le kot mučno suženjstvo. Zlasti pa mora biti zavedno delavstvo razkačeno, kadar se spomni na te razmere. Politično je brezpravno, in to učinkuje še bolj provokatorično, ker se skriva resnica za pretvezno demokratičnostjo. Volilni red za deželo in za občine je zvijačno slepilo, ki s svojo splošno kurijo zapeljuje kratkovidne l.iudi, s svojo zveriženostjo in plu-ralitcto pa jemlje delavcem faktično volilno pravico. Ves sistem klerikalne vlade pa ovira delavstvo v njegovem naravnem razvoju in mu vlači celo podlago za pravi socialni boj izpod nog. Avtonomno klerikalno gospodstvo in deželna vlada sta kakor brat in sestra. Klerikalna metoda v deželnem dvorcu vpliva tudi na zrak v vladni palači, in zaradi tega vlada v deželi sploh delavstvu neprijazen duh, ki mu postavlja na vseh potih kakor gore visoke zapreke. Razpuščanje naših društev, oviranje gospodarske osamosvojitve delavstva, odbijanje najopravi-čenejših prošenj, preganjanje delavskega časopisja, vse to v posredni ali neposredni zvezi s sistemom, ki vlada v deželnem dvorcu. Nasprotno pa se — tudi sistematično — pospešuje vse. kar izglcda površnemu opazovalcu na prvi pogled le kot tekma neodvisnim delavskim organizacijam, pa je v resnici njih ovira. Iz deželnega mošnjička se podpirajo vsakovrstna krščansko-socialna društva, da morejo nastavljati vabe indiferentnim delavcem in jih odvračati od boja. brez katerega je zboljšanje delavskega položaja nemogoče. V resnici ne gre le za nasprotje med klerikalizmom in protiklerikalizmom, še manj pa za vero in brezverstvo; pač pa gre za to, da ne more delavstvo v sedanjih razmerah prosto dihati in je neizogibno treba izpremembe, da dobi zraka. To je poglavitni razlog sedanjega boja socialne demokracije, obenem pa tudi razlog, da se je stranka podala v ta boj s tako vnemo, kakršne še nikoli ni bilo opazovati pri volitvah na Kranjskem. Neodvisno delavstvo čuti, da ne more in ne sme tako ostati, kakor je. Socialna demokracija ne živi v utopijah, pa se zato ne vdaja sanjam, da je že sedaj mogoče pripraviti klerikalno stranko ob večino v deželnem zboru. Ve pa, da je mogoče postaviti zoper klerikalno gospodstvo opozicijo, ki prisili deželne gromovnike, da opuste dosedanjo teroristično pristranost in se začno ozirati tudi na interese onega prebivalstva, ki doslej zanje niti ne obstoja. Mogoče je uvesti boj, resen in stvaren, ter doseči, da pridejo argumenti na mesto fraz. Mogoče je razgibati dosedanjo žalostno letargijo in spraviti nekaj več življenja v deželno politiko. In če se to doseže, je tak uspeh za začetek veliko vreden; kajti le tako se odpre pot v bodočnost. Zato bo socialna demokracija nadaljevala delo, ki ga je odločno pričela. In komur je na tem ležeče, da mine dosedanja tromost, ki ni ne življenje ne smrt, jo bo podpiral v tem boju. Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 14. novembra. Zupan dr. T a v č a r otvarja ob šestih popoldne javno sejo, konštatira sklepčnost in Imenuje za overovatelja zapisnika obč. svet. Kavčiča in Zupančiča. Potem se spominja s toplimi besedami rajnega obč. svet. poštnega ravnatelja Štruklja. Naznanila predsedstva. Brata Moskovič sta darovala za mestne uboge 200 K ob priliki, ko sta dobila avstrijsko državljanstvo. — Deželna vlada je naznanila, da je dobila mestna občina koncesijo za pogrebni zavod. Nato odloži župan predsedstvena poročila in odreja volitev enega člana v personalno pravni odsek in v finančni odsek ter v upravni odbor Mestne hranilnice namesto umrlega obč. sv. Štruklja. Obč. svet. Kregar naznanja, da predlaga klub obč. svetovalcev S. L. S. v odsek obč. svet. Zupančiča, v upravni odbor Mestne hranilnice pa R o j i n o. Za člane komisij za bodoče deželnozbor-ske volitve predlaga podžupan dr. Triller naslednje gospode: Za s p 1 ♦> š n o kurijo: I. komisija: Bezenšek Arnošt, bančni uradnik in posestnik, Vidmar Josip, dežnikar in posestnik. II. komisija: Jesenko Alojzij, trgovec; Per-jatelj Anton, c. kr. sodni oficial. III. komisija: Gaber Albert, trg. knjigovodja; Gjud Aleksander, brivski mojster in posestnik. IV. komisija: Fndlicher Paver rudarski inženir; Trtnik Franc, hranilnični uradnik. V. komisija: Podkrajšek Franc, žel. oficial v pok., Ružička Jan, c. kr. evid. nadz. v pok. VI. komisija: vitez Andrioli Viktor, c. kr. v. davčni upr. v pok.; Rus Viktor, trg. sotrud-nik. VII. komisija: Likozar Anton, nadučitelj; Vončina Valentin, c. kr. sod. ofic. v pok. VIII. komisija: Hrast Ivan, nadučitelj v p.; Vidic Avgust, trg. sotrudnik. Za člane glavnih volilnih komisij, ki jih izvoli občinski zastop, predlaga naslednje občinske svetovalce: Za splošno kurijo: Jakob Dimnik; Rasto Pustoslemšek. Za mestno kurijo L j u b 1 j a n a I. Jakob Dimnik, Rasto Pustoslemšek. Za mestno kurijo L j u b 1 j a n a II. Ivan Belič, Ivan Bonač. Zupan nato nadaljuje z naznanili predsedstva in odgovarja na napade, priobčene v »Slovencu« na mestno gospodarstvo. Najprej pojasnjuje zadevo svojega rjbiške-ga čuvaja Rebernika. »Slovenec« je pisal, da dobiva Rebernik podporo iz ubožnega