KNJIŽEVNOST Iz slovenske geografske književnosti in književnosti o Sloveniji O c e n e Jugovzhodna Koroška. Zbornik re fera tov 8. posvetovan ja slovenskih geo­ grafov, k i je bilo od 12. do 14. sep tem bra 1969 na R avnah na K oroškem . Izdali in založili G eografsko d ruštvo S lovenije. Skupščina občine R avne n a Ko­ roškem . Skupščina občine S lovenj G radec in Skupščina občine D ravograd. G lavni u red n ik dr. Jakob M edved. L ju b ljan a 1970, s tran i 120, 4 k a r te v prilogi. N a prvem m estu so o b jav ljen e besede prof. T oneta G o l č e r j a , p re d ­ stavn ika ravenske občine, k i jih je iz reke l v pozdravnem govoru. Z n jim i je na k ra tk o orisal zda jšn jo gospodarsko podobo koroške reg ije , ki po n jem za jem a občine Ravne, D ravograd , Slovenj G radec in R ad lje ob D ravi. Uvodni re fe ra t z naslovom »Vloga koroške reg ije v slovenskem prostoru« je im el Svetozar I l e š i č . Iz n je g a v e je široka razgledanost, k i se kaže predvsem v kom pleksnem geografskem pogledu, ki je tem eljn i v id ik sodobne geografije in k a te reg a glavni zagovornik p ri nas je p rav prof. Ilešič. R eferat je p rim er, kako kom pleksno podati geografsko podobo p o k ra jin e v vsej za­ p le tenosti in m edsebojni odvisnosti p rirodn ih in d ružbenih elem entov v času in p rostoru , zato ga bo geograf vzel s posebnim zan im anjem v roke. A vtor se je ustav il n a jp re j p ri op redelitv i tako im enovane koroške re ­ gije , k a te re »koroški« poudarek se je , razen na »pravo c Koroško z M ežiško dolino in D ravogradom , v n ajnovejšem času raztegnil tud i na področja, ki so že sto le tja izven K oroške (M islinjska do lina z zahodnim P ohorjem in za­ hodni del podpohorske D ravske doline). Zgodovinska d o g a jan ja so te k ra je K oroški čedalje bo lj od tu jevala , zato je še to liko zanim iveje, kako in zakaj je tu ne le v poim enovanju , m arveč tud i v živem u trip u reg ionalnega živ­ lje n ja ponovno oživela koroška trad ic ija . V n ad a lje v an ju je av to r p redstav il v g lavnih obrisih koroško reg ijo in n je n razvoj s širšega zornega k o ta v dveh poglav jih z o rig inaln im a naslo ­ vom a in zasnovo: 1. s tab iln i geografski elem enti koroške reg ije in n jihova družbenogeografska vloga in 2. nestab iln i, h itro sp rem enljiv i d ružbeni e le­ m enti v korošk i reg iji. K p rv im šte je n ek a te re prirodnogeografske fak to rje , predvsem reliefno oblikovanost, nan jo vezane prehode, obrobni značaj po­ k ra jin e (zato pozna naseljenost), gozdnatost, ru d n a bogastva in vodne sile. Med nestab iln im i družbenim i elem enti d a je na prvo m esto gospodarski raz­ voj, k i je že km alu v izrazito ag ra rno p o k ra jin o p rik lica l neag ra rn e p ro iz­ vodne panoge (rudarstvo, fužinarstvo), k i so se postopom a razvile v pravo industrijo . Tak gospodarski razvoj im a k o ren ine v tehničnem razvoju , n a j­ bolj pa je p rispeval k njem u nap red ek v prom etn i tehn ik i. N eag rarn i e le ­ m enti so sprožili b istveno p reo b lik o v an je socialne s tru k tu re . K nestab iln im d ružbenim elem entom šte je Ilešič tud i sp rem enljivost po litičnoupravne p r i­ padnosti, k a r je specifično