St. 36.
Trbovlje, dne 27. decembra 1912.
L. III.
Glasilo slovenskih rudarjev
K
Izhaja trikrat na mesec in »icer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 kron«. Posamezne Številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnin« proste. Nefranklrana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravn. je v Trbovljah na štajerskem.
Sodrugom čitateljem želi srečno in veselo novo leto
uredništvo in upravništvo.
Mir z vami...!
Preden okrvavite meč, čujte glas razuma in resni opomini
Mar ne vidite, da na vaši zemlji tli v pepelu, rdečih isker, ki švigajo iz njega?
Ne vprašajte dvorjanov in plemičev, čigava kri se preliva v bitki!
Vprašajte tiste, ki ostavljajo plug in vojnlke, kojih kri ni voda!
In kadar slišite njih odkritosrčen odgovor, boste vedeli kaj jc to, kar vidite v pepelu.
Klopstock.
Te dni bodo zvonovi vabili verne množice v razkošno okinčane cerkve, da slišijo tam veselo oznanilo: »Mir ljudem na zemlji!* Leto za letom, že skoraj dvatisoč let, se oznanja množicam isto oznanilo, ali miru še ni! Koliko tisoč in tisoč grozovitih, krvavih vojn se je že bilo v tej dobi! In zakaj? Prelivalo se je že od nekdaj človeško kri v razne namene. Bile so krvave bitke za gospodarstvo posameznih rodbin, za vero, kakor na primer kruta tridesetletna vojna, pa tudi za osvoboditev narodov. Ali je človeštvo pri vsem tem pozabilo na mogočne besede velikega Nazarenca. kojega pozdrav je bil: „Mir z Vamil"? Zlorabljalo se je njegovo ime za najkrutejše vojne. V njegovem imenu so kristjani poklali tisoče in tisoče, da, miljone ljudi v križarskih in raznih drugih verskih vojskah. Pa tudi v drugih vojnah blagoslavljajo božji namestniki orožje vojnih trum, ki gredo na človeško klanje. Ali se ti ljudje več
ne spominjajo besed svojega učitelja, ki jim je dal toliko lepih naukov? Da, spominjajo se jih že in na jeziku jih nosijo vsak čas, kadar jim je to v korist, ali vkljub temu drugače ravnajo — kakor jim pač najbolje kaže.
Ni še dolgo tega, ko je na vzhodu divjala krvava vojna. Topovi so grmeli, puške so pokale, gorele so vasi in sela in človeška kri se je prelivala v potokih. In čemu to? Mogotci so oznanjali, da je to vojna križa proti polmesecu. Ali bilo je le pretveza za gospodovalno poželjenje mogotcev, ki so si hoteli prilastiti čimveč zemlje. In zato je moralo tisoče in tisoče mladih, upa-polnih ljudi pasti na bojišču I	i
Vkljub temu, da je na bojnem polju nasta tišina, pa še ni nevarnost s sveta, da znova prične krvavo klanje še v mnogo večji meri kot kdaj poprej. Grozi nam svetovni požar, ki bi uničil ljudstva, dežele in države. In ravno tisti, ki se imenujejo kristjani in ki je tudi zanje veliki Učenik izrekel besede: »Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebel“, hujskajo najljutejše na kr* vavi ples.
Edina svetla točka v tej žalostni sliki je, da so široke plasti delavskega ljudstva tisti činitelj, ki brani nauke Nazarenca ?oper privržence njegovih namestnikov na zemlji in manifestira za mir. Socialistični kongres v Basileji je izrekel geslo: „Boj vojni!“
Človeštvo ima vse druge in plemenitejše naloge, nego klati in pobijati se na bojiščih. Bojišče dela in trpljenja itak že zahteva ogromne žrtve dan za dnem. Kaj bi se torej ljudje še nalašč pobijali v škodo človeštva? Mnogo plemenitejše je delo za osvoboditev človeštva iz suženjskega jarma kapitalističnega družabnega reda. Iz jarma, ki ga je že skozi tisočletja nalagala peščica brezdelnih lenuhov širokim ljudskim slojem na tilnik, da si zagotovi prijetno in brezskrbno življenje. Boriti pa se ima delavstvo v prvi vrsti zoper temo nevednosti, ki v njej tiče še miljoni trpinov. Ko bo dovršena velika in plemenita naloga človeštva, zlasti pa delavskega ljudstva, se bo šele uresničilo geslo: »Mir z Vami!"----------------
Rudniška produkcija v Avstriji leta 1911.
Premogovniki za rjavi premog.
Rjavi premog so leta 1911 kopali v 15. kro-novinah, oziroma v 19. rudniških uradnih okrožjih. Leta 1910 je bilo 8 podjetji več, v katerih so delali, kakor pa leta 1911, posledica tega je bila, da je število vposl enega delavstva padlo za 1797 oseb. Navzlic temu so v Avstriji leta 1911. izkopali za 1,324.791 meterskih stotov več rjavega premoga kakor pa leta 1910.
K skupni množini izkopanega rjavega premoga so prispevale posamezne kronovine, (oziroma so v posameznih kronovinah izkopali): Češko 82 43 odstotkov, Štajersko 11*74 odstotkov, Kranjsko 1 56 odst, Gorenja Avstrija 1*51 odst., Moravsko 089 odst., Koroško 0‘51 odst., Dalma-. cija 0'50 odst., Istra 0 42 odst., Spodnja Avstrija 016 odst., Tirolsko 015 odst., Galicija 0'12 odst. in Šlezija 001 odstotkov.
Od skupne množine izkopanega rjavega premoga so izkopali v državnih premogovnikih, ki se nahajajo v rudniško uradnih okrožjih v Cho-motuv, Most in Hall (na Tirolskem), 14,016.697 meterskih stotov.
V državnih premogovnikih so leta 1911. izkopali za 642.097 meterskih stotov več rjavega premoga kakor pa leta 1910.