zaklada. Resnica pa je, da je Rebernikova hči Karolina, ki je. bila hroma od rojstva dobila v 11 mesecih 66 K podpore iz ubožnega zaklada in da je dobil Rebernik 40 K podpore iz Fabjan-čičevega volila, ko je umrla hroma Karolina, k pogrebnim stroškom. »Slovenec« je tudi mnogo pisal, da dobivajo liberalni agitatorji podpore iz ubožnega zaklada. Zupan pojasnjuje takole: Debevec, znan klerikalni agitator, jc prišel v bedo in njegova žena je dobila večkratno podporo in iz ubožnega zaklada je bilo plačano tudi njegovo stanovanje.' Krojač Zadnik, jetičen človek, je bil pozimi brez posla, ima šest otrok in sredi zime so ga deložirali. Žena je dobivala podporo in plačano stanovanje. Verčič je bil po polomu pri »Glavni« brez službe. Ravno takrat je bilo pri mestnem stav-binskem uradu izpraznjeno mesto diurnista, katero je dobil Verčič in tako mu ni bilo tfeba dajati podpore. O Fabijančičevi ustanovi pravi župan, da ne bo govoril, ker ima vso zadevo revizijska komisija deželnega odbora. Dalje je pisal »Slovenec«, da v ubožnem zakladu ni toliko denarja, kakor bi ga moralo biti, ker niso prihajale v zaklad globe nad 40 K. Zupan pojasnjuje: V desetih letih bi se moralo naložiti v ubožni zaklad 24.207 K 20 vin., dejansko se je naložilo K26.487.16 glob, ki so presegale 40 K. V glavnico ubožnega zaklada je prišlo 2279 K 96 vin. glob več. V teh letih se je naložilo 27.993 K 52 vin. volil in prostovoljnih doneskov. Če se je v gotovih letih porabil gotov del glob za sprotno podpiranje ubožcev, se je na ta način nastala Škoda pri glavnici varovala z neporabo in kapitalizacijo hranilnih obresti, ki znšajo 15.000 K v desetih letih. Čista aktiva ubožnega zklada so znašali leta 1900 — 506.233 kroni n 20 vin., koncem leta 1912 pa 751.207 K 78 vinarjev. Zelo veliko je tudi pisal »Slovenec« o globf 120 K, katere ni dobil ubožni zaklad. O tej globi nima »Slovenec« nobenega časovnega podatka. Pregledali smo vse knjige za 10 let nazaj, tudi na sodišču so pregledali akte, a našlo se ni ničesar. Knjige zadnjih 10 let izkazujejo eno globo po 120 K iz leta 1905. Globa je zaračunana 29. XII. 1905 in sodišču pravilno potrjena. Dalje je pisal »Slovenec«: »Glavne knjige javne mestne uprave so popravljene in radirane.« O tem ne bom obširneje govoril, ker jih bo preiskala revizijska komisija. En sam slučaj se je našel v knjigah, da je radirano, a ne pri odločilnih postavkah, temveč pri vsoti zaradi napačnega seštevanja O meščanskih podporah, ki jih uživajo večkratni hišni posestniki, kakor piše »Slovenec«, konštatira župan sledeče: Meščanske podpore se dele po 40 in 60 vinarjev. Podpore, ki jo enkrat izplačuje magistrat, ni mogoče več od tegniti, če se jej podpiranec sam ne odreče. Med podpiranci — hišnimi posestniki — je vdova nekega cerkovnika, ki je bil meščan. Umrl je leta 1889. in zapustil šest otrok v sta rosti od poldrugega leta do desetega leta. Hiša te posestnice je čez in čez zadolžena. Med podpiranci — hišnimi posestniki — ie še klerikalec Blaznik, ki ima dve hiši. Pred leti je prišel v, revščino, dobil podporo, katere mu ne more odtegniti magistrat, ker se jej sam ne odreče. »Slovenec« je trdil, da je bilo izdanih ob času volitev iz ubožnega zaklada nad 20.000 K med tem ko prejšnja leta komaj po 9000 K. Podpore iz ubožnega zaklada znašajo: Leta 1903 . . . 3.394 K — vin. » 1904 . . . 4.178 « 40 « » 1905 . . . 4.190 » — » » 1906 . . . 3.669 » 10 » » 1907 . . . 5.027 » — » » 1908 . . . 6.741 »" 96 » 1909 . . . 6.803 » 40 » » 1910 . . . 12.756 » 25 » » 1911 . . . 18.956 » 30 » » 1912 . . . 22.128 » 20 y> Podpore so torej začele naraščati 1. 1910., ko je bil na magistratu komisar. Personalno - pravnega odseka poročili. Poročevalec Bon čar: Posestnik in klobučar Franc Hartmann prosi za meščanstvo. Odsek predlaga po poizvedbah, da se mu podeli meščanstvo, če plača 300 K. — Sprejeto. Ivan Gril, najemnik Kolezije, se je pritožil, da gre le njemu pododdaja Hribarjevega gaja. V njegovi pogodbi z mestno občino pa ni izrečeno, da pripada njemu Hribarjev gaj kot najemninska posest. Odsek predlaga, da se prizivu Ivana Grila ne ugodi. Sprejeto. Poročila finančnega odseka. Poročevalec dr. Triller: K nenadni škontraciji mestne blagajne sem povabil tudi g. Lillega in g. Staudacherja. Skontracija je kon-* štatirala popolen red v mestni blagajni. Odsek predlaga, da naj obč. sv. vzame izid škontra-cije na znanje. — Sprejeto. Kuratorij mestnega dekliškega liceja nasvetuje dovolitev kredita 500 K za naučita potovanja licejskega osobja. Odsek predlaga, da se postavi v proračun za leto 1914 500 K za fe-rialne potovalne podpore licejskemu učiteljstvu. — Sprejeto. »Dramatično društvo« prosi, da bi mu dala mestna občina v najem za kinematogra-fične predstave skladišče bivšega oskrbovali-šča poleg »Narodnega doma«. Odsek predlaga, da se ugodi prošnji, če plačuje »Dramatično društvo« 500 K najemnine, preuredi prostore. Najemnina velja za 5 let, počenši s L decembrom 1913. — Sprejeto. »Slovenska Filharmonija« prosi za subvencijo, ker ima nad 12.000 K dolga, za katerega jamčijo nekateri bivši odborniki »Slov. Filharmonije«. Zato prosijo v pokritje tega dolga izplačilo ostanka subvencije za tekoče leto in vpostavitev vsote 6000 K v proračun za leto 1914. Finančni odsek predlaga, da se ugodi prošnji, ako »Slov. Filh.