za obravnavano pok rajino . V m edsebojnem p re ­ p le tan ju stab iln ih in nestab iln ih elem entov loči av to r več iz razitih obdobij, k i so v skladu s splošnim družbenogeografskim razvojem (predslovenska doba, fevdalna doba, posebej doba čistega fevdalizm a te r m erkan tilizem in fizio- kratizem . doba industrijsko-železniške revoluc ije te r jugoslovanska era, ki jo razdeli na razdobje sta re Jugoslavije in na dobo socialistične Jugoslavije). O b ravnava j ih v na jd a l jšem poglavju z naslovom »Razvojne e tape v obli­ kovan ju regionalne s tru k tu re koroške regije«. P rispevek I v a n a G a m s a »Geomorfo loške in k lim atske razm ere v ju ­ govzhodni Koroški« je v k n jig i najobsežnejš i, 32 stran i. Po snovi in načinu obdelave p resega okv ire re fe ra ta . P rik a za n je v slogu sam ostojne znanstvene razp rav e in bi sko ra j bo lj sodil v G eografsk i ves tn ik ali G eografski zbornik. V geomorfološkem delu ve l ja posebej opozoriti na av to rjeve nove rezu l­ ta te o sledeh pleistocenske poledenitve na severni s trani Olševe in U rš lje gore, ki v obsegu, kot so odkrili, presenečajo. Zanimivi so tudi Gamsovi po­ gledi na časovno uvrs t i tev fluvioglacialne in f luvioperiglacialne akum ulac ije v zvezi z obstoječimi te rasam i v obravnavani regiji. O pis k lim e v jugovzhodni K oroški je podroben in široko zasnovan, saj za jem a štev ilne m eteorološke elem ente in je podprt z m nogim i tabelam i. Iz te k s ta je razvidno, da je večina ugotovitev av to rjev ih . O vrgel je trd itev , da so n izki tem p era tu rn i m inim um i v S loven jeg rašk i ko tlin i posledica p re liv a n ja h ladnega z raka iz C elovške ko tline ; žal, p ravega vzroka zan je tu d i on ne pove. N a str. 53 skuša razložiti vzrok visoke m eje ag ra rn e n aseljenosti v K oprivni. T ekst dopo ln ju je pet k a r t, t r i je d iagram i in en p rerez . Škoda, da je k a r ta II., k i je vsebinsko bogata, tehnično zelo slaba; k o t za U ršljo goro bi bilo dobro tud i za O lševo izdela ti k a rto po ledenitve posebej in vnesti n an jo zem ljep isna im ena, ki se v tekstu om enjajo , a jih ni na n a tisn je n i fo tokopiji k a rte , k a te re se je poslužil av to r za p rik az g lacia ln ih sledi. V tek st se je v rin ilo n ek a j več jih napak (Smrekovec, m islim , da je p rav R aduha, str. 33, istotam L azena — Lažen, Korica — Golica, str. 44. 45). J a k o b M e d v e d ob jav l ja re fe ra t z naslovom »Nekatere družbeno- geografske značilnosti jugovzhodne Koroške«. V okvir obravnave ne zajem a samo jugoslovanskega dela Koroške, m arveč poseže tudi p reko m eje med Dravo, Belo in državno mejo, včasih p a vk ljuč i tudi celotni velikovški po­ litični okraj. Ob kra tkem , a zgoščeno, je podal pregled gospodarstva te r raz-, voj števila in s t ru k tu re preb iva ls tva celotne jugovzhodne Koroške in ga pod­ prl z mnogimi tabelami in s štirimi k a r ta m i v prilogi. Prebivalstvo š te je kot element, ki odseva značilnosti razvoja ag ra rnega gospodarstva (ima torej sekundarn i značaj!), zato ga ne obravnava posebej. Pozornost vzbu ja a n a ­ liza sp rem in jan ja zem ljišk ih ka tegor ij glede n a prev ladu jočo smer (pogozdo­ vanje, oze