Izvoz rjavega premoga, večinoma v Nemčijo, Ogrsko, Italijo in Švico, je znašal 77,264.318 meterskih stotov, to je 3058 odstotkov. Izvozili so ga za 344.771 meterskih stotov več kakor prejšnje leto.
Iz Češke so v tuje dežele izvozili tekom leta 1911. 71,120 846 meterskih stotov, za S.690‘896 meterskih stotov manj kakor so jih izvozili v prejšnjem letu.
Nastopno prinašamo tabelo, iz katere je razvidna množina premoga, ki so jo v posameznih okrožjih rudniških uradov izkopali, kolikor je povprečno odpalo na posameznega delavca in diferenca (razlika) v primeri z letom 1910.
LISTEK.
KAREL RENNER:
Poljedelec.
(Dalje.)
Končna posledica delitve.
Delavsko ljudstvo dežele I Vidiš, kaj je prišlo iz te delitve. Izmed 2,846.000 kmetovalcev je 1,322.000 družin s posestvom, manjšim od 2 ha; to so torej reveži, ki od te pedi zemlje ne morejo živeti!
Nadaljnih 810.000 kmetovalcev ima po 2 do 5 ha zemlje. To so torej mali kmetje, ki težko če pridelajo kaj več, nego porabijo sami s svojo družino.
Samo teh revežev in malih kmetov je že nad dva miljona, torej nad tri četrtine onih, ki posedujejo zemljo. Poleg teh je 613 tisoč srednjih kmetov, ki posedujejo od 5 do 20 ha zemlje. To so vseskozi kmetje, ki obdelujejo zemljo sami. Pa vendar rabijo ti kmetje od časa do časa tudi poljske delevce kot pomočnike. Zaradi tega omahujejo in ne vedo, ali naj drže z majhnimi ali velikimi kmeti. Z njimi vred šteje torej vsa mno-
žica poljedelcev, ki sami delajo, okolo 2.745.000 posestev.
Tem nasproti pa stoji le sto tisoč posestnikov, kateri imajo več nego 20 hektarjev zemlje in med .temi je s mo 11.466 veleposestev z več nego 100 hektarji. Ampak to malo število veleposestnikov, ki ima največji in najlepši del zemlje v svoji posesti, sme lenariti in zapravljati denar po svoji volji. Oni ne morejo priti ob grajščino in ob posestvo, ker so ta povišana v fideikomise.
Zato vprašajo socialni demokratje: Ali je to deljenje pametno in pravično? Ali je za ljudstvo koristno? Ali je prav, da razpolagajo z najdragocenejšo zemljo tisti, kateri se branijo jo obdelovati? Zato je vzkliknil v agrarni debati dne 12. 1907 socialno-demokratični govornik: Zemljišča onim, ki jih obdelujejo! Vsled tega se je tudi izrekel proti »zemljiščem mrtve roke in zemljiščem nedelavne roke*.
Kakor imamo dvojno vrsto poljedelskega prebivalstva, tako moramo imeti dvojno vrsto poljedelske politike. Politiko gospodov na deželi delajo agrarci. Njihova politika množi izkoriščanje na deželi in pospešuje kapitalizem. Tej se mora postaviti nasproti politiko delavnega ljudstva na deželi! Sami se vprašajte, kdo vodi dandanes to
politiko malih, delajočih na deželi? Kdo se briga za srednjega in malega kmeta, kočarja, dninarja; kdo se zavzema za interese delavcev na kmetijah in gozdovih?
Veleagrarci so vendar ravno njihovi izkoriščevalci! Krščanski socialci so s plemstvom naravnost v zvezi in princ Lichtenstein je njih vodja! Nacionalci nimajo nič drugega v mislih kakor ezikovna vprašanja in ministrske sedeže, preskr-jbitev dijakov in uradniška mesta. Poslušajte torej, kdo se je v državnem zboru zavzel za delavno kmečko ljudstvo!
V občini
trpi kmečko ljudstvo zaradi tega, ker je vsuž-njeno v tretjem in četrtem volilnem razredu in izročeno na milost in nemilost gospodom iz prvega razreda. Kdo se bori za enako volilno pravico vseh v enem edinem volilnem razredu v občini? To so socialni demokratje!
V deželi.
Deželni zbori imajo vrhovno nadzorstvo nad zavodi za uboge, nad bolnišnicami, šolstvom, nad poljedelskimi zadrugami, nad podporami itd. Na vseh teh stvareh imajo mali kmetje največji interes! Kar stori dežela, je dandanes skoraj izključno veleagrarcem v prid. In sicer radi tega
Okrožni rudniški urad ali dežela (kronovina)	število rudniških obratov	število vposlenih delavcev	Množina iz-] kopanega premoga v letu 1911 v meterskih stotih	Proizvajalni stroški v kronah	Na enega delavca odpade		Razlika napram letu 1910		Cene premogu na mestu kjer se ga koplje		Razlika napram letu 1910 v vinarjih
					množina v meterskih stotih	vrednost v kronah	množina v meterskih stotih	vrednost v kronah			
									K	v	
Faiknov		13	5 030	27,756.631	12,340.465	5518	2453	-f- 66	— 72		44-46	— 1-86
Loket		20	2 085	9,183.485	4,332.083	4405	2078	+ 204	+ 31	—	47-17	— 156
Chomutov		18	2 226	15,788.020	7,308.529	7093	3283	-j- 249	+ 16	—	46 29	— 145
Most		33	19.818	129,184.562	61,415.307	6519	3098	+ 235	— 3	—	47-54	— 1 83
Teplice		25	5.221	25,932.062	12,073.524	4967	2312	+ 150	— 101	—	4656	— 3 53
Kutna Hora		2	98	422.646	192259	4313	1962	— 99	— 26	—	45-49	-j- 0 43
St. Polten		3	213	398.671	250.843	1872	1178	+ 52	+ 29	—	62-92	— 0 24
Wels		2	1.568	3,804.427	2,877.895	2426	1835	— 25	— 29	—	75 65	— 9 40