« pripozna last mestne občine nad arhivom in instrumenti »Slov. Filh.« Obč. svet. P a m m e r govori proti predlogu. Predlog je nato sprejet. Stavbnega odseka poročila. Poročevalec dr. Novak: Odsek pred- laga, da se prizivu gospe Bretlove zaradi de-moliranja preostalega dela hiše št. 7 na Turjaškem trgu do 10. novembra, ne ugodi, ker ni utemeljen. — Sprejeto. Jožef Marinko se je pritožil proti odloku magistrata, ki je dovolil zgradbo mesarske lope na stavbišču ob Prisojni ulici Francu Koprivcu. Odsek predlaga, da se ugovoru Marinkovem ne ugodi. — Sprejeto. Jožef Marinko prosi za izpremembo regu-lačnega načrta na vogalu Prisojne ulice in projektirane Okrožne ceste. — Ta točka se odstavi z dnevnega reda. Franc Hribernik ponuja nekaj sveta ob svoji hiši v svrho regulacije Martinove ceste. Sklenila se je z njim pogodba, ki jo predlaga odsek v sprejem: Hribernik odstopi 96.7 kvadr. metrov sveta za pavšalno vsoto 700 K, magistrat pa napravi ob nenazidanem delu Htiber-nikovega sveta žično ograjo. Za oboje se dovoli 900 K. — Sprejeto. Policijskega odseka poročili. Poročevalec P i p e n b a c he r: Odsek predlaga nova imenovanja nekaterih cest in prometnih zvez na Barju. — Sprejeto. C. kr. policijsko ravnateljstvo je vprašalo če bi bila mestna občina voljna oskrbeti policijske stražnice z rešilnimi omaricami. Odsek predlaga za napravo omaric 500 K in vsako leto po 50 K za nadomestitev obvezilnega materiala. — Sprejeto. Šolskega odseka poročilo. Poročevalec R e i s n e r : Odsek predlaga, da odobri občinski svet novi štatut mestnega dekliškega liceja. — Sprejeto. Kuratorij mestnega dekliškega liceja nasvetuje sistemiziranje 3 novih učnih mest za prihodnje šolsko leto. Odsek predlaga, da ^e ta tri mesta sistemizirajo. — Sprejeto. Za olepševalni odsek predlaga obč. svet. Mal!y, da se razdele nagrade za najlepše s cvetjem okrašena okna, pomoli itd. sledečim s 1. nagrada 50 K Henriku Franclu, 2. nagrada 40 K gospe Tratnikovi, gostilničarki na Sv. Petra cesti, 3. nagrada 30 K gospe Ani Pirčevi, več drugih pa dobi priznalna pisma. — Spre-ieto. Od solčne strani življenju, od srečnega družinskega življenja, od uspešnega dela nas dostikrat zloben slučaj preblajenja, okuženja, ranjenja ali opekline, žene na senčno plat življenja, kjer nas čakajo bolečine, delanezmožnost, zmanjšanje zaslužka in beda. V kolikor se gre pri tem za nezgode kakor opekline, prelilajenja, priše, zatekline, revmatične in nevralgične bolečine, si lahko odpomoremo, če rabimo Eellerjev rastlinski esenc-fluid z zn. »Elsafluid«, ki učinkuje kakor vemo po izkušnjah, bol olajšujoče in hladilno. Pri vseli kožnih boleznih, pegah, solnčnih opeklinah, kosmate kože, luskah na glavi, znojenju, izkaže se kot dragoceno domače zdravilo, ker očišča in učinkuje pri ranah proti vnetju. , Naše čitatelje bo gotovo zanimalo pismo i baronice Geramb v kopališču Buzias pri Te- ) inešvaru. Dama piše: »Moralo bi se po časo- j piših objavljati, kako izvrstno učinkuje Leiler- l jev Elsafluid. Imela sem toliko bolezni, protin j in očesno slabost, utrujenost, glavobol, bole- i čine v hrbtu in odkar rabim Leilerjev Elsafluid i sem popolnoma zdrava.« NaŠi čitatclji bi moiali imeti rellerjcv nul« z zn. »Elsafluid« vedno doma, saj stane tucat za poskušnjo samo 5 K franko. Milo odvajalno in obenem prebavo posPž' šnjoče sredstvo, ki sigurno učinkuje, so Fcl er-jeve odvajalne rabarbara-kroglice z zn. krogljice«, priporočamo tudi od teh 6 Škatl>’ za 4 K franko. Oboje se dobi le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg 252 (Hrvatsko)- Klavničnega ravnatelja poročili. Poročevalec obč. svet. Bončar: Odsek predlaga odobritev računskega sklepa mestne kvalnice za leto 1912, ki izkazuje prebitka 10.089 K 45 vin. — Sprejeto. Mesarska zadruga prosi, za napravo novih decimalnih tehtnic v mestni klavnici. Direktorij predlaga nabavo dveh decimalnih tehtnic po 1000 kg nosilnosti po 130 K in garnituro ute-žov za 320 K. — Sprejeto. Direktorija mestnega vodovoda poročili. Poročevalec cbč. svet. R e i s n e r: Direktorij predlaga odobritev računskega sklepa mestnega vodovoda, ki je imel 37.881 K 57 vin. prebitka. — Sprejeto. Peter Schleimer prosi za odpis večje porabe vode. Direktorij predlaga, da se mu odpiše od večje porabe vode 71 K 52 vin. — Sprejeto. Nato naznani podžupan, da ie odložil obč. svet. Višnikar načelstvo personalno pravnega odseka in da je odsek volil za načelnika obč. svet. dr. Novaka. Kamilo Pammer in tovariši so vložili nujni predlog zaradi znižanja cen mesa: Magistrat na! pozove mesarje, da v teku 14 dni znižajo cene mesa in spravijo cene mesa v razmerje s cenami živine. Ce ne ugode mesarji temu poziv«, naj magistrat pozove deželno vlado, da ta določi maksimalne tarife mesa na podlagi § 51 obrtnega reda. Obč. svetnik