67 Znač ilnosti temperature zraka v Predjamskem jamskem sistemu Stanka Šebela * , Janez Turk * Povzetek Od Avgusta 2009 se v Predjamskem jamskem sistemu opravljajo zvezne meritve temperature zraka ter primerjava z zunanjimi temperaturnimi razmerami. Vhodni rov imenovan Konjski hlev je moč no podvržen zunanjim vplivom, v Veliki dvorani globlje v notranjosti jame pa so ta nihanja manjša. Temperatura zraka je v poletnem obdobju v Veliki dvorani zelo stabilna, v zimskem obdobju pa bolj odvisna od nihanja zunanje temperature. Predjamski jamski sistem je zaradi zapletene geometrije rovov in več vhodov na različ nih višinah v smislu gibanja zrač nih mas zelo dinamič en sistem. Kluč ne besede: jamska meteorologija, Predjama, Slovenija Keywords: cave meteorology, Predjama Cave, Slovenia Uvod Predjamski (13.092 m) jamski sistem je č etrti najdaljši kraški sistem v Sloveniji. V okviru projektov Strokovni nadzor in svetovanje pri upravljanju z jamskimi sistemi, Klimatski in biološki monitoring jamskih sistemov (financer Postojnska jama d.d.) ter Meritve in analiza izbranih klimatskih parametrov v kraških jamah: primer sistema Postojnskih jam (sofinancer Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS) od leta 2009 izvajamo redni monitoring jamske mikroklime na izbranih lokacijah. V prispevku podajamo osnovne znač ilnosti jamske mikroklime na podlagi urnih oziroma deset minutnih meritev. Glede na obč asne meritve smeri in hitrosti vetra v jami predstavljamo tudi znač ilnosti gibanja zraka v poletnem in zimskem režimu. Predjamski jamski sistem je zaradi zapletene geometrije rovov in več vhodov na različ nih nadmorskih višinah zanimiv za študij jamske meteorologije. Prva meteorološka opažanja iz Predjame je zabeležil Schmidl (1854). Anelli je v obdobju 1941–44 predstavil meteorološka opazovanja v Predjamskem jamskem sistemu z gibanjem zraka in merjenjem temperature. Opisoval je princip zrač ne vreč e, ki je znač ilen za Konjski hlev (Slika 1). Gre za dva zrač na tokova različ nih temperatur, ko eden vstopa v jamo in drugi iz nje odhaja. Ob nizkih zimskih temperaturah, kot je bilo januarja 1943, je iz Fižence izhajal topel jamski zrak, kar je v prvih jutranjih urah povzroč ilo oblak na vhodu v višje ležeč o Fiženco (Anelli 1941–44). Habe (1970) je predstavil nekatere podatke o jamski meteorologiji s temperaturnim grafom od februarja 1956 do februarja 1957 za Lokvo, Staro jamo, Fiženco, Blatni rov, Veliko dvorano, Č rno dvorano in Vzhodni rov. Meril je veter, vlažnost in temperaturo zraka ter skale. Habe (1970) je opisoval poletni in zimski režim ter vmesno dobo, ko prihaja do menjavanja zimske in letne smeri vetra. V poletnem zrač nem gibanju teč e zrač ni tok iz Zahodnega in Vzhodnega rova skozi Vetrovno luknjo do Velike dvorane, kjer se mu pridruži ohlajeni hladnejši zrak iz Fižence (Slika 2). Hladnejši jamski zrak tako uhaja iz vseh odprtin Lokve in Zmajeve luknje. Pozimi zrač ni tok vdira skozi Vetrovno luknjo v * ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Titov trg 2, SI-6230 Postojna 68 Č rno dvorano. Največ ja hitrost vetra v Vetrovni luknji je bila februarja leta 1956 izmerjena na 8,3 m/s. Ob nizkih zunanjih temperaturah pa segajo ledeni kapniki vse do Dvorane dvojč kov (Habe 1970), kar kaže na vdor hladnega zraka globoko v notranjost jame. Kranjc (1983) je opisal vpliv zmrzali na odlaganje sige v vhodnih delih Predjamskega jamskega sistema. Največ sige je odpadlo v pozni jeseni, najmanj pa poleti in zgodaj jeseni. V obdobju od 9.1.1980 do 31.3.1981 je opravljal redne meritve temperature zraka in vlage v Golobji luknji in Vetrovni luknji. Največ ja izmerjena hitrost vetra v Vetrovni luknji je bila dne 9.1.1981, in sicer 9 m/s. Slika 1 – Predjamski jamski sistem in položaj merilnih mest jamske mikroklime. 1 – merjenje temperature zraka (1=Konjski hlev, 2=Velika dvorana), 2 – merjenje smeri in hitrosti vetra (1=Vetrovna luknja, 2=prelaz v Imenskem rovu, 3=prehod iz Imenskega rova v Zmajevo luknjo in Blatni rov, 4=vhod v Fiženco). Slika 2 – Poletni in zimski režim smeri vetra v vhodnih delih Predjamskega jamskega sistema. T zun >T jama =poletni režim (iz Velike dvorane v Imenski rov; iz Č rne dvorane skozi 69 Vetrovno luknjo v Staro jamo), T zun T jama =poletni režim (a- Vetrovna luknja, b-Imenski rov, smer vetra je iz Velike dvorane v Imenski rov ter iz Č rne dvorane skozi Vetrovno luknjo v Staro jamo), 2 – T zun