Brno		7	628	2,258.985	940.190	3597	1497	+ 123	+ 55	—	41-62	+ 0 08
Moravska Ostrava		1	3	13.667	6.483	4556	2161	-f- 396	-j- 103	—	47 43	— 203
Kaczyka 		1	2	1.200	1.920	600	960	-f- 539	-f 872	1	60 —	—
Ljubno 		4	4.785	10,472.072	10,135.849	2188	2118	-f 134	+ 209	—	96-79	+ 3-90
Gradec		25	3.620	9,331.420	6,812.728	2577	1881	+ 123	-f 120	—	73 01	+ 1 24
Celje		9	5.119	9,855.514	8,629.037	1925	1685	-f 128	+ 227	—	87-55	+ 1 60
Celovec		5	711	1,284.956	993 746	1807	1398	+ 98	+ 54	—	77 34	- 1-50
Halle 		1	274	371.600	507.192	1354	1851	+ 113	+ 157	1	36-49	— 0-30
Predarlsko		1	3	345	517	115	172	— 172	— 388	1	4986	—
Ljubljana		5	1.525	3,938.593	3,009.523	2583	1973	+ 50	+ 139	—	7641	+ 403
Zader (Dalmacija)		2	678	1,275.712	591.382	1882	872	— 28	— 25	—	46 36	— 0-59
Zader (Istra)		1	862	1,007.330	1,364.800	1250	1583	+ 487	+ 616	1	26-68	— 016
Stanislav	•		4	427	301.440	364.770	706	854	— 61	— 235	1	21-01	—2103
Cela Avstrija		181	54.902	252.653.338	134,149.042	4602	2444	+ 169	+ 43			53 01	— 106
Za napravo briket, ki se jih je izdelalo 2,102.584 meterskih stotov v vrednosti 2,168.551 kron, se je v letu 1911. porabilo 3,554 947 meterskih stotov rjavega premoga. Pri izdelovanju briket je bilo vposlenih 261 delavcev. Napram letu 1910. so jih izdelali 241.121 meterskih stotov več, in so bili vredni 224.496 kron. Od celotne množine briketov, ki so jih izdelali in ki so bili v zalogi, jih je leta 1910. odpadlo na Avstrijo 627.513 meterskih stotov, dočim je ostala množina 1,399.447 meterskih stotov odpadla na tujino.
Poraba briketov je v Avstriji narasla za 85 tisoč meterskih stotov, povečani izvoz, poglavitno na Bavarsko in Saksonsko, je znašal 32.966 met. stotov. Za izdelovanje briket se porablja redovito le najdrobnejši premog, ki je najcenejši; njegova vrednost se ceni na 2162 vin. za meterski stot.
Nadvrednost, ki je nastala pri izdelovanju briket, je znašala na posameznega delavca 5362 K.
Pri izdelovanju briket sta udeležena: Češka z 99 04 in Štajerska s 096 odstotkov.
Ne glede na malenkostne izjeme, na poročilo o produkciji za leto 1911. kaže, da je delavnost posameznega delavca zopet znatno narasla.
Le malo okrožnih rudniških uradov izkazuje zmanjšano delavnost posamičnega delavca, kar pa ima svoje gotove vzroke. Tako na primer kon-statira rudniški urad za Predarlsko, da se v ta-mošnjih premogovnikih dela le v toliko, da se obrat in jame vzdržujejo in se koplje premog le tam, kjer se napravlja nov rov. Splošen uspeh, kar se tiče izkopanega rjavega premoga v letu 1911, si je tolmačiti tako, da je večja množina
ker imajo v deželnih zborih veleposestniki privilegirano zastopstvo, mali posestniki pa navadno prav nobenega. Samo socialni demokratje so zahtevali enako volilno pravico za deželne zbore in odpravo kurije veleposestnikov.
Vse druge stranke, brez izjeme, so dne 9. julija 1907 ta predlog zavrgle. Pa kdo je po dvajsetletnem, žrtev polnem boju pribojeval državnozborsko volilno pravico vsakemu 241etnemu državljanu? Samo socialni demokratje!
Če že morejo dandanes široke plasti ljudstva vplivati na zakonodajo, samo da stvar pravilno v roke primejo, se moramo zahvaliti boju, krvi in žrtvam socialne demokracije proti gospodujočim razredom.
In kdo je tisti, ki se bojuje v državi
proti neznosnim bremenom, ki jih nalaga ljudstvu militarizem in davki? V bedi in trpljenju vzgoji mali kmet in dninar svoje sinove — pa mu jih država žene v vojašnico. Vedno več novincev dovoljujejo agrarci, krščanski socialci in nemški nacionalci! Vedno več sinov ljudstva odtujujejo staršem v vojašnice. In kako se tam ravna z njimi?! Kdo se pa neprestano v trdem boju bojuje proti nečloveškemu trpinčenju vojakov ? Samo socialni demokratje! Saj sinovi agrarcev, vele-
dobljenega premoga zahtevala večje napenjanje delavskih moči na eni strani, na drugi strani pa veliko izkoriščanje delavstva pri delu sploh. Poročilo o delavnih razmerah, ki ga bo morala vlada izdati, bo pokazalo, če se tudi delavske plače nahajajo z nadprodukcijo v skladu.
Zakaj nisem prišel na shod.
Prav tako kakor drugod tudi v rudarskih krajih časih ne pridejo shodi do veljave zato, ker so slabo obiskani, in sicer se opaža to pri političnih in strokovnih shodih. Naj si odbori prizadevajo karkoli, da so shodi zanimivi, vendar pa niso vstanu pregnati kronične bolezni, ki obstoji pri nekaterih delavcih v tem, da ne prihajajo na shode. Če pa jih vprašamo, zakaj jih ni bilo na shod, tedaj slišimo časih kar smešne izgovore. Vsak ima drugačen izgovor, ki ga pa večinoma ne moremo smatrati za resno opravičbo. Je pač samo izgovor. Izgovorov, zakaj kdo ne pride na shod, je toliko, da bi jih lahko sestavili celo listo.