dr. N o v a k pravi, da naj občina počaka, kaj da bodo ukrenili mesarji na poziv magistrata in naj šele potem stori na-daljne korake. Predlaga, da se prvi del sprejme, drugi zavrne. Obč. svet. sodr. Etbln Kristan: Predlog ie tak, da ga je le mogče sprejeti v celoti, ali pa popolnoma zavrniti. Cisto gotovo je, da mesarji v 14 dneh ne bodo nič storili, ampak bodo zavlačevali. Tudi ne vem, kaj bi se dalo drugega ukreniti v kratkem času kakor maksimalne cene. Zato bom glasoval za celotni predlog. O predlogu obč. svet. Pammerja se glasuje ločeno: Občinski svet sprejme prvi del predloga soglasno, drugi del predloga odkloni obč. svet. Za in proti je bilo enako število glasov, podžupan derimira proti predlogu. Ob tričetrt na devet zaključuje podžupan dr. Triller javno sejo. Dnevne beležke. — Or. Šušteršič bo zastopal kranjsko deželo v delegacijah. To je mazilo, ki mu ga je dala klerikalna stranka za hude udarce, ki jih je kot kranjski deželni glavar moral trpeti cele mesece in katerih tudi s parno silo fabricirane zaupnice niso mogle popolnoma ublažiti. Sedež v delegacijah, to je že nekaj, kar bi moglo pobožati užaljeni ponos deželnega vojvode kranjskega; le to ovira popoln užitek, da prihajajo sedaj celo navadni socialisti v delegacije, čeprav hvalabogu po zaslugi volitev po deželah ne v taki proporciji, v kakršni sede v državnem zboru. Za nas vprašanje, kdo bo Kranjce zastopal v oni parlamentarni karikaturi, ni tako važno kakor za gospoda Šušteršiča, kajti na vsak način pride klerikalec tja, in vpričo tega dejstva ne igra oseba prevelike vloge. Le nekoliko radovedni smo. Dr. Šušteršič ja načelnik one S. L. S., ki nam zatrjuje že dolge mesece, da nima nobenega Ijubavnega razmerja s Stiirgkhovo vlado in Je nekaj časa celo igrala ljuto opozicijo v parlamentu. Načelnik one stranke je dr. Šušteršič, ki naziva sama sebe »ljudsko« in bi bila od nje torej pričakovati ljudska politika v vseh slučajih. V delegacijah bo krasna prilika, da se izkaže ljudski značaj stranke, in našo radovednost srbi vprašanje, Če jo bo dr. Šušteršič izrabil. Delegacije imajo kontrolo nad zunanjo politiko, in ta je od začetka balkanske krize toliko grešila nad Jugoslovani, da bi moral knjigovez dolgo delati knjigo, v katero bi se zapisali vsi grehi av-strilske diplomacije in kancelarja Berchtolda. Naša klerikalna stranka pa je po vseh njenih izjavah na papirju eminentno jugoslovnska stranka. Prof. Ilešič se s svojim jugoslovanskim entuziazmom lehko skrije, kadar prikoraka Šu-steršičeva garda. In Šušteršič ho lehko govoril v imenu Jugoslovanov. Koliko oči bo vanj uprtih! Koliko slave lehko žanje, če se postavi na oder kot odvetnik jugoslovanstva in nastavi Berchtoldu retorični nož na prsi! Ne kakor v parlamentu, ampak neposredno lahko zahteva odgovornost od grofa za zunanje zadeve. In koliko odgovornosti! Kako sijajna je lahko kritika te visoke politike ravno iz jugoslovanskih ust! Z ozirom na splošno razpoloženje, ki je bilo celo v gosposki zbornici neprijazno Berchtol-dovim pustolovščinam, bi bilo celo mogoče iz-podmakniti Berchtoldu stolček. Šušteršič, ki ni navaden zemljan, ampak spada — vsaj po svoji sodbi — med veleume, je gotovo sposoben zato. Radovedni smo torej. Bomo li videli dvoboj Šusteršič-Berclitold? Bo li Šustcr-šičeva zmaga? Ali pa se bo Šušteršič zopet tako zmotil kakor na katoliškem shodu, da se bo smatral za oprodo visoke vlade? Radovedni stno. — Militaristični jedilni listek bo predložen delegacijam, v katere je izvoljen dr. Šušteršič kot zastopnik Kranjcev. Miljardo bo vreden, in delegacije bodo imeli reči, naj li ljudstvo plača tisoč i?! ionov za moloha, ali ne. Da bo dr. Šušteršič glasoval proti tem silnim vojaškim zahtevam, se nam zdi gotovo kakor amen v oče-našu. On je vodil zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora, kjer se je govorilo o položaju našega ljudstva, in slišal je, da se mu slabo godi. Izobražen mož je in čita časopise, pa je bral, da je v vsej državi huda kriza. Merodajen politik je, pa ve, da se vse prebivalstvo pritožuje zaradi slabih časov. Torej ne bo dovolil, da bi položili ljudstvo v teh žalostnih časih pod vijak in iztlačili miljardo iz njega. Protestiral bo, ker ljudstvo nima denarja; odklanjal bo zahteve z gospodarskega stališča, odklanjal jih bo pa tudi z narodnega, s kulturnega in socialnega. On bo to že znal. Ljudje še ne poznajo Šušteršiča. Pa jim že pokaže, da ni izmed tistih, ki prodajajo ljudske koristi za prijazen smehljaj od zgoraj. On ni hlapec vlade, on ni štre-ber, njemu se ni treba pehati za ministrske sedeže, za naslove, za odlikovanja, nemara za kakšen »von«. Demokrat je, vodja ljudske stranke je, in glasoval bo proti miljardi. To je tako gotovo, kakor da se solnce suče okrog zemlje. — Slab dan so Imeli klerikalci včeraj v občinskem svetu. Ko je »Slovenec« začel priobčevati svoje napade na upravo ubožnega zaklada, gotovo ni mislil na tak konec, kajti da so bile one notice pisane zaradi volitev in da so imele namen delati »štimungo« prav tako kakor revizija