URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 12. junija 1986	Št.: 18
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
Vsebina
160.	Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine M. Sobota in o upravnih organih občine Murska Sobota ter strokovni službi Skupščine občine Murska Sobota
161.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in pristojnostih Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj Skupščine občine Murska Sobota
162.	Odlok o sprejetju ureditvenih načrtov za melioracijska območja »Budinski mlin« in »Plesa«, Šalanienci—Mlečine, Bodonci ter Borovje II
163.	Odlok o komunalnih taksah v občini Murska Sobota
164.	Sklep o sestavi občinskih komitejev v občini Murska Sobota
165.	Popravek sklepa o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990
166.	Popravek odloka o zaključnem računu proračuna občine G. Radgona za leto 1986
167.	Odredba o javni razgrnitvi ureditvenih načrtov za melioriranje zemljišč na 'območjih Pertoča—Sotina, Domajinec in Filovec
STRAN 17 VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
160
Na osnovi določil 5., 19. in 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/7 in 12/82) in 160. ter 193. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja št. 12/80, 36/81, 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Murska Sobota in o upravnih organih občine Murska Sobota ter strokovni službi Skupščine občine Murska Sobota
I.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se urejajo vprašanja, ki se nenašajo na položaj, vlogo ter pravice, dolžnosti in odgovornosti Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet), in na organizacijo in delovno področje upravnih organov občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) ter strokovne službe Skupščine občine in Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota^ nadaljnjem besedilu: Strokovna služba).
2.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ Skupščine občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: Skupščine občine), ki skrbi v mejah pravic in dolžnosti občine Murska Sobota za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov Skupščine občine, za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov ter je odgovoren skupščini občine za stanje v občini Murska Sobota.
3.	člen
Izvršni svet ima v okviru ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje politike Skupščine občine, začrtane z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine, s planskimi dokumenti družbenimi dogovori in drugimi družbenimi usmeritvami,
—	skrbi za izvrševanje zakonov, odlokov, proračuna in drugih splošnih aktov skupščine občine,
—	v skladu s statutom občine Murska Sobota varuje narodnostni značaj, zagotavlja položaj in uresničuje enakopravnost Madžarske narodnosti ter skrbi in pospešuje njen vsestranski razvoj v občini,
—	izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine, za katere je pooblaščen,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini predložijo drugi pooblaščeni predlagatelji,
—	določa osnutke in predloge planskih dokumentov občine,
—	odloča osnutek in predlog občinskega proračuna in zaključnega računa proračuna,
—	odloča o premoženjskih vprašanjih, za katera je pristojen,
—	opravlja v mejah pravic in dolžnosti vse zadeve s področja ljudske obrambe, ki mu jih nalogajo zakon in drugi predpisi s tega področja,
—	skrbi za izvajanje politike obrambe, mobilizacijo vseh sil in virov za ljudsko obrambo, za izvajanje ukrepov za reševanje in preprečevanje posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter imenuje štab civilne zaščite in ustanavlja enote civilno zaščite,
—	daje Skupščini občine predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov,
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja in razveljavlja akte ter organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom,	,
—	skrbi in je odgovoren za to, da upravni organi kot celota dobro delujejo in da opravljajo upravne in strokovne naloge, ki jih imajo po zakonu in statutu občine,
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov,
—	daje mnenje k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	ustanavlja delovana telesa kot strokovne posvetovalne organe za posamezna področja,
—	predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov v upravnih organih ter daje sogasje k sistemizaciji del in nalog in notranji organizaciji upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje pomočnike predstonikov upravnih organov,
—	sprejme poslovnik o svojem delu,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s statutom ali odloki Skupščine občine.
3. člen
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, temeljnimi organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami, njihovimi združenji in skupnostmi, Samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, z drugimi Družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi ter z republiškimi organi in organizacijami.
x	4. člen
Izvršni svet zastopa občino Murska Sobota kot pravno osebo, v kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanje z zakonom, z drugim predpisom ali s splošnim aktom drugače določeno.
5.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet omogoča, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanijo z njegovim delom. Izvršni svet lahko odloči.
da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti, oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa.
6.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi izvršni svet skladno z določili tega odloka svojo notranjo organizacijo in način delovanja.
7.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: Socialistična republika Slovenija, skupščina občine Murska Sobota, izvršni svet.
8.	člen
Upravni organi opravljajo upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnem področju, za katerega so ustavnoljeni.
Strokovna služba opravlja strokovna in druga opravila z skupščine občine in izvršni svet skupščine občine.
9.	člen
Upravni organi in strokovna služba lahko opravljajo določene strokovne in druge naloge za samoupravne interesne skupnosti in za družbenopolitične organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ oziroma strokovna služba, s soglasjem izvršnega sveta.
S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih bo upravni organ oziroma strokovna služba opravljala za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
10.	člen
Upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo zadeve s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi ter načrti obrambnih priprav; pri tem sodelujejo z upravnim organom,.pristojnim za ljudsko obrambo.
Upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področju, za katero so ustanovljeni.