Mogoče, da je pri nas tudi še nekaj takih, ki pridejo v zadrego zaradi izgovora, zakaj niso prišli na shod, in ti lahko torej iz nastopnih izgovorov enega izberejo zase.
1. Imel sem opravek.
2. Bil sem bolehen.
3. Dogovoril sem se, da pridem tam in tam.
4. Zmotil sem se v datumu.
5. Šel sem mimo, pa sem mislil, da še nobenega ni.
6. Bil sem povabljen v neko družbo.
7. Moral sem spremiti sorodnika na kolodvor.
8. Moral sem nekaj oskrbeti.
9. Hotel sem obiskati bolnega prijatelja.
10. Bil sem na svatbi.
11. Bolela so me kurja očesa.
12. Nisem mogel najti svoje j članske knjižice.
13. Dokler bo tovariš X .. . predsedoval, ne pridem.
14. Sedanje društveno vodstvo mi ne ugaja.
15. Saj nima pomena, itak vidim vedno le znane obraze.
16. Nimam vselej časa prihajati na shode, imam tudi druge opravke.
17. Moja žena je nejevoljna, kadar grem na shod.
18. Bit sem grozno prehlajen.
19. Doma sem pospravljal.
20. Bil sem na koncertu.
21. Ne daleč od mene je gorelo.
22. Kar ta pove, vem jaz že zdavnaj.
23. Saj ni treba, da bi moral biti vedno zraven.
24. Popolnoma sem pozabil, da je shod.
25. Moj tovariš je zaspal.
26. Moja žena je bila bolehna.
27. Ni me veselilo.
28. Močno je deževalo.
29. Bilo je prevroče.
30. Bil sem v gledališču.
31. Zakaj se ni vršil shod popoldne.
32. Zvečer je bilo mraz.
kmetov in meščanov postanejo večinoma častniki — zato prizanašajo te stranke mučiteljem moštva.
Krščanski socialci, nemški nacionalci in agrarci pa niso pomnožili le posadke na kopnem, ampak dovolili so tudi mnogo velikanskih bojnih ladij, izdali so neštete miljone ljudskega davka samo za to, da se pošiljajo sinovi ljudstva ven na morje, kjer zamore ena sama mina v eni minuti v valovih širokega morja pokopati ladijo in moštvo, mnogo miljonov davka in	na stotine	vaših	sinov.
In zakaj? Za nič in zopet	za nič!
Kdo je, ki se edini bojuje proti naraščajočim davkom?
Samo socialni demokratje! Podražili so vam z davki in carino vsak kilogram sladkorja za 38 vin., 1 kg kave za 1 K 20 vin., 1 kg soli za 9 vin., 1 liter piva za 10 vin., Vs žganja za 7 v., 1 liter petroleja za 18 vin., 1 kg moke za 7 vin. itd. Kosa, plug, sekira v	vaši roki	se	je	vsled
železarske carine podražilo	za poldrugo	krono na
vsak stot železa. Celo na vaših oblekah je — računajoč na kilograme — carina v znesku 1 K in več! Ti indirektni davki, carine so bile sklenjene od kapitalističnih strank in ena sama stranka je vsikdar nastopila proti tem davkom na kruhu in soli, na suknji in srajci, kosi in plugu — in to je bila socialna demokracija!
Socialni demokratje so se postavili današnji krivici zemljiškega davka po robu in so zahtevali:
Naj se davki malemu kmetu spravijo na manjšo mero in naj razliko prenašajo veleposestniki, ki so danes skoraj prosti davka.
Ta Rennerjev predlog je bil dne 1. julija 1910 v finančnem odseku od strani agrarcev, nemških nacionalcev in krščanskih socialcev zavržen. Ali si moremo želeti jasnejšega dokaza, da zastopajo te stranke samo gospodo na deželi? Toda nasprotniki socialne demokracije pravijo vedno:
Socialni demokratje hočejo pogubiti kmečki stan!
To je vse od kraja do konca zlagano! Vse to, kar prinašajo agrarni govorniki na zborovanjih naprej, da so se baje Bebel, Kautsky, Ellen-bogen in drugi izrekli proti kmetom, je izmišljeno ali pa zavito. Seveda, da se mi socialni demokratje bojujemo proti veleagrarcem; tega ne bomo nikdar tajili. Kajti oni so ravno na deželi tista gospoda, ki izkorišča, kakor tovarnarji, veletrgovci in finančni kapitalisti v mestu. Naš boj velja za vse kapitaliste in izkoriščevalce in braniti hočemo vse tiste, ki so izkoriščani in tlačeni, bodisi v mestu ali pa na deželi.
(Dalje prih.)
33. Prispevke imsin plačane, ali to ne zadostuje?
34. Na shodu je merodajna le ena klika.
35. Zakaj bi se s prijatelji kregal?
36. Nisem vedel, da se shod vrši že dopoldne.
37. Saj itak vse skupaj nima nikakršnega pomena.
38. Prostor, kjer se je shod vršil, mi ne ugaja.
39. Na zadnjem shodu sem se moral jeziti.
40. Saj itak nič ne velja, kar jaz rečem.
41. Vselej se preveč nepotrebnega govori.
42. Bil sem preveč zaposlen.
43. Shodi se vselej prepozno pričnejo.
44. Shodi trajajo predolgo.
45. Saj gre tudi brez mene.
Takih izgovorov, ki pa jih je še veliko več, se poslužujejo tisti, ki se shodom izogibajo. Gotovo tudi marsikateri sodrug najde med navedenimi izgovori znane besede, ki jih je nemara že sam izpregovoril. Noben organiziran delavec, ki se v popolnem obsegu zaveda svoje dolžnosti, ne sme prihajati s podobnimi praznimi izgovori. Gotovo so tudi resne ovire, ki odsotnost opravičujejo, toda večinoma je povod, zakaj delavci shoda ne obiščejo, brezbrižna nezavednost. Vsak tovariš mora priti do spoznanja, da je poleg plačevanja prispevkov in izpolnjevanja drugih stvari, tudi njegova dolžnost, da se udeležuje redno shodov, ki jih strokovna ali politična organizacija sklicuje.