mestnega magistrata, ki jo je ukazal deželni odbor, se razume brez razlaganja. Zdi se, da zapušča klerikalce tudi taktični talent, s katerim so se včasi tako močno postavljali, zakaj če bi ga še kaj imeli, bi si bili morali vendar pred začetkom te bojne akcije reči, da bo menda tudi nasprotnik streljal. Korajža za napad je lepa reč, ampak kdor napada, ne da bi poznal nasprotnikovo pozicijo, se pogostoma vrne krvave glave. Pri klerikalcih je bilo načelo »calumniare audaeter« vedno v čislih, in zato jim je od srca privoščiti, da jim je enkrat pošteno izpodletelo. Celo izgovor bodo težko dobili za to blamažo, zakaj če ima opozicija dolžnost kontrole, vendar nima pravice postavljati v svet gotove trditve kot dokazana dejstva, če so obtožbe na tako slabih nogah kakor v tem slučaju. In izgovarjati se ne bodo mogli zaradi časa, ki so si ga izbrali za svoje napade; ako se prihaja s takimi obdolžitvami ravno v volilni dobi, je tak boj vedno sumljiv, zlasti, če se ve, da bi se bile obtožbe, ako so utemeljene, že davno lahko izrekle, pa se niso. To, da se je napad kvalificiral kot volilni manever, onemogoča vsako olepšavanje fiaska. In volilen manever je bil tembolj, ker je imel namen odvrniti pezornost od onih obtožb, ki so bile proti klerikalnemu gospodstvu izrečene — Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) XXX. Napotil se je na Karlov trg v kavarno in se dobil tu z Mikyško. Oba sta se začudila, da se srečata, oba sta si dejala, da se zgodaj vračata s počitnic. »Hruby«, je pravil Mikyška, »nekaj dni preje bi bil moral priti in biti včeraj na shodu V Lužci. Gregr je govoril ondi o državnem pravu, kakor vam je znano iz časopisov. Prekrasno je bilo! Žan dar ji so nas razganjali, mi pa ftič tako moramo nanje l In veste, kaj me veseli ? Da se mladočehi sedaj z nami opri-JemljenJo iste zastave. ,Kal nam tedaj preostaje druzega, nego proti nasilju zopet postaviti nasilje?1 je dejal imenitno. Sedaj se bo vse šele razpredlo. Saj veste, ko bodo mladočehi na čelu, pa bo šlo. Praga mora proslavljati re-sknipt, enajstega bo ogromen shod na Zofinu, po -oelem češkem sami shodi. To bo izvrsten momente: ,Tu je reskript, tu nam je bila obljubljena češka država, tu nam je bila obljubljena «amostalnost čemu nam torej vedno vsre (odrekate?1 A Oregr jim ie dobro povedal. Gleite. tako ie oovedal, tu ie časnik! »Nai se ne šele dva ali tri tedne pred volitvami, ampak že davno prej. Ponesrečena bitka pa bo imela posledico, katero so klerikalci gotvo najmanje pričakovali: Ce imajo gospodje toliko poguma, za take obtožbe, kakršne je izrekel »Slovenec« —- s tako klavrnim rezultatom, kaj je tedaj z onimi težkimi tožbami, ki so bile izrečene proti klerikalr im upravam in na katere do današnjega dne ni bilo zadovoljivega odgovora? To je vprašanje, ki se nehote pojavlja po tem fiasku. Kar so klerikalci hoteli odvrniti od sebe, to so na vrnili nase; kar so hoteli zapreti, to so odprli. Z včerajšnjim dnevom torej nikakor ne bodo zadovoljni. — Državna podpora brezposelnim. Na četrtkovi seji državnega zbora so predložili socialno demokratični poslanci Domes, Hudec, Muchitsch, Palme in Schafer zakonski načrt za dovolitev državnih prispevkov k podporam, ki jih izplačujejo strokovne organizacije brezposelnim. O zakonskem načrtu bomo poročali v eni prihodnjih številk obširneje. ____ — 25.000 delavcev Izprtlh. Iz Kodanja poročajo: Delavstvo na Danskem je tik pred velikanskim bojem, kakršnega že ni bilo na Danskem od leta 1899., ko je bil splošni izpor. Organizacija delodajalcev je sklenila v četrtek, da izpre vse pomožne organizirane delavce. Število teh delavcev znaša okroglo 25.000. Ker je pa skoraj v vseh obratih delo brez pomožnih delavcev nemogoče, preti nevarnost, da bo počivalo delo v vseh industrijskih panogah in v stavbinskem obrtu. Vzrok izpora je stavka v neki tovarni za vžigalice in stavka, ki so jo napovedali delavci v tovarnah za margarino. — Shod kovinarjev se vrši v nedeljo 16. t. m. v restavraciji pri »Perlesu«. Začetek shoda točno ob 10. dopoldne. Zaradi važnosti dnevnega reda, je želeti, da se vsi kovinarji shoda udeleže. — Organizacija kovinarjev nam piše: Na članek, katerega je priobčil g. Juvan v »Slov. Narodu«, ne bi odgovarjali, ako ne bi bila prizadeta kovinarska organizacija in ako ne bi kovinarji bližje poznali tega moža. Torej posvetimo temu junaku, ki se rad baha in podpisuje svoje članke s polnim imenom, par vrstic. G. Juvan pravi, da je bila izjava sodr. Križaja »fabricirana« baje v uredništvu »Zarje« ali pa v kovinarski organizaciji. Na to mu odgovarjamo, da se lahko vsaki dan od 6. do 7. zvečer zglasi v kov. organizaciji, kjer se bo lahko prepričal o »fabricirani« izjavi. Vprašali smo člana s. Križaja, kaj je resnice na tem, kar piše Juvan; on odgovarja sledeče: Res mi je v »Zvezdi« g. Juvan dejal, da me mislijo kandidirati v obrtno sodišče, ni pa resnica, da bi bil jaz sprejel kandidaturo, temveč sem mu dejal, da ne morem tam kandidirati, ko sem član kovinarske organizacije, za katero je prav dobro vedel