len jevan je in urbanizacija), k a r je tudi kar tografsko ponazorjeno. Medvedov prispevek je posebej zanimiv zarad i p r im e rja v e našega dela jugovzhodne Koroške z avstri jsk im , k a r nudi obenem p r im e r ja n je dveh raz ­ ličnih družbenih sistemov v vodenju gospodarstva. Ob p r ikazu s topnje raz ­ voja ag ra rnega gospodarstva obeh delov je av tor pogumno izrekel k ri t iko naše ag ra rne politike, k i je, oziroma je vsaj bila, vse p re j ko t stimulativna. V sestavo in izdelavo priloženih k a r t j e bilo gotovo vloženega veliko truda, zato je škoda, da se av tor med tekstom n a n je ne sklicuje . N a vsako k a r to posebej bi bilo t reb a zarad i p raktičnosti napisati vsaj ime avtorja , če že ne cel naslov razprave. Na treh k a r ta h ni naznačeno, n a ka te ro raz­ dobje, oziroma leto se podatki nanašajo. »Prometne in turistične značilnosti obm ejne regije« je p r ispevek . M a r - j a n a Ž a g a r j a . V n je m ob ravnava možnosti za več v rs t tu r izm a (pla­ ninski, zdravstveni, obmejni, lovski in zimski) v korošk i regiji, zlasti tostran državne meje. Podrobne je opiše prom etne razm ere v obeh delih v naslonitvi na širše področje, ki v kom unic iran ju na daljavo za jem a tudi obravnavano pokra jino prehodov, stikov in razh a jan j . G lavne ugotovitve: V naši ju g o ­ vzhodni Koroški je turizem slabo razvit; zanj za enk ra t tudi ni p rav ih po­ gojev, razen naravn ih ; drugače je n a avs tr i jsk i strani, k j e r j e turizem, zlasti zimski, veliko bolj razvit, čeprav naravn i pogoji niso nič boljš i od naših. Tekst bogati tu r is tična k a r ta našega dela jugovzhodne Koroške s posebnim poudarkom na prom etn ih poteh. M ilan N a t e k se je v zadn jih le tih uspešno lotil tud i p reu čev an ja stopn je razv itosti slovenskih področij, k a te reg a rez u lta t je razp rav a v GO XVI/1969. Za ravensko posvetovan je je s te s tran i posebej podrobno obdelal koroško reg ijo v odnosu do celotne S lovenije v re fe ra tu z naslovom »Razvi­ tost koroške reg ije v okv iru SR S lovenije. Za tovrstno delo je po treben kom pleksen pogled na gospodarske silnice in z n jim i zvezane p reb iva lstvene in socialne sprem em be. Z b iran je in obde­ lava m nogoterih podatkov, k i so za ta k e analize po trebn i, zah teva pri našem načinu dela veliko tru d a in časa. A vtor je upošteval štev ilne elem ente, na osnovi k a te rih je b ilo mogoče podati končno sodbo stopn je razvitosti koroške regije. V ečina teh je p rik azan a m ed tekstom tud i v desetih tabelah . N azaj je posegel n a jd lje do le ta 1948, večidel p a p rik az u je s tan je zadn jih n eka j let. Končni rez u lta t analiz je : ko roška reg ija spada danes med razv ita pod­ ročja S lovenije; n a jb o lj je razv ita ravenska občina, d rav o g ra jsk a in slove­ n je g ra šk a pa sta pod repub lišk im povprečjem , zato jih je N atek uvrstil med sred n je razv ite občine. 