Prosim torej, da vbodoče ne bo nobenih iz-govorev več!
Naznanilo tajništva.
Sodrugi v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku pozor! Odbori naših organizacij v Trbovljah so sklenili napraviti v nedeljo dne 29. junija 1913 izlet s posebnim vlakom v Trst. Da: se to omogoči, priporočamo vsem rudarjem v omenjenih krajih, ki bi se nameravali tega izleta udeležiti, da prično že z mesecem januarjem (torej z začetkom novega leta) vplačevati vsak mesec po 2 K za vožnjo, ki je proračunana na 10 kron za osebo tja in nazaj. Priglašati se je v Trbovljah v rudarskem tajništvu, v Zagorju v konsumnem društvu, v Hrastniku ravnotako v konsumnem društvu. Opozarja se, da mora biti celoten znesek za vožnjo do konca meseca maja 1913 vplačan.
Pričakovati je, da porabi delavstvo to redko priliko, da si ogleda največje avstrijsko pristaniško mesto in morje v čim večjem številu, ter si v to svrho v pravkar označenih zauprii-štvili prijavi. Natančnejši vzpored in pojasnila bomo pravočasno objavili v »Rudarju« in »Zarji«.
Ivan Tokan, rudarski tajnik.
Književnost,
Družinski koledar za navadno leto 1913 je
izdala in založila splošna delavska zveza »Vzajemnost« za Kranjsko v Ljubljani. Knjigo, ki bi morala biti v vsaki hiši, se ugodno in dobro razlikuje od sličnih publikacij, izvrstna in izbrana vsebina raznovrstnega poučnega in zabavnega gradiva z mnogimi dovršenimi ilustracijami. »Družinski koledar« je krasno v platnice trdo vezan in obsega nad 210 strani v veliki osmerki. Poleg navadnega kalendarija vsebuje tudi razne druge važne določbe splošne vredinosti.
Z izdajo tega koledarja je »Vzajemnost« ustregla nujni potrebi. Ni nam več treba segati po raznih meščanskih izdajah te vrste, ker imamo domače boljše blago.
Kdor se hoče v kratkem in točno poučiti o zgodovini delavskega gibanja na Slovenskem, kakor tudi o raznih drugih važnih vprašanjih, kdor se hoče v svojih prostih urah izvrstno zabavati, naj si kupi »Družinski koledar« in gotovo mu ne bo žal denarja, ki ga je zanj izdal.
Odiveč bi bilo, še nadalje izgubljati besede, ker knjiga se sama priporoča. Omislite si jo torej vsi. In to vam bo tem lažje, ker je cena prav nizka.
Cena: 1 izvod 1.20 K, po pošti 20 vin. več; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V jkolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremljeno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne jemlje nazaj. Naslov za naročbe: Zveza »Vzajemnost« v Ljubljani.
Sodrugi na Štajerskem in Koroškem na-roče ta koledar tudi lahko pri rudarskem tajništvu v Trbovljah.
Dopis!.
Trbovlje. Dne 8. decembra se je pri nas kakor po navadi obhajala sv. Barbara. Tudi letos je v čakalnici pri Polaju nekaj tercijalk okinčaio oltarček te svetnice. Mi tega niti ne bi omenjali, ker je naša vera v moč sv. Barbare v pričo tolikih in strašnih nesreč, ki se v rudnikih dogajajo precej omajana. Veselja pa navzlic temu omenjenim devicam nočemo kratiti, samo eno se nam zdi prav čudno. Ko so bil 3 namreč najbolj goreče zatopljene v pletenje vencev, niso imele prav nobenih pobožnih misli, zakaj vsakogar, ki se jim je pokazal, so prav po »krščansko« obrale. To torej dokazuje, da je igralo hinavstvo večjo vlogo kakor pa pobožnost. Gospodje uradniki imajo o sveti Barbari pač,drugo mnenje, ti so jo obhajali v Celju pri polno obloženih mizah pa jim seveda ni prišla na misel sv. Barbara, tem manj pa kaka maša. So pač praktični ti naši gospodje, sami polno obložene mize z jedili in pijačo, rudarjem pa prepuste, da gredo z lačnimi želodci k maši, misleč, da jih bo že sveti duh nasitil. Naše device naj torej vprihodnje za stvar, ki pada že zdavnaj v staro šaro, nikar ne bodo več tako navdušene, ali pa naj vsaj pri svojem meglenem... opravilu puste poštene ljudi pri miru.
Trbovlje. 2e večkrat smo bili primorani tega ali onega paznika prijeti zaradi nedostojnega občevanja in ravnanja z delavci, in vselej smo se hudo zamerili. Da, da, resnica v oči bode. Danes imamo opraviti z nekim Rudolf Stuškom na Doberni, po domače v Trboveljski Sibiriji, ki pa je menda bolj podoben srednjeveškemu biriču kakor pa pazniku. Go-spodin Stušek delavcu, na katerega se spravi, žuga, da ga bo kar ustrelil. Jako prijazno kaj?! Vsakemu, ki se njegovi vosokosti Stušku zameri, preti, da mu bo že pomagal!! Jako vljud.-no, kaj ne da?! No, no, boljše, bo če bo ta visoki gospod svojo maščevalno žilico nekoliko brzdal. Stušek si naj zapomni stari pregovor, ki pravi; »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.« Utegnilo bi se prav lahko pripetiti, da bi kdo tudi njemu pomagal. Sicer pa tudii drugače ne pristoja Stušku spričo njegove malenkostne šarže tako ravnanje z delavci, posebno ne, ker je tudi sam, kakor vsak drug delavec pri rudniku od danes do jutri. Le spomni naj se na svojega tovariša Flisa na zapadnem okrožju, in naj se prime za svoj nos. S »pomaganjem« in streljanjem torej nekoliko bolj počasi, ker se tako orožje lahko tudi obrača.