g. Juvan. Nadalje pravi, da on ni bil oi-kdar član N. D. O., kijub temu, da so ga najmanje 50krat pismeno vabili. Ker g. Juvana dobro poznamo, prav radi verujemo izjavi sodr. Križaja; saj nam je Juvan znan iz shoda pri »Perlesu« za časa stavke pri Tonniesu, ko je govoril, da je stavka nepripravljena in nepravilna ter je hotel s tem v kalnem ribariti, kar se mu pa ni posrečilo in se mu nikdar ne bo; saj je splošno znano, da gre vse, kar prime pre-brihtni Rudolf v roke, rakom žvižgat. Kar pa pripoveduje o tem, da so pri N. D. O. prispevki manjši in podpore večje, kot pri nas, vemo to tudi mi, in ko bi tudi mi imeli člane na papirju, katerim ni treba nobenih podpor izplačevati, bi dajali desetkrat večje podpore; saj je vseeno, če ni treba nobenega denarja šteti in drugim podpore dajati, ako zapišem 12 K ali 100 K na teden. G. Juvanu povemo, da mi nimamo organizacije za reklamo, temveč za boj, za zboljšanje gospodarskega položaja. Recimo, v Ljubljani izbruhne stavka kovinarjev, štrajkujočih je 150; koliko časa bi vztrajala N. D. O. v boju? Niti en dan ne. Kajti 300 K je komaj za en dan, več pa denarja ni. Kaj bi naredil g. Juvan, ko bi stavka trajala 15 tednov? Kje bi dobil denar za izplačevanje podpor? Nikjer, ker ga tudi ne more dobiti, ko ga nikjer ni. Torej g. Juvan, to smo že vse povedali našim delavcem, in danes sodi delavstvo čisto drugače o narodnih fraza" kakor pred leti. Za delavca je danes prvo krtfj1' zato se tudi tako organizira, da se lahko boj«)e za kruh. No, zadostuje to, in ne bomo več odgovarjali na Juvanove baharije. ^ — O silnem viharju, ki je divjal v četrte« zvečer v Ljubljani, poroča tukajšnje potresu opazovališče, da je preletel vihar 90 km " uro in da že dvanajst let ni bilo v Ljubljani taK° silnega viharja. — Prihodnji koncert »Glasbene Maji®** bo v nedeljo dne 23. novembra. Obiskovalce*11 bo nudil nekaj povsem onvega in izrednega. —- Slovensko gledališče. Jutri 16-vnoVi^ bra se uprizorita v deželnem gledališču predstavi, in sicer popoldne ob 3. zadnjiki* tej sezoni »Martin Smola« ali »Kinematograf Velezabavna burka v treh dejanjih, ki j® P zadnji nedeljski predstavi zbujala salve SIl?e|[L Kdor se rad smeje, pride na svoj račun. V ^ mičnih vlogah nastopijo gg. Povhe, Skrbin»e in Grom, glavne ženske vloge igrajo ga. 0“^ šekova, ga. Juvanova in gdč. Gorjupova. . Zvečer se igra narodna igra s petjem »Revt ^ Andrejček« z gospodom Ig. Borštnikom , glavni vlogi. Gospod Borštnik je Revčka Andrejčka pred več kot dvajsetin« > še v stari čitalnici, preden je odšel na sv”< umetniško delovanje v Zagreb in zdaj po v kot dvajset leti igra gospod Borštnik Andrej ka zopet na domačih deskah. V večjih vlo» so zaposleni gg. Danilo, Skrbinšek, DrenovJ Povhe in šest ter dami ga. Bukšekova in j nova. — »Revček Andrejček« je repertoar igra vseh velikih gledališč, saj je pa tudi izmed najboljših narodnih iger, kar jih itfj% sploh, snov je posneta iz kmečkega živl)e in vse v njej nastopajoče osebe so krepko risane, pristni kmečki značaji, od trdega , klena pa do vaškega bebca Anžeta. V ° gem dejanju poje gospod Povhe vložko » umen fantič«. Pri predstavi sodeluje ski društveni orkester«. — Režijo obeh P' a stav vodi gospod Povhe. — Večerna pred*' se prične že ob 7., z ozirom na goste z de* ^ da jim je omogočeno še pravočasno ec vlakom. Blagajna se odpre ob pol 7., predstave ob 10. ^ — Koncert »Ljubljanskega društvej ^ orkestra« v hotelu »Tivoli« bo jutri od p°1 pol 7. pod osebnim vodstvom koncert ^ mojstra g. Bogomila Černyja. Vstopnina 40 narjev, otroci v spremstvu staršev vstoi ^ prosti. Za mnogobrojno udeležbo se pripo' Pl Ubil. L. faktorje, naj ukrenejo, da bi se omenjena hitreje podirala, oziroma več delavnih mo& ^ posliio. Kajti ta mala peščica kaznjencev tera je sedaj pri tem delu zaposlena, tudi v ^ tednih ne ho s tem delom gotova. — davkoplačevalcev. ^ — Uboj. Pretečeno nedeljo zvečer so . padli trije fantje 521etnega bajtarja Maj" $ Kneza iz Šmarčne, okraj Radeče. PrcteP* ^ y ga s palico in s kamni in končno so ga vi*1« cestni jarek. Knez je prihodnji dan umrl. so izročili okrajnemu sodišču v Radečah — Nasilen vojak. V sredo zvečer je PrJ v neko gostilno v Spodnji Šiški domobra -vojak. Kmalu nato Je začel brez povoda ^ grajati, potegnil je bajonet, mahal z njim ^ okolo, da se je mnogo gostov prestrašilo in ^ žalo. Bajonet mu je iztrgala gostilnica^ štirje moški so pa porinili vojaka iz gost ^ Ko je prišel policaj, je legel vojak na tla jo val z rokami in nogami okolo sebe. Pf’^ s«K< še dva policaja in šele potem so odgnali v°’ na stražnico. ?eK — Velik požar. V četrtek opoldne je 7# j goreti na Brodu, občina Stopiče na P° ' ^ skem. Vsled močnega vetra se je ogenj y bolj je spoznaval sedaj, da v istini gre zat°^ sabo potegniti vso javnost, vse ljudstvo na j škem. Videl je, da je napredna stranka vst^i pogumno in mogočno na bojišče in da bo tem večji, čim slovesneje se izvrši dan 12-yj movca. V časopisih je zasledoval vse Pr°s.