II.	IZVRŠNI SVET
a) Sestava in izvolitev ter pravice in dolžnosti njegovih članov
11.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, dva podpredsednika za področje gospodarstva in za področje družbenih dejavnosti in določeno število članov. Število članov izvršnega sveta določi skupščina občine s sklepom.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta skupščina občine določi s sklepom upravne organe, katere bodo vodili člani izvršnega sveta in na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje predstojnike teh organov.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
12.	člen'
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje in vodi seje sveta, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje program dela in sklepi sveta, kakor tudi, da se organizira sodelovanje z organi skupščine občine, z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
Predsednik sveta podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje teh nalog lahko izvršni svet pooblasti enega od podpredsednikov ali članov izvršnega sveta.
13.	člen
Predsednika izvršnega sveta v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomestuje eden od podpredsednikov, ki ga določi izvršni svet.
Predsednik lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednike tudi, da ga stalno nadomeščajo v določenih zadevah.
14.	člen
Aministrativna in druga opravila za izvršni svet opravlja sekretar izvršnega sveta. Sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet po opravljenem javnem razpisu prostih del in nalog za svoje mandatno obdobje in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
Sekretar izvršnega sveta skrbi za to, da se delo izvršnega sveta odvija po sprejetem programu, sporazumno s predsednikom pripravlja seje izvršnega sveta in skrbi za gradivo za te seje, organizira delo predstavnikov izvršnega sveta v skupščini občine in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
15.	člen
Predsednik, podpredsednika in člani izvršnega sveta imajo enako
pravico in dolžnosti pri obravnavanju odločanju o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja ter odloča izvršni svet na svojih sejah. Dajejo pobude za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdajajo upravni organi, ter predlagajo svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za uresničevanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katerega so odgovorni in dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta — predstojniki upravnih organov so odgovorni za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo in skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta na delovnih področjih za katere odgovarjajo, pravočasno, pravilno in učinkovito uresničujejo.
Člani izvršnega sveta, ki niso predstojniki upravnih organov, so v izvršnem svetu zadolženi za izvajanje nalog na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, gostinstva in turizma ter drobnega gospodarstva.
16.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej skupščine občine in njenih zborov ter so dolžni za zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in upravnih organov.
Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v skupščini občine.
17.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
18.	člen.
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije in pravico do drugih osebnih prejemkov skladno z ustreznim družbenim dogovorom. To velja tudi za druge pravice, ki gredo delavcem iz medsebojnega razmerja v združenem delu.
b. Način dela izvršnega sveta
19.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik izvršnega sveta na svojo pobudo, in zahtevo najmanj 1/3 članov izvršnega sveta.
r	20. člen
Za odločanje v upravnem postopku in v drugih individualnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko izvršni svet ustanovi posebne komisije, ki jih sestavljajo poleg članov izvršnega sveta tudi drugi občani.
21.	člen
Seja izvršnega sveta je sklepčna, če je navzoča večina članov. Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov sveta.
22.	člen
Na povabilo predsednika izvršnega sveta so lahko na seji izvršnega sveta navzoči tudi predstojniki upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta, strokovni delavci upravnih organov in drugih organizacij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij, da dajejo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
23.	člen	c
Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet na svoji	,
seji obravnava in zavzema stališče glede posameznega vprašanja s po-	t
dročja občinskega upravnega organa, ki ga vodi oziroma s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar ugotovi, da gre za vprašanja splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike skupščine občine	;
ali za vprašanje, ki ga je treba reševati usklajeno*z drugimi upravnimi organi.
24.	člen
Izvršni svet sprejema in izdaja odredbe, odločbe, smernice in navodila, kadar je za to pristojen ter zavzema stališča do posameznih	J
vprašanj.
Odredbo izvršni svet izdaja, kadar je to potrebno za izvrševanje odlokov skupščine občine ter za izvrševanje zveznih in republiških zakonov in uredb, kadar je tako predpisano
V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe v	J
upravnem postopku in druge odločbe.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep,	«
C c. Delovna telesa'izvršnega sveta	►
STRAN 19 VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
25.	člen
Izvršni svet ima za proučevanje in spremljanje posameznih vprašanj, pripravljanje predlogov ter opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja stalne odbore in komisije.
Odbori in komisije so posvetovalna telesa izvršnega sveta, ki oblikujejo predloge, zavzemajo stališča in dajejo izvršnemu svetu mnenja za reševanje vprašanj s področja za katero so ustanovljeni.
26.	člen
Izvršni svet ima naslednje stalne komisije:
1.	komisija za gospodarski razvoj občine M. Sobota,
2.	komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj družbenih dejavnosti
3.	komisija za odnose z verskimi skupnostmi,
4.	komisija za mejna vprašanja,
5.	komisija za krajevne skupnosti,
6.	komisija za koordiniranje priprav in izvedbo, mobilizacije v občini
Izvršni svet lahko po potrebi ustanovi še druge stalne komisije s svojega delovnega področja.
27.	člen
Komisija za gospodarski razvoj občine spremlja, zavzema stališča in daje predloge za pospeševanje gospodarskega razvoja občine, zlasti glede aktivnosti na prestrukturiranju gospodarstva, iskanju novih proizvodnih programov in preusmerjanju proizvodnih programov nekaterih organizacij, združevanju akumulacije za razvojno perspektivne programe povezovanje in poslovno tehničnega sodelovanja ter uvajanja sodobne tehnologije, razvoja drobnega gospodarstva, hitrejšega zaposlovanja, reševanja kadrovske problematike in večje strokovne aktivnosti ter povezanosti tovrstnih kadrov v občini. Obravnava uresničevanje sprejetih dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih usmeritev ter se s konkretnimi predlogi vključuje v razreševanje tekoče gospodarske problematike.
