357
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
Sedma seja 26. sept. (Dalje.) Poslanec Dežman pravi, da je po zadnji ljudski štetvi 50.000 Kranjcev izven dežele, med njimi primerno malo v slovanskih deželah in najmanj 30.000 Kranjcem bilo bi potrebno znanje nemščine, posebno ker imajo Kranjce na Stajar-skem in Koroškem kot rudokope in pridne delavce jako radi. Potem pripoveduje Dežman neko anekdoto, da mu je, ko je lazil nedavno tega po gorenjskih hribih, tožil nek kmet, kako zel6 obžaluje, da ne zna nemški; koliko več bi zaslužil potem in — da bi obvaroval sina pred tako škodo (rekel je Dežmanu): ,.da hab ich ihn zusammen gepackt und nach Judenburg gefuhrt, dass er deutsch lernt und nicht slovenisch sprechen kennenwird!" (Glasen smeh.) Posebno narodnim rodbinam, trdi Dežman, je mnogo do tega, da njih otroci znajo nemški.
Poslanec Svetec opomni,   da je   na  Kranjskem jako potrebno znanje slovenskega jezika,   kajti vsi do-
358
sedanji deželni predsedniki, izvzemši  prečastitega gosp. Winklerja, ki ga zna, so se ga učili.
Poslanec dr Zar ni k: Napraviti imam nekoliko opazek nasproti gosp. Dežmanu, ki je toliko naglasal, kako silno potreben je nemški jezik Slovencem, ako hočejo v tujih deželah priti do kruha. No, nemški jezik je našim deželanom jako malo potreben, kajti le redko hodijo oni v nemške kraje, pač pa v veliki množini v južne slovanske kraje in pa v Trst. Istim, kateri gredć v Trat, in katerih je jako velika večina, bilo bi znanje laškega jezika jako potrebno.
Toda gospodje nasprotne strani, kateri silijo nemščino našemu slovenskemu narodu le s povodom , da skrbijo za njega, ako gre med svet, nikdar niso še predlagali 500 ali 10(0 gold. za poduk italijanskega jezika , ki bi bil v istini Slovencem, ki gredć po zaslužkih izven dežele, dosti bolj potreben, kakor pa nemški jezik. So bi pa imel deželni zastop nalog, skrbeti za vse tiste ljudi, kateri gredć izven dežele, treba bi bilo, da njih podučevati skrbimo tudi v angleškem jeziku, kajti kranjski Slovenci so v Minnesotti in Wabashi ustanovili uže prilično veliko kolonijo, in ker je v severni Ameriki poslovni jezik angleški, bi bilo jako potrebno in koristno, da bi ga naši rojaki tudi znali. In tako bi bilo potem po načelu gospodov nasprotne strani skrb imeti za to, da se Slovenci nauče* vseh jezikov. Najbolj treba bi pač bilo, da se naši ljudje" uče* hrvatskega ali srbskega jezika, ker, kakor je bilo uže istinito opomneno, oni hodijo v ogromni večini v južno-slovanske kraje. Ali gospoda, ako bi se kak ljudski učitelj postopi! pod sedanjim šolskim svetom vcepljevati naši mladini srbski jezik ali le cirilico, stante pede bil bi iz službe odpoden, akoravno bi deloval le koristno za naš narod. (Dobro! Dobro! Res je!) Iz tega se vidi, da našim narodnim nasprotnikom absolutno ni nič do *ega > pomagati našemu narodu s tem, da se priuči njemu koristnih in potrebnih jezikov, ampak da jim je edini smoter le germanizacija našega slovenskega naroda.   (Dobro! Dobro! Res je!)
V obče pa mi nismo naših ljudskih šol ustanovili za tiste, kateri gredć izven dežele, ampak za naš narod, kateri v deželi ostane in tu živi. (Klici: Tako je!) Slovencu, ki ostavi deželo, temu je samemu skrb, da se priuči jezika, kakoršen mu je potreben, kakor se v istini tudi Slovenci iz Kranjske, na pr. v Trstu, jako hitro priuče laškega jezika.  (Dobro! Dobro!)
Poslanec dr. Vošnjak opomni, da med bolniki, kateri so se oskrbovali v inozemskih bolnišnicah prete-čeno leto, in katerih je bilo 3087, jih je bilo največ oskrbljenih v južnoslovanskih deželah in v Trstu, najmanj pa na Nemškem. Ako se računi po teh številkah, je kranjskih Slovencev komaj 10.000 v nemških krajih, 30.000 pa v južnih pokrajinah in v Trstu. Po tem pač ni vsem tolik potrebna blažena nemščina.
Poslanec dr. pl. Schrev pokara gosp. Svetca, da kot ud okrajnega in krajnega šolskega sveta ni precej proti litijskemu učitelju postopal uradno, kajti isti je pozabil na svojo dolžnost, ker se ni brigal za poduk nemškega jezika v ljudski šoli litijski. Dr. pl. Schrev kot poročevalec še mnogo govoriči, konečno pa vsklikne: „Wer heute ein gebildeter Mensch sein will, muss deutsch kennen!" (Glasno oporekanje! Ni res! Velik smeh. Nemški poslanci popravljajoči abotno trditev dr. pl. Schreya kličejo: „In Oesterreich!")
(Konec prihodnjič.)