‘llii in manifestacije, projektirane na ta dan in P j) tel v navdušenju, videč, da se vsako nies™ mestece pripravlja na demonstracijo. e| kdaj je bilo tako in tako bode vedno, da ?J. v resnobnih bojih narodov za svobodo, za ^ stenco, sredi največjega tlaka politične a* 4 sfere izcedil iz naročja raztrpčenega IjU’ brezimen predlog, srečna misel, katera j homa, kakor veter Aeolovo harfo, p strune srca, podžge misli in z močjo gorčic1^ zrna vzrašča v politično geslo, v manifesta ^ v narodni dogodek,« so pisale novine. L Ivan je vedel dobro, odkod je izšel predi®* le obžaloval, da tiči oni, ki ga je izmiS%j mrežami sedaj, ne da bi se mogel dalje P ,j s propagiranjem in realiziran jem svoje m1 \j\l Tiste dni si je dejal o priliki, da mofa (e sam bolj delaven, da mora vsaj deloma ^ 1 vzeti nase Soumarjevo nalogo. Bilo je ha stega dne, ko se je po Pragi raznesla ve* je žofinski shod prepovedan. Ivanu je vz£■ j jeza. Hipoma je poiskal Mikyško, Riškega in nekaj drugih znancev in skli^ J upen shod v Hodkovičke, na drugi dan P dan. (Dalje.) ko Pr ali t\[ ro ka Dr. In te D0 bil Hi 4a le ve [>e od uk DO Ott dv % »O; ki Sr S 5 i«n I Vli Uri cer Me Uti «a N01 5a R 601 &rc lil VI «il Me 5to la risi iSic H l v. $ h r tu Sti 5«! *lu Se Ob !•* tis fl* litro razširil in uničil v najkrajšem casu sko-ra) polovico vasi. Zažgali so otroci. — Kandidatle narodno-napredne stranke is? v mestih in trgih. V Kranju in Škofji Loki kan--ll(’ lidira ljubljanski podžupan in deželni odbornik tl> Ir. Karl Triller, v mestni in trški skupini ati (amnik, Radovljica, Tržič prof. dr. Pavel Pela) totnik, v dolenjskih mestih Krško, Kostanje-skf rica, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Višnja :ora in trgu Ribnica posestnik Julij Mazelle; v at) ‘ostojni, Ložu in na Vrhniki kandidirajo po-asfrtojnskega župana Josipa Lavrenčiča; v Idriji ia dosedanjega poslanca Engelberta Oangla. — Tržiški konsum. Klerikalcem ni naš ;onsum po volji in prodajalec Režek, ker baje irodaja brezverstvo. Kaj je klerikalcem prav Ji ne prav, nam je prav malo mar. Zaradi kle-ikalcev vendar še ne bomo začeli prodajati ožnih vencev in Johanične krvi. Naj se kleri-:alci rajši spominjajo na svoj konsum, mi pa irav nič ne potrebujemo klerikalne ingerence, jo tudi ne bomo trpeli. Ker bobna »Slovenc«, da je naša prodajalna prazna ga moramo poučiti, da ni in ne bo nikoli tako prazna, kot je bil klerikalni konsum v Tržiču, kjer je bilo samih pobožnih odjemalcev (ne kupcev) toliko, jtfiU je štacune zmanjkalo. Za bankerot konsuma *je potrebno veliko število »odjemalcev« in ne-!redno vodstvo kot je bilo pri klerikalcih. — Nesreča v gozdu. Iz Št, Petra pri Novem mestu poročajo: Velika nesreča se je pripetila 12. t. m. proti večeru. Kake četrt ure ;0d Nove gore so v hmelniškem gozdu trije možje podirali bukve. Podžagavali so jih in DOdsekavali. Nesreča je hotela, da so istočasno omahnile tri bukve, ki so pokopale pod seboj dvoje žrtev. 58!etni Anton Saje ter 631etni Pr. Strgar sta obležala na licu mesta mrtva. Oba ponesrečenca sta iz Nove gore. — Otvoritev belokranjske železnice. Železniška zveza med Kranjsko in Hrvaško, ki se Kdi, In bo vodila od Metlike do Karlovca na raškem, odkjer se bo spojila z novo ličko železnico, je napredovala že v toliko, da se bodo 22. t. m. vršile že poizkusne vožnje. Ta poizkus se bo vršil na dovršeni progi iz Karlovca do Ozlja, kjer je 30 m dolg tunel. — Kinematograf »Ideal«. »Zlati križec«, iepa drama v treh delih in veseloigra »Gorje, 2e se izpusti« so glavne točke novega sporeda, čas in cene običajne. V torek »Ziv in mrtev«, Jsenzacijski kriminalni roman nedolžno kazno-J vanega v petih delih po romanu Roggerja JConte od Jules Mary. Predstave trajajo dve Uri. Vsak dan ob 3., 5., 7., 9. 10 vin. zvišane pwe. ___________________ VOLILNI SHODI. V soboto, 15. novembra, ob 8. zvečer v Mostah v gostilni »Pod lipo«. V soboto, 15. novembra, ob 8. zvečer v ;ggkalfol‘', idealno okusno nadomestilo za kavo. Močan kavin okus, prijeten, poceni, 5 kg franko proti povzetju K 3'40. V vsakem zavoju namesto ničvrednih pridatkov dragocena nova uvedba „Roggkaffol“ Lebens-mittelwerke Trautcnau, Abt. 10. - Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljSega 2'40 K ; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobalega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; n«JfineJ6i prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelj ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnieama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh 20 K; puh 24 K; poaameznd pernice 10K, 12 K, 14 K, 10 K zglavnice 8 K, 8‘50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 14’70 K, 17‘80 K, 21 K, zglavnica, 90 om dolga, 70 cm Sir. 4 60 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja remica Iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12-80 K, 14’80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja hi neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. KSffl I lili Zamaške ■ 1 iz probkovine za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih za vinotržce, pivovarne, ■ založnike