28.	člen
Komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj družbenih dejavnosti proučuje, obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s področja družbenih dejavnosti. Sodeluje pri oblikovanju politike razvoja in pospeševanja posameznih področij ter spremlja uresničevanje dogovorjene politike opredeljene v razvojnih programih. Zaradi vodenja enotne politike sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti.
29.	člen
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi proučuje vsa vprašanja, ki nastajajo v odnosih med verskimi skupnostmi in skupščino občine ter njenimi organi. Obravnava druga vprašanja s tega področja, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi, o teh vprašanjih zavzema stališča, mnenja in predloge ter jih posreduje pristojnim organom.
30.	člen
Komisija za mejna vprašanja spremlja izvajanja sporazumov o obmejnem prometu in daje predloge za spremembo ali dopolnitev teh sporazumov. Obravnava vprašanja v zvezi s pravicami in obveznostmi dvolastnikov, predlaga ukrepe za hitrejši razvoj mejnega območja, predvsem ureditev cestnih in drugih komunalnih objektov. Sodeluje s krajevnimi skupnostmi in z delovnimi organizacijami ob meji na področju družbene samozaščite.
31.	člen
Komisija za krajevne skupnosti spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o financiranju programov razvoja krajevnih skupnosti, spremlja izvajanje razvojnih programov krajevnih skupnosti koordinira delo krajevnih skupnosti in opravlja druge zadeve na področju krajevne samouprave.
32.	člen
Komisija za koordiniranje in izvedbo mobilizacije v občini skrbi za pravočasne priprave organizacij in skupnosti ter organov in štabov oziroma poveljstev enot za priprave in izvedbo mobilizacije.
33.	člen
Predsednika in člane komisij imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnih delavcev v upravnih organih skupščine občine in temeljnih organizacij združenega dela, predstavnikov krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Predsednik odbora oziroma komisije je praviloma član izvršnega sveta. Komisije imajo od 5—21 članov.
34.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi za proučitev določenih vprašanj na posameznem področju občasne organe. Občasne organe ustanovi izvršni svet s sklepom, v katerem določi njihov sestav in nalog, ki jih morajo opraviti.
č. Razmerja izvršnega sveta so skupščine občine
35.	člen
Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju sprejete politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja ter o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina, obenem pa je dolžan enako poročilo dati posameznemu zboru na njegovo zahtevo.
36.	člen
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine.
37.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu lahko na predlog 10 delegatov postavi vsak zbor skupščine občine.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
38.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
39.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana neza- • upnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
d. razmerja izvršnega sveta do občinskih upravnih organov
40.	člen
Izvršni svet sprejema splošne smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike, zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine.
41.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov in ga usmerja. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov.
V skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov izvršni svet skrbi, da ti organi opravijo pravočasno vse naloge, ki so potrebne za delovanje skupščine občine in njenih organov.
42.	člen
Upravni organi so dolžni enkrat letno, praviloma ob koncu vsakega koledarskega leta poročati izvršnemu svetu o svojem delu in o opravljenih nalogah.
43.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo občinskih upravnih organov, pri tem lahko razveljavi ali odpravi splošni akt upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali odlokom skupščine občine ali splošnim aktom izvršnega sveta.
44.	člen
Izvršni svet skrbi za to, da občinski upravni organi delajo racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva ter, da pri svojem delu upravljajo sodobne delovne metode.
o. razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti
45.	člen
Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike pri organiziranju strokovnih služb. Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področja samoupravnih interesnih skupnosti ima predstojnik strokovne službe ustrezne samoupravne interesne skupnosti pravico, da sodeluje na seji izvršnega sveta.
46.	člen
Izvršni svpt je dolžan spremljati delo samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posredovati svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja zastavljene politike na določenih področjih.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih, oziroma ukrepih, dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zastavljene politike.
47.	člen
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali pri izvrševanju z zakonom določene de
javnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine, da uporabi zoper njih ustrezne ukrepe.
III.	UPRAVNI ORGANI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
48.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualni upravni organi in kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi so organizirani kot sekretariati in uprave.
49.	člen
Individualni upravni organi so:
1.	sekretariat za ljudsko obrambo
2.	sekretariat za notranje zadeve
3.	sekretariat za občo upravo
4.	uprava za družbene prihodke
5.	geodetska uprava.
50.	člen
Kolegijski upravni organi so:
1.	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
2.	Komite za kmetijstvo in gozdarstvo
3.	Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve.
51.	člen
Inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti opravlja medobčinski upravni organ za inšpekcijske službe, ki ga ustanovijo skupščine občin s posebnim odlokom.
52.	člen
Na upravnih področjih, kjer je potrebno zagotoviti stalen in organiziran širši družbeni vpliv ter družbeno svetovanje in pomoč pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev, ki imajo poseben pomen za družbenopolitično skupnost, združeno delo in občane, se ustanovijo družbeni sveti.