3\'a zadnjem m estu je o b jav ljen re fe ra t M irka P a k a N ekateri e le­ m enti geografskega razv o ja n ase lja R avne po letu 1945«. Ravne, danes n a j­ več je n ase lje v korošk i reg iji, so doživele n a jv eč ji razm ah šele v povojn ih le tih (od 2253 preb ivalcev , k o liko r so jih im ele le ta 1948. so se do le ta 1968 povzpele na 6146 prebivalcev). K ako se je m esto razv ijalo , kakšne sprem em be so nasta le v funkciji, zgradbeni s tru k tu r i te r fiziognom iji naselja , kakšna je s ta ro s tn a s tru k tu ra zgradb, k ako je s s tru k tu ro p reb iva lstva in tendencam i n jegove transfo rm ac ije te r z n jegovo starostno in socialno-poklieno stru k tu ro , o vsem tem govori P akova š tud ija . O bogatena je s štirim i kartog ram i in dve­ m a tabelam a. Z bornik »Jugovzhodna Koroška« veliko p rispeva k poznavan ju te zan i­ m ive obrobne in m ejne slovenske po k ra jin e . D ostopen je tud i inozem stvu, saj im a vsak p rispevek izvleček v angleškem in nem škem jeziku . O pozoriti pa želim na n ek a te re pom anjk ljivosti. Če ko roška reg ija res v k lju č u je tudi občino R ad lje , je v zborn iku slika reg ije nepopolna, k e r p redvsem p r i druž- benogeografskih analizah rad e ljsk a občina ni z a je ta v obravnavo. N eenotnost se kaže p ri p rik azo v an ju geografske podobe onstran državne m eje (velikov- ški ok ra j), sa j so ga p ri opisu reg ije kot celote le n ek a te ri re fe ren ti v k lju ­ čili v okv ir obravnave. V zborn iku močno pogrešam o opis narodnostn ih raz­ m er na nacionalno m ešanem te r ito r iju jugovzhodne K oroške, o k a te r ih je bil govor na ek sk u rz iji; čep rav je v načrtu p rik az teh razm er za celotno Slovensko Koroško, mislim , da bi zarad i popolnosti geografske podobe v geo­ grafski zbornik , k ak ršen je p riču joči, sodil za obravnavan i te r i to ri j posebej opis narodnostn ih razm er.* P ri op isovanju gospodarstva in preb ivalstva , ki se ga ob različni tem atik i poslužu je več av to rjev , m oti n as lan jan je na ča­ sovno različne podatke tam, k je r bi ti lahko bili isti. D rago Meze Koroška in koroški Slovenci. Zbornik po ljudnoznanstven ih in leposlovnih spisov U redil dr. V. K lem enčič (geografsko-socialni del), dr. J. P le te rsk i in dr. T. Zorn (zgodovinski del) in dr. J. Kos (jezikovno-leposlovm del). Izdala Založba O bzorja . M aribor 1971, 590 stran i. . V zadn jem času se tud i v širših p lasteh slovenskega ljuds tva p o ja v lja izredno močno zan im an je za naše ro jak e , k i žive izven m e ja Jugoslavije. Še p rav posebna pozornost je posvečena poznavanju p rob lem atike S lovenske K oroške, k a r se n avsezadn je kaže tud i v tem, da so naše založbe samo v prvih m esecih le tošn jega le ta izdale o tem našem narodnostnem ozem lju k a r tr i za je tn e pub likacije . K ljub tem u pa se mi vendarle zdi, da je v naši zavesti, m islih in besedah že vse prem očno za risana d ržavna m eja, k i je po p rv i sve­ tovni vo jn i razkosala naše etn ično ozem lje in ga p risod ila š tirim državam * K er b o d o r e f e r a t i z z b o r o v a n j a , k i so po s eb e j o b r a v n a v a l i n a r o d n o s tn o p r o b l e m a t i k o ne s am o a v s t r i j s k e K o ro ške , t e m v eč t u d i d r u g i h z a m e j s k i h s lo v en s k ih p r e d e lo v , o b ja v l je n i p o sebe j , j e m o r d a v rze l , k i jo o m e n j a r e f e r e n t , b o l j o p r a v i č l j i v a . — P r i p o m b a u r e d n i š t v a .