piva, izdelovalce piva, izdelovalce 11- _ kerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine izdeluje tvrdka g Jelačin & Ko., Ljubljana g I Edino domače podjetje te stroke na jugu mo- n narhije. - Električni obrat. - Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. - Zahtevajte cenik in vzorce! - Zaloga raznovrstnih stanjo- H _ lovih kapsljev za steklenice. IHHHHHHHIUi Nič več : : s s : draginje! Vsako sredo in soboto se prodajajo ostanki različnega blaga za obleke in perilo skoro polovico ceneje kakor v celih kosih pri tvrdki „Hermes“ 1 brata Wokač Šelenbugova ulica št. 5. v prvem nadstropju — (nasproti glavne pošte). — mmmmmmmmmmmmmmmvS n m ■I IB Advokat dr Ažman \tv \5V Ljubljana Dunajska cesta št 611. ar*« s s ■ ■ i m ■ ! ■ ■ ■ : ■ ■ ■ ■ ■ : ■ ■ s ■ ■ i ■ a : £ :: Gl s: : e ■ ■ ■ ■ ■ ■ SE : s ■ ■ ■ ■ ■ ■ si ■ ■ :: i: £ i a ■ : e u ■ Si ■ ■ ■ ■ : s ■ ■ ■■■■i h:., Naznanilo in priporočilo. Podpisani se usojam slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril trgovino z usnjeni v Ljubljani na Erjavčevi cesti štev. 2 nasproti jubilejskega gledališča. I in Grison, Chev-zitornj« dele, i, u.ui/uo, ——.r-—- -er Sokolska krema OnmileTi poilpeluiki Alojzij Šestak, trgovec z usnjem. e « s: i: i ■ « ■ s c i u s s 11 ■ r, s vb« po i»»J niijll* ccnali i: ■■•■■■•■■■■■■■■BHaiuHaa>u»ai>«i»aBHnauui>auaa>aaiaBM>aa»uau>uiiuaiaiaiMa»HaaiuaaB!iS Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8, Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domačega izdelka. c. = = Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. ==■—:=a Srez konkurence! Solidna postrežba. Nafnižje cene. RED ■•kar ipolc azn: ARO »Stli 5-4( K. JURMAN OPTIK IN ŠPECIALIST vf LJUBLJANA -m Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Šelenburgova ulica Moderne srajce, bele in barvaste tennlske, lovske, hribolazke, mrežaste, In vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi ln mehki ovratniki, zapestnice, na* pr«1*1 ki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih ln stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. ANGLO zaloga čevljev Anton Not alt :50 Ljubljana Stlcntinpi ulica 7 zraven modne trgrovine IMZa^cilč- = Za jesensko sezono. 50 Priporoča novo došlo moderno obutev, katera je kljub nizkim cenam po priložnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriljuje v sako konkurenčno blago. Najstarejša kranjska odlikovana žganjaroa Lorene Zdešar-ja nasl. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra 1.1. prodajalno v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6. = Brinjevec = garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: '/« litra K 1—, V* litra K 190, 1 liter K 3-60. Kavarna celo noč odprta O Gostilna Florijanska ulica itev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja. St 1 trija £ ir posebnost v Zdravnik želodca* Priporoča se domača najnovejša Ik:onfelccijetrgovina Maček & Komp. Franca Jožefo cesta št. 3 za nakup jesenskih in zim-■= kih novosti. •= Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priviiig. južne železnice. Solidna postrežba. Najnižje cene. če 'rem Ji m !ičn; ilni a_J(0 radi tega v nobeni družini ne bi smelo ihlnl manjkati. M*' Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum* grarei nega društva za Ljubljano In okolico. Odlikovan v Parim x zlat* kolajno In tast. krIZeem. ril?ori IferJa lse ed e je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno § vpliva proti slabosti v želodcu ter ga elo Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ---------- Sl-vsilnili. stxojeT7- in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler.jT Vozna kelesa, '»cer ' -7^ Ceniki se dobe zastonj in Iranko. S1 Ljubljana, Marije Terizija c. 11 (Kolizej). ISkI Fr. Kapus ■ S ................ ■ Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-£ dilnih sob v različnih j: vanov, žimnic : £: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov. [Spalnica v amerikanskem orehu 350 kron. ■ S S ‘j Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en 5 « umivalnik z marmorna sto ploščo in ogledalom. Trg'c-VTeOs:©* epeclicljsllsei In. slsia, a_el- Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta St. 88. Centrala: TRST. Telefon Ul vozne proge Trst-Benetke inobratno ter Trat-Ancona parabrodne Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke“. Tripcovih Zmerne oen.«. — Toča«, posti«*'** ge Potniki v severno in južno AMERIKO 8e vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst«j\ew,vork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejilmi bi^oparniki z dvema vrtlnlcuma, električno razsvetljavo, brezllčnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vlnoir, svež kruh, postelje, kopelj Itd. S 55 & K 53 S 52 S S Yi Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dnL Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško t SIMON KMETETZ. Ljubljana, —-----------Kolodvorska ulica Stev. 26. ———— ak ast le i Str’ Izd; Pai zah tud zor DON loli ne kat vet odi car kri o f le Za\ vrl cei Ce bin Jta$ nik Im; fc