Družbene svete za posamezne upravne organe ali upravna področja ustanovi skupščina s posebnim odlokom.
53.	člen
Sekretariat za ljudsko obrambo:
—	v sodelovanju z občinskim štabom za teritorialno obrambo, z občinskim štabom za civilno zaščito in z drugimi upravnimi organi pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe:
—	sodeluje pri izdelavi obrambnega načrta občine in skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim načrtom občine;
—	usmerja organiziranje, opremljanje, strokovno usposabljanje in delovanje štabov ter enot civilne zaščite, opravlja zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in za ljudsko obrambo pomembnih objektov;
—	vodi evidence in opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo občanov, delovnih ljudi in organizacij združenega dela.
54.	člen
Sekretariat za notranje zadeve:
—	opravlja upravne zadeve s področja matičnih zadev, osebnih stanj in državljanstva, osebnih izkaznic, prijavno-odjavhe službe, stalnega in začasnega prebivališča, potnih listin in prebivanja tujcev, registracije motornih vozil, izdaje vozniških dovoljenj, nabave in nošenja orožja ter razstreliva, registracije društev ter prirejanja javnih shodov in javnih prireditev in evidence volilne pravice;
—	sodeluje pri organiziranju vzgoje o varnosti v cestnem prometu v osnovnih in srednjih šolah ter drugih organizacijah in društvih;
—	sodeluje z drugimi organi in organizacijami pri urejanju prometne signalizacije in načrtovanju prometnih površin;
—	opravlja upravne, tehnične in administrativne naloge za komisijo za voznike motornih vozil.
55.	člen
Sekretariat za občo upravo:
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo;
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, z zakoni in drugimi predpisi; nadzoruje zakonitost dela samoupravnih interesnih skupnosti;
—	opravlja kadrovske zadeve in zadeve s področja štipendijske politike tako, da spremlja in analizira izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini, samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov in drugih samoupravnih aktov na področju kadrovske politike ter predlaga ustrezne ukrepe za uveljavitev, spremembo in dopolnitev teh aktov. Pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov v OZD, predloge za volitve in imenovanja o katerih odločata Skupščina občine ali izvršni svet in vodi evidenco kadrov. Sodeluje z ustreznimi občinskimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami in s kadrovskimi službami v OZD in jim
nudi strokovno pomoč pri kadrovanju. Pripravlja predloge za odlikovanja, poročila, analize in drugo gradivo s področja kadrovske in štipendijske politike ža Skupščino občine in njene organe ter izvršni svet;
—	skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih sprejemata skupščina in izvršni svet v skladu z ustavo, zakoni, statutom občine in z drugimi predpisi, vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	opravlja vse zadeve v zvezi z varstvom udeležencev NOB, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, kadrovskimi oskrbninami in naloge v zvezi z vzdrževanjem spomenikov in grobišč ter grobov borcev;
—	opravlja upravne zadeve s področja delovnih in učnih razmerij;
—	opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti;
—	opravlja upravne zadeve in Nadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov;
—	opravlja naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, izpopolnjevanje delovnih metod ter modernizacijo dela;
—	sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnih organov;
—	opravlja vsa opravila v zvezi z urejanjem delovnih razmerij delavcev v Upravnih organih, sodeluje pri pripravi programov za strokovno in družbenopolitično izobraževanje delavcev v upravnih organih, pripravlja programe za pripravnike in vodi evidenco zaposlenih v upravnih organih;
—	opravlja vsa opravila glede poslovanja z upravnimi spisi, skrbi za sprejem in odpremo pošte, vodi evidenco vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih, skrbi za nabavo materiala, razmnoževanje, strojepisna dela, kurirska dela, za prevoze in čiščenje prostorov;
—	opravlja vsa opravila v zvezi z investicijskim in rednim vzdrževanjem upravnih zgradb;
—	opravlja naloge na področju avtomatske obdelave podatkov v upravnih organih;
—	opravlja finančna strokovna opravila za proračun in finančne načrte upravnih organov.
56.	člen •
Krajevni uradi kot notranje organizacijske enote sekretariata ža občo upravo so:
1.	Krajevni urad Beltinci
2.	Krajevni urad Bodonci
3.	Krajevni urad Bogojina
4.	Krajevni urad Cankova
5.	Krajevni urad Černelavci
6.	Krajevni urad Gornji Petrovci
7.	Krajevni urad Grad
8.	Krajevni urad Križevci
9.	Krajevni urad Kuzma
10.	Krajevni urad Mačkovci
11.	Krajevni urad Martjanci
12.	Krajevni urad Prosenjakovci
13.	Krajevni urad Puconci
14.	Krajevni urad Rogašovci
15.	Krajevni urad Šalovci
16.	Krajevni urad Tišina
57.	člen
Krajevni uradi:
—	sprejemajo vloge za občinske upravne organe,
—	vodijo matične knjige in državljansko knjigo,
—	- sprejemajo prijave in odjave bivališča,
‘ — izdajajo zdravstvena spričevala za živino,
—	opravljajo administrativno-tehnična in finančna opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih,
—	opravljajo določene naloge s področja ljudske obrambe.