Trbovlje. Prošli tedien je rabila žena nekega rugarja, ki ji je mož tako bolan, neko zdravniško izpričevalo. Izpričevalo, ki je sestajalo iz treh pisanih vrstic je napravil g. dr. Herzog, zaračunal pa je zanj štiri krone. Glede na bedno stanje, v katerem se uboga žena s svojini težko bolnim možem in šestimi manjšimi otroci nahaja, je ta račun pač nekoliko prehud.
Trbovlje. Kaj je pri bolniški blagajni bratovske skladnice pri nas vse mogoče, nam drastično dokazuje naslednji slučaj: Ni še dolgo, ko je neki rudar imel dobiti takozvano bolniško podporo, skupaj nekaj črez 30 kron. Veliko razočaianje je dočakal delavec, zakaj ko je prišel po svojo podporo, so mu rekli, da je njegovo podporo že nekdo vzel. In ker je do-tični delavec stal na popolnoma pravilnem stališču, da to njega nič ne briga, ter da zahteva, kar mu gre, so mu rekli, da bodo stvar naznanili orožnikom in da bo šele potem dobil svoj denar, ko bodo orožniki dotičnika dognali. Ta je Pa lepa! Delavec ni nikogar pooblastil, da bi na mesto njega denar vzel, če se pa najde kak lopov, ki mu izroči bolniška blagajna denar, kakega druzega, tedaj pa naj trpi tisti, ki je bil bolan. To je pač nekam čuden nazor, in radovedni smo, kaj bo rekla rudniška oblast. Vsekakor ima delavec pravico »zahtevati svoj denar, ki mu ga je bolniška blagajna dolžna izplačati. Če pa je bolniška blagajna denar »za-šuštrala«, to delavca nič ne briga, ona sama je dolžna čakati in poskrbeti, da dobi denar iz nepoklicanih rok nazaj. Sicer pa je tudi ne-neumnosi, tolažiti delavca s tem, kar bodo orožniki dognali, posebno ker je lopov izginil in prisleparjeni denar spravil, preden ga bodo orožniki zasačili. Jasno je torej, da na tak način delavec nikoli ne bi podpore dobil. Bolniška blagajna je dolžna delavcu podpore izplačati, škodo pa naj trpi tisti, ki jo je zakrivil. Edino tako je prav!
Podružnica Unije avstrijskih rudarjev v Trbovljah priredi dne 31. decembra 1912 Silvestrovo veselico, ki se prične ob 7. uri in se bo vršila v vseh prostorih »Delavskega doma« ob jako majhni vstopnini 20 vin. za osebo. Na mnogobrojno udeležbo vabi	odbor.
Idrija. V nedeljo dne 8. t. m. se je vršil pri Barbara-čakalnici izreden občni zbor delegatov tukajšnje bratovske skladnice. Šlo je za provizije po novem plačilnem normalu. Delegati so tozadevne tabele soglasno odobrili s pristavkom na dvornega svetnika g. Billeka,
naj skuša pospešiti, da višje oblasti nove provizije čimprej potrdijo. Gospod dvorni svetnik je to obljubil ter dostavil sledeče: Če se vse to ta mesec reši, potem bodo dobili tudi stari pro-vizionisti, ki imajo čez 20 let službe, lep priboljšek, ki je odmerjen od 1. julija t. 1. in je razdeljen sledeče: Oni, ki so dobili 20 do 25 let, dobe najmanj 300 K provizije, od 20 do 30 let 400 K, od 30 do 35 iet 500 K, od 35 do 40 let 600 K. Oni pa, ki so delali nad 40 let, dobe 700 K provizijo letno. Potemtakem bi dobili po največ po 50 K za pol leta naknadno priboljška, če bi se nove tabele še ta mesec potrdile. Ni veliko, ali vendar nekaj uspeha se kaže od tega, ker so je od naših delegatov to na vsakem občnem zboru drezalo, kajti rekli smo že in še poudarjamo, da kar se da doseči, se doseže le s pomočjo delavskih zaupnikov na pritisk organizacije, ne pa s kakšno puhlo govoranco v državnem zboru, kakor se ž njimi ponašajo naši nasprotniki.