58.	člen
Uprava za družbene prihodke:
—	- opravlja vse upravne zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in taks ter drugih družbenih obveznosti finančne narave;
—	zbira podatke in vodi evidenco o prihodkih posameznih vrst davkov in prispevkov;
—	sestavlja predračun in zaključne račune posameznih vrst davkov in prispevkov;
—	proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravlja predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje davčnih predpisov;
—	opravlja naloge davčne inšpekcije in davčne kontrole;
—	vodi postopek o prekrških, za katere tako določa zakon, opravlja posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja in opravlja druge upravne zadeve na tem področju;
—	opravlja odmero in izterjavo prispevkov, samoprispevkov in drugih dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih skupnosti in organizacij, če so z zakonom ali odlokom prenešeni ti posli v njeno pristojnost, odnosno, če je tako določeno z družbenim dogovorom, samoupravnih sporazumom ali s pogodbo.
STRAN 20 VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
59.	člen
Geodetska uprava:
—	skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov cikličnega aerosne-manja in drugih evidenc;
—	vodi in vzdržuje zemljiški kataster, katastrsko knjigovodstvo, načrte in druge evidence za katere je pristojna občina;
—	skrbi za izdelavo in vzdrževanja geodetske prostorske dokumentacije, registra teritorialnih enot.in evidence hiš;
—	nadzoruje izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav ter zbirnega katastra komunalnih naprav;
—	opravlja geodetska dela v zvezi s komasacijo in melioracijo zemljišč;
—	izdeluje geodetske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije;
—	vrši zakoličbe stavb in objektov ter izdeluje geodetske načrte lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda;
—	izdaja kopije načrtov in kart ter potrdila, prepise in kopije o podatkih iz geodetskih evidenc;
—	opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem geodetskih del, katere opravljajo na območju občine geodetske organizacije;
—	opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki so ji naložene po zakonih in drugih predpisih ter po sklepih občinske skupščine.
s
60.	člen
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj:
—	usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja;
—	spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in dogovorov o temeljih družbenega plana občine in predlaga ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanega razvoja;
—	spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja, ugotavlja stanje in skladnost gibanj v primerjavi s planskimi usmeritvami;
—	pripravlja in izdeluje dolgoročne in srednjeročne družbene plane občine ter letne plane;
—	spremlja in analizira izvajanje družbenega plana in letnih planov;
—	spremlja in analizira problematiko po gospodarskih področjih, investicijsko in izvozno-uvozno dejavnost ter samoupravno organiziranost in integracijske procese;
—	spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov h katerim je pristopila skupščina občine ali izvršni svet;
—	predlaga pristojnim organom ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi;
—	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi druge.statistične akcije;
—	sestavlja skupno bilanco osebne, skupne in splošne porabe v občini;
—	opravlja strokovne in upravne naloge s področja malega gospodarstva, blagovnega prometa in cen, gostinstva, in turizma;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti, sodeluje z njihovimi strokovnimi službami pri pripravljanju poročil, informacij in analiz;
—	nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v OZD, SIS in KS.
61.	člen
Komite za kmetijstvo:
—	opravlja vse zadeve s področja kmetijstva, živilsko-predelo-valne industrije, gozdarstva, lovstva in ribištva;
—	opravlja strokovne in upravne naloge s področja kmetijstva, živilsko-predelovalne industrije, gozdarstva, lovstva in ribištva;
—	sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi s področja svojega dela;
—	izvaja upravni postopek, ki se nanaša na kmetijske prostor-sko-ureditvene operacije v skladu določili zakonov s področja kmetijstva;
—	opravlja strokovna in administrativno-tehnična opravila za Kmetijsko zemljiško skupnost občine Murska Sobota in sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane občine Murska Sobota;
—	sodeluje s kmetijsko in veterinarsko inšpekcijo pri Upravi za inšpekcijske službe;
—	opravlja druge zadeve s področja svojega dela, za katera je pooblaščen z zakoni in drugimi predpisi.
62.	člen
Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve:
—	opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev, urbanizma, gradbeništva, komunale, stanovanjskih zadev, rudarstva, prometa, vodnega gospodarstva in varstva okolja;
—	skrbi za izdelavo in sprejem urbanističnih dokumentov, pri tem sodeluje s pristojnimi strokovnimi organi, organizacijami in skupnostmi;
—	sodeluje pri pripravi prostorskega plana občine in spremlja njegovo izvajanje;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela na področju urejanja prostora; koordinira delo pri dogovarjanju o letnih programih in spremlja uresničevanje teh programov; sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravljanju poročil, informacij in analiz.
I	V. STROKOVNA SLUŽBA
63.	člen
Za opravljanje strokovnih in administrativno-tehničnih opravil za skupščino občine in izvršni svet se ustanovi strokovna služba.
64.	člen
Strokovna služba:
—	opravlja določene strokovne naloge za potrebe skupščine, njenih zborov in delovnih teles; spremlja izvrševanje sklepov in nalog iz svojega delovnega področja;
—	organizira in izvaja administrativno-tehnična opravila za seje skupščine občine, njenih zborov, nekaterih delovnih teles in za skupine delegatov;
—	spremljh delo delegacij in konferenc delegacij;
—	izvaja in organizira izvrševanje sklepov skupščine občine, zborov in delovnih teles v adminisstrativno-tehničnem pogledu;
—	izvaja naloge na področju informiranja in dokumentacije za podpisnike družbenega dogovora; ureja delegatsko glasilo, pripravlja informacije o vprašanjih, ki so pomembna za samooupravno odločanje in opravljanje druge naloge na področju informiranja;
-	- izvaja in organizira uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti v skupščini občine, njenih zborih, delovnih telesih, družbenopolitičnih organizacijah in upravnih organih;
—	opravlja določene strokovne naloge za izvršni svet in njegova delovna telesa;
—	skrbi za organizacijsko tehnično pripravo sej izvršnega sveta in njegovih delovnih teles;
—	organizira izvrševanje sklepov izvršnega sveta.
V. VODILNI DELAVCI, DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI TER IZLOČITVE
65.	člen
Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji. Položaj, pooblastila in odgovornosti funkcionarjev in način imenovanja določa statut občine.
66.	člen
Vodilni delavci v upravnih organih so pomočnik funkcionarja, ki vodi upravni organ in samostojni svetovalci. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ za dobo 4 let in so lahko po poteku te dobe ponovno imenovani.
67.	člen
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Delavce s posebnimi pooblastili imenuje in razrešuje funkcionar, Iz vodi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta.
Delavci iz prejšnjega odstavka se imenujejo po javnem razpisu za 4 leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
68.	člen
O izločitvi uradnih oseb in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ odloča izvršni svet skupščine občine.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet skupščine občine.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69.	člen
Izvršni svet, upravni organi in strokovna služba morajo svojo organizacijo in delo uskladiti z določili tega odloka najkasneje v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.
70.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odlok o izvršnem svetu skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave očin Pomurja št. 17/75, 20/76 in 6/79) in odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja št. 8/80).
71.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po obj ivi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 021-2/8-5
V Murski Soboti, dne 29. maja 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej Gerenčer dip. ooc. J. r.
161
Na podlagi 165. in 182. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne.29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in pristojnostih Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj Skupščine občine Murska Sobota
1.	člen
Ustanovi se odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj Skupščine občine Murska Sobota.	<
2.	člen
Odbor ima predsednika in 14 članov. Predsednika in člane odbora imenuje občinska skupščina izmed delegatov vseh treh zborov občinske skupščine, ter izmed delovnih ljudi in občanov, ki niso delegati.
Predsednik in člani odbora se imenujejo za dobo 4 let in so lahko ponovno imenovani še za eno mandatno obdobje. Občinska skupščina lahko pred iztekom mandata razreši posamezne člane odbora, ali vse člane in imenuje druge.
3.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj obravnava, proučuje in spremlja uresničevanje zakonov, odlokov, drugih aktov ter vprašanj, ki se nanašajo na:
-	sistem družbenega planiranja,
-	družbenoekonomski položaj in razvoj republike, občine in krajevnih skupnosti ter programa dolgoročnega razvoja posameznih dejavnosti,
-	uresničevanje z družbenimi plani in programi začrtane politike, ter vprašanja tekoče družbenoekonomske politike,
-	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij in druga gospodarska vprašanja,
-	sistem financiranja splošne in skupne porabe
-	ter druga vprašanja, ki jih predlagajo zbori občinske skupščine.
4.	člen
Odbor dela na sejah. Seje sklicuje predsednik odbora. Glede sklicevanja sej, načina obravnave vprašanj, ter druga vprašanja, pomembna za delo odbora se uporabljajo določila poslovnika skupščine odčine
5.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj zavzema o obravnavanih vprašanjih stališča, mnenja, predloge in usmeritve, ter jih posreduje zborom občinske skupščine.
K obravnavi vprašanj lahko odbor povabi na sejo člane izvršnega sveta, delavce upravnih organov, ustrezne strokovne službe, člane delegacij, delegate skupščin SIS, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki lahko dajo svoja mnenja in predloge ter dodatne obrazložitve o zadevah, ki se obravnavajo na sejah.
6.	člen
Strokovna, tehnična in druga opravila za odbor opravlja strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine Murska Sobota.
7.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 02-7/86-1
V Murski Soboti, dne 29. maja 1986
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl.oec.l.r.
162
Na podlagi 2. odstavka 39.člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 5. 1986, sprejela
ODLOK o sprejetju ureditvenih načrtov za melioracijska območja »Budinski mlin« in »Plesa«, Šalamenci-Mlačine, Bodonci ter Borovje II
I.	člen
S tem odlokom se sprejmejo ureditveni načrti za melioracijska območja Budinski mlin in Plesa (k.o. Rakičan in k.o. Mlajtinci), Sala-menci-Mlačine (k.o. Predanovci), Bodonci (k.o. Bodonci) ter Borovje II (k.o. Sebeborci in k.o. Vaneča), ki jih je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, pod štev. 26/85-UN/S,27/85-UN/ S, 28/85-UN/S in 29/85-UN/S.
2.	člen
Ureditveni načrti iz prejšnjega člena odloka vsebujejo:
a)	tekstualni del:
-	obrazložitve k ureditvenim načrtom,
-	soglasja pristojnih organov in organizacij;
b)	grafični del:
-	območja obdelave,
-	prikaze elementov usmeritev osnutka dogovora Srednjeročnega družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990 in kategorizacije zemljišč,
-	ureditvene situacije.