Velenje. Vnovič se nam je pečati z gospodom ravnateljem tukajšnjega rudnika in to radi tega, ker mož očividno radi propada klerikalnih backov pri volitvah v rudarsko zadrugo svojo nejevoljo kar brzditi ne more. Naših sodi ugov, ki so bili izvoljeni kar videti ne more. Leže mu pač v želodcu zaraditega, ker hočejo, vestno zastopati svoje sodelavce, ki so jih za to in v ta namen izvolili. Verjamemo, za ravnatelja je bilo poprej veliko komodneje, imel je pred lokalnim delavskim odborom popolnoma mir, nihče se tedaj izmed teh možakarjev za nobeno stvar ni zmenil, delal je po svoji volji kakor mu je bilo drago, tako razmerje mu je bilo seveda po godu. Prišli so na vrsto možje, ki se napram svojim sotovarišem zavedajo svoje dolžnosti, zahtevajo, da se to in ono izvaja tako kakor je prav, gospodu ravnatelju pa ne gre v glavo, da bi se možje, ki imajo sicer to naiogo, vtikali v kake zadeve in najsi bodo te zadeve v redu ali ne. Že zdavnaj smo pri raznih prilikah in na raznih shodih slišali, da so izvoljeni možje in njihove pravice le pro forma na papirju, dosedaj pa tega nismo hoteli prav verjeti. Bili smo vedno mnenja, da se možje lahko sklicujejo na službeni red, posebno na §§ 40. in 41. kakor tudi na pravila rudarske zadruge (§ 64). Sedaj smo prišli do prepričanja, da so vse te stvari le nekako sredstvo, ki obstoji le v ta namen, da se ž njim delavce odvrača od njihove strokovne organizacije. Pri neki intervenciji je gospod ravnatelj možem, ki smo'jih izvolili, da nas zastopajo. kategorično in čisto jasno ter določno izjavil, da nimajo nič za govoriti. To je jako dragoceno priznanje, za katero smo mu prav hvaležni, zakaj razodel nam je, da se s službenim redom, posebno pa z rudarsko zadrugo le slepomiši, da so te reči le zaradi tega vstvar-iene, da se ž njima rudarje vara. Delavce se s temi navideznimi institucijami namenoma vspa-va, češ imate svoje zastopstvo v rudarski zadrugi, strokovne organizacije vam ni treba. Seveda, tega se nam ne pove. da so te naše rudarske zadruge kakor pozlačen oreh, ki je sicer na videz lep, vendar pa je znotraj piškav ter da je cela naprava ustvarjena le zaradi tega, da tvori resnični delavski bojni strokovni organizaciji protiutež. Mnogoštevilni slučaji v življenju rudarjev nam pač jasno dokazujejo, da se navzlic obstoječim rudarskim zadrugam da opraviti le tam nekaj, kjer obstoje močne strokovne organizacije. To naj si vsi naši tovariši zapomnijo, potem noben ravnatelj ne bo rekel, da izvoljeni možje nimajo nič za govoriti. Vsekakor bi bilo za našega gospoda ravnatelja priporočljivo, da bi se nekoliko pomiril, zakaj tudi je le uslužbenec, ki se z Velenjskem rud-dnikom gotovo ni oženil. Veliko laižje bo z delavci izhajal, če se napram njim ne bo tako robato obnašal. Ošabnost in prezirljivo obnašanje napram delavcem, ki morajo zanj trdo delati, ni noben dokaz inteligence. Omeniti še moramo, da rešuje tudi revirni urad v Celju prepovršno vsako stvar, pritožili smo se namreč ker je dal gospod ravnatelj iz čakalnice prenesti uro, ki jo je svojčas kupila bratovska skladnica. v prostor, kjer se nahajajo stroji. Na pritožbo je revirni urad odgovoril, češ, ravnateljstvo je izjavilo, da je ura last podjetja. To je bilo vse. Kakor je videti pri rudniškem uradu v Celju velja le to, kar reče gospod ravnatelj. Za kako preiskavo gospodom gotovo ne preostaja časa, ker je igra na biljardu v kavarni »Haushaum« v Celju najbrže važnejša. Sicer pa smo prepričani, da, če bi gospod ravnatelj dejal, da je sneg črn, bi revirni urad tudi k temu izrekel svoj ja in amen.
Razne vesti.
r Strašna katastrofa se je dogodila dne
18.	t. m. v jami „Ministr Achenbach“ pri Dert-menau na Nemškem. Katastrofo je povzročila eksplozija plina, dosedaj so našteli 37 mrtvih.
r V Trbovljah je v soboto okrog 4. popoldne v jami zadela kap paznika Kodelo. Bil je takoj mrtev.
V Pruski ŠŽeziji so predložili rudarji svc-jim gospodarjem zahteve; poglavitna zalit sva je povišanje plač. Ker pa premogovniški podjetniki zahteve delavcev odklanjajo, je pričakovati, da bo izbruhnila stavka. Podjetniki to slutijo in so že z ozirom na to poslali v Avstrijo celo vrsto svojih agentov (birmovcev), ki imajo nalog, rudarje iz lažnih krajev Avstrije z raznovrstnimi obljubami izvabiti v Prusko išlc-zijc, kjer vladajo, kakor splošno znano, ji>ko slabe plače. Nihče izmed rudarjev naj se ne da po obljubah izvabiti na limanice.
V vonji na Balkanu je nastalo premirje, sedaj se pogajajo odposlanici udeleženih držav in — direktno ali inderektno — tudi ob udeležbi vseh v livropi na Balkanu zaintereso-vanili držav, za mir. Z ozirom na to dejstvo lahko trdimo, da nam prineso najbližji dnevi odločitev, kar se tiče vprašanja vojne in sicer ne samo na Balkanu, temveč vseh evropejskih držav. Mi ne moremo drugače, nego da v interesu naše države posebno pa v interesu milijonov delavnega ljudstva, našo diplomacijo odločno svarimo pred vsakršnim korakom, ki bi dal povod vojni. Zajem delavnega ljudstva počiva v prvi vrsti na zdravem socialnem političnem in gospodarskem razvoju v notranjosti države pa ne samo na Balkanu. Z ozirom na strašni polom, ki preti proletariatu med vojno in po vojni, mora najodločneje povzdigniti svoj svarilni glas. Avstrija s svojim notranjim razdrapanimi razmerami z ozirom na narodnostno, politično, kulturno in gospodarsko stran potrebuje mir. Ta mir varovati je najsvetejša dolžnost odločujočih krogov.
r Poslanec sodrug Cinger je v državnem zboru vložil nekaj interpelacij, ki jih bomo zaporedoma objavili. Prva interpelacija se tiče uravnave glede v kraju navadnih mezd oziroma bolniške podpore za okrožja okrajnih glavarstev na Karvinsko-Ostravskem.