3.	člen
Območja, za katera se sprejema ta ureditveni načrt, obsega zemljišča pare. št. 1096-1120, 1168-1171, 1174-1179, del parcele št. 1172, 1181, 1182, 1184-1187, 1531/1, 1532/2, 1532/4, 1532/5, 1532/7, 1532/9, 1532/10, 1532/11 in 1533 v k.o. Rakičan in pare. št. 1198/2, 1556 in 1657-1665 v k.o. Mlajtinci, za melioracijsko območje Budinski mlin in Plesa; zemljišča pare. št. 4-8, 18-20, 23, 25, 35 in 36 ter 32, 33, 51-55 in 57 v k.o. Predanovci za melioracijsko območje Šalamen-ci—Mlačine; zemljišča pare. št. 1312, 1319, 1366, 1370, 1381, 1373-1382, 1384, 1388, 1389/1, 1389/2, 1390, 1392/1, 1392/2, 1393-1398, 1399/1, 1399/2, 1399/3, 1400-1403, 1404/1, 1404/2, 1404/3, 1405, 1412/1, 1412/2, 1413,1413/1, 1413/2 in 1415-1417 v k.o. Bodonci, za melioracijsko območje Bodonci; zemljišča pare. št. 126-132, 143, 144 in 146-149 v k.o. Sebeborci in pare. št. 671, 675-684, 688, 703-706, 733-736, 1800-1803, 1805-1807, 1808/1, 1811-1813, 1815, 1822-1842, 1844-1848 v k.o. Vaneča, za melioracijsko območje Borovje II, v skupni površini cca 145 ha.
-	4. člen
Do pričetka melioriranja zemljišč se zemljišča, navedena v prejšnjem členu, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na načrtovano izrabo.
5.	člen
Ureditveni načrti so stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, Enota M. Sobota.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-2/85-4
M. Sobota, dne 29. 5. 1986
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER l.r.
163
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/64, 7/70 in 7/72) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Mursska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. 5. 1986 sprejela
ODLOK o komunalnih taksah v občini Murska Sobota
1.	člen
V občini Murska Sobota se plačujejo komunalne takse za uporabo naslednjih predmetov in storitev:
1.	glasbenih avtomatov v javnih lokalih;
2.	igralnih sredstev v javnih lokalih in
3.	za začasno prebivanje turistov na območju občine (turistična taksa).
Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija, civilno-pra-vna oseba ali posameznik, ki uporablja predmete ali storitve, za katere so uvedene komunalne takse. V taksni tarifi je določeno, v katerih primerih je obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžna zagotoviti organizacija ali posameznik, ki ni taksni zavezanec.
3.	člen
Taksna obveznost nastane v primeru, ko je taksa določena v letnem znesku z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma pričetka
STRAN 18 VESTNIK, 12. JUNIJA 1986
uporabe, preneha pa s potekim meseca, v katerem je zavezanec upravo za družbene prihodke obvestil o odstranitvi taksnega predmeta oziroma prenehanju njegove uporabe. Okoliščina, da taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. Zavezanec je dolžan upravi za družbene prihodke v 15 dneh prijaviti nastanek taksne obveznosti, če ni v taksni tarifi drugače določeno.
•	4. člen
primerih, ko je taksna obveznost določena v enkratnem ali dnevnem znesku, je taksni zavezanec dolžan pred namestitvijo oziroma uporabo taksnega predmeta o tem obvestiti upravo za družbene prihodke in plačati predpisano takso razen, če je v tarifi drugače določeno.
5.	člen
Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse.
6.	člen
Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci v gotovini vnaprej, če ni v tem odloku drugače določeno.
Če taksni zavezanec ne plača takse vnaprej, se mu plačilo takse predpiše s posebno odločbo.
Takse, ki so določene v letnih zneskih, se plačujejo letno vnaprj in zapadeja v plačilo v 30 dneh od nastanka taksne obveznosti.
Ce je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno dovoljenje pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo dovoljenja.
7.	člen
Glede izterjave in zastaranja komunalnih taks od občanov se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
8.	člen
Komunalne takse do dohodek občinskega proračuna, razen turistične takse, ki se uporablja v skladu z družbenim dogovorom o na- , menski porabi turistične takse.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 1.500 din do 15.000 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki v določenem roku ne prijavi predmeta ali storitve, za katere je predpisano plačilo komunalne takse, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 3.000 din do 70.000 din.
10.	člen
Zavezanci, ki na dan uveljavitve tega odloka uporabljajo predmete ali storitve, za katere je predpisana taksa v letnem znesku, so dolžni taksno obveznost prijaviti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
1	l.člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 5/72, 11/80, 18/80, 8/82, 6/84 in 8/85), razen določb tar. št. 4 (turistične takse), ki se uporabljajo do 31. decembra 1986.
12.člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1986, razen določb tar. št. 3 (turistične takse), ki se uporabljajo od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 423-1486-9
Datum: 5. 6. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec.
TARIFA KOMUNALNIH TAKS
Tar. št. 1
Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača letno 8.000 din.
OPOMBA:
1.	Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija oziroma občan, ki ima v svojem lokalu glasbeni avtomat, ne glede na to ali je lastnik avtomata ali ne.