r Podpore družinam v slučaju mobilizacije. Današnji zakon, ki določuje višino podpor družinam vpoklicanih v slučaju mobilizacije, je skoraj nespremenjen zakon iz leta 1880. Novi zakon ne spreminja odmere prispevkov skoraj prav nič in še dolgo ne dosega zakona iz leta 1908., ki določa prispevke družinam rezervistov in ki pripozna pravno zahtevo družin. Zakon iz leta 1908. nima za pogoj »potrebe po pomoči” in ne označuje prispevkov s poniževalnim imenom „podpora", temveč označuje te prispevke kot »donesek države k vzdrževanju*. Izmera podpor je razdeljena, prav tako kakor pravi zakon iz leta 1880., v dva dela: vsakdanji prispevek za življenje in vsakdanji prispevek k stanarini je tako visok, ko'ikor znaša polovica prispevkov za življenje. Le oni ne dobijo prispevka k stanarini, ki stanujejo v lastni hiši ali v hiši, ki je last vpoklicanega, ali v javnem poslopju, na pr. v ubožnici. Otroci pod osmim letom dobivajo le polovico od obeh prispevkov. Pispevek za življenje se odmeri „za vsak kraj, v katerem je bil svoje vpoklicanega ob času vpoklicanja, v višini vojaškega oskrbovanja”. Višina vojaškega oskrbovanja določi deželnobrambno ministrstvo vsako leto. Za leto 1912. je bila določena v odredbi od 22. decembra 1911. Po tej odredbi znaša skupna podpora za vsakega svojca vpoklicanče-vega ob času mobilizacije, ki stanuje
Inomostu
Trstu
ostalem Primorskem Linču Celovcu
ostalem Koroškem . Gradcu
v ostalem Štajerskem v Solnogradu v Brnu
v ostalem Moravskem na Dunaju na ostalem Nižje Avstrijskem v Zadru
v ostali Dalmaciji v Trapavi v ostali Šleziji v Lvovu * v Krakovu v ostali Galiciji v Ljubljani
na vostalem Kranjskem v Črnovicah v ostali Bukovini v Pragi
v ostalem Češkem
velja pa povprečni dnevni zaslužek vpoklicanega.
Starost nad 3 let	Starost nad 8 Jet
K	v
1 36 >/2	63
:i 1-26	63
1-26	63
M4	57
1-24 Vz	627«
1*21 'li	6074
1-1272	60 V4
11572	57s/4
111	5572
1-14	57
114	57
102	50
111	5572
Ul 08	54 ■ 57 ■
1*11	
1 08	54
Ml	5572
099	4972
1 1272	563/4
1-0372	513/4
0-79 V2	391/s
10972	543/4
10372	41 V 4
log1^	543/4
0 8272	413/4
09772	483A
1-08	54
znesek vse	družine
Več kakor je zaslužil vpoklicani ne more dobiti družina, če šteje še toliko članov. Če dobivajo nekateri družinski člani, ali pa vsa družina, pod pore od dežele, občine, društev ali zasebnikov, se jim ne skrajša državni prispevek.
r Steklarna na premogovni plasti. Steklarna v Oberdorfu je zgrajena na zemlji, v kateri se pod prav tanko zemeljsko plastjo nahaja premog. Vročina hude kurjave v steklarskih pečeh je povzročila da se je premog pod tovarno vnel, posledica tega je bila, da se je pričelo tovarniško poslopje pogrezati. Sočasno je tudi vdrl zrak v gazometer, ki je eksplodiral. Vse skupaj je povzročilo, da steklarji več dni niso mogli delati in so moral? nbnt c rt ji ti. Zii£(\'lno je, la je ravnatelj steklarne brž porabil priliko in je odpustil nekaj delavskih zaupnikov. So pač v vseh strokah enaki sovražniki delavskega pokreta.
r Nesreča. V jami „Tegethof“ v Zalužah je precejšnja množina premoga zasula rudarja Ja-nička, ki je na licu mesta izdihnil. Zapušča vdovo in štiri majhne otročičke.
r Katastrofa. V premogovniku v Neurode (Pruska Šlezija) se je zgodila katastrofa. Pri lomljenju premoga potom streljanja je vdrla v prostore, kjer so rudarji delali, velika množina plina, ki je omamil 18 delavcev. Dasi se je z rešilnimi deli takoj započelo, je bilo mogoče rešiti le še 15 rudarjev. Trije so bili že mrtvi.
r Stavka. V premogovniku „Alpinka“ v Po-remki je stopilo dne 7. decembra 1.1. 800 rudarjev v stavko. Vzrok stavke je odpust delavskega zaupnika, ki ga je ravnateljstvo brez povoda odpustilo iz službe.
Važno za vsakega delavca!
Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela
Temeljna načela socialne = demokracije —
(Erfurtski program).
Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek).
Cena vsem zvezkom K 170. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem ? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v založbi „Zarje“.
—i/VArAA/'—
Žepni
koledar
za delavce splf*h in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Ko!edsr. - Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. - Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. —
Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v	letu.	—	Oglasi.	::
Cena posameznim Izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi ::	„Zarje*	v Ljubljani po zaupnikih. ::
(S*——^
lonsumno društvo rudarjev
tt ZKrststasLolfe-ui.
priporoča
svojo bogato zalogo
špecerijskega in mamifaktur-nega blaga, kakor tudi čevlje za otroke in odrasle.
po jalco nizlci ceni.
Delavci! Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak.
y
I
Ljubljana
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt. Pisalni stroji
Vozna Iteolessi.
Ceniki zastonj in franko.
POZOR SODRUGI!
Slovenski rudar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje, za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči strankino glasilo
ŽABJA"
ki izhaja vsak dan ob pol enajsti uri dopolne in stane naročnina
celoletna...............K	21'60
polletna................„	10‘80
četrtletna..............„	5‘40
mesečna.................„	1‘80
za inozemstvo celoletno . „	36’—
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezne številke po 8 vin. v administraciji in in tobakarnah. Vsak zaveden rudar bi moral biti naročen na „ZARJO“.
Naslov: Upravništvo „ZARJE“ v Ljubljani.
)
)
aaražas
Občno konsumno društvo v Zagorju
prodaja špecerijsko in manufak-turno blago po naj nižjih tržnih cenah, daje koncem vsacega leta še dividende članom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahko plača po obrokih.
KOLINSKO CIKORIJO!
Priporočamo našim gospodinjam
■ - ----- iz EIOI^TE SloTrennLSikie TovaiX3u©	X-o"ClIoIoani.
Izdajatelj in zalagatelj Ivan Toka n. — Odgovorni urednik Ignacij Sitter v Trbovljah. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.