2.	Ta taksa se plačuje le od glasbenih avtomatov (yuke box), ne pa tudi od uporabe drugih naprav, ki s pomočjo električne energije ali na kak drugi mehanični način reproducirajo glasbo (gramofoni, magnetofoni, igralne omare, skrinje ipd.). Med glasbene avtomate po tej tarifni številki se ne štejejo v javnih lokalih nameščeni radijski in televizijski sprejemniki.
3.	Javni lokali so poslovni lokali (gostilne, restavracije, menze, bifeji itd), kot tudi tem lokalom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gosti. Javni lokali so tudi društveni prostori, ki so namenjeni za shajanje društvenih članov zaradi zabave oziroma razvedrila.
Mladinski klubi in klubi upokojencev se v zvezi z določili plačevanja taks po tem odloku ne smatrajo za javne lokale.
4.	Za uporabo glasbenih avtomatov v društvenih prostorih se plača polovica predpisane takse.
Tar. št. 2
Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno:
—	za biljard (navadni ali avtomatski) 8.000 din
—	za avtomatsko kegljišče za vsako stezo 8.000 din
—	za fliperje in video igre za en fliper oz. video igro 20.000 din za vsakega nadalnjega po 30.000 din
—	za druga igralna sredstva po 4.000 din
OPOMBA:
i.	Za druga igralna sredstva se štejejo naprave kot so razni stenski avtomati, namizni nogometi, košarke, marjance in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe teh sredstev.
2.	Za uporabo igralnih sredstev v društvenih prostorih se plača polovica predpisane takse.
3.	Glede opredelitve javnega lokala in taksnega zavezanca, se smiselno uporabljajo opombe k tar. št. 1
Tar. št. 3
Za začasno prebivanje turistov na območju občine se plačuje turistična taksa, ki znaša dnevno:
—	za domače goste 75 din
—	za tuje goste 150 din
OPOMBA:
1.	Za začasno prebivanje turistov se šteje bivanje do 30 dni.
2.	Turistične takse so oproščeni:
—	otroci do dopolnjenega 7. leta starosti,
—	vojni delovni invalidi ter njihovi spremljevalci,
—	vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar v organizaciji JLA prebivajo v določenem kraju,
—	člani zvez slepih in gluhih Jugoslavije ter njihovi spremljevalci,
—	osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali počitniških hišicah in njihovi družinski člani,
—	osebe, ki preživljajo počitnice pri ožjih članih družine,
—	osebe na zdravljenju z napotnico zdravniške komisije,
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila taks,
—	otroci in mladina na organiziranem skupnem letovanju v taborih, domovih, letoviščih in okrevališčih,
*	- — udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo vzgojno izobraževalne organizacije.
3.	Otroci od 7. do dopolnjenega 15. leta starosti plačajo 50 %  predpisane takse.
4.	Taksjni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračuna in pobere gostinska turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu vplačati na ustrezni račun.
164
Na podlagi 30. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 226. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 29. maja 1986 sprejela
SKLEP
O SESTAVI OBČINSKIH KOMITEJEV
1.	člen
S tem sklepom se določajo upravni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v občinske komiteje.
'	2.člen
Organi, organizacije in skupnosti zagotavljajo preko svojih predstavnikov v občinskem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja občinskega komiteja.
3.	člen
Glede na vprašanje, ki se obravnavajo na seji občinskega komiteja, predsednik občinskega komiteja povabi na sejo tudi predstavnike drugih upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj iz pristojnosti občinskega komiteja.
Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati.
4.	člen
Občinski komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju, odloke,
predpise in druge splošne akte, ki jih sam izdaja ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja; odloča o ukrepih za katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so po zakonih ali drugih predpisih v njegovi pristojnosti, razen zadev, za katere je z zakonom ali drugim predpisom pooblaščen predsednik občinskega komiteja.
5.	člen
Izvršni svet skupščine občine ugotovi, koga so' v skladu s tem sklepom v občinske komiteje delegirale organizacije in skupnosti ter imenuje v posamezne občinske komiteje v skladu s tem sklepom določeno število članov.
6.	člen
S poslovnikom občinskega komiteja se podrobneje določi način njegovegaq dela in postopek sprejemanja odločitev na seji občinskega komiteja, pravice in dolžnosti predsednika občinskega komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja občinskega komiteja z organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v občinski komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje občinski komite pri svojem delu.
7.	člen
Komite za družbeno planiranje in družbnoekonomski razvoj sestavljajo predsednik in 14 članov.
V	občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj delegirajo po enega člana:
—	komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve pri skupščini občine Murska Sobota;
—	SOZD ABC Pomurka Murska Sobota;
—	MURA — Tovarna oblačil in perila Murska Sobota;
—	IMP TOZD Panonija Murska Sobota;
—	SGP Pomurje M. Sobota;
—	SOZD ABC Pomurka, Veletrgovina Potrošnik Murska Sobota;
—	Ljubljanska banka, Temeljna pomurska banka Murska Sobota;
—	Radenska, TOZD Zvezda;
—	Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti;
—	Območna gospodarska zbornica Murska Sobota;
—	Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota;
—	Služba družbenega knjigovodstva.
Izvršni svet skupščine občine imenuje 2 člana.
8.	člen
Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve sestavljajo predsednik in 14 članov.
V občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve delegirajo po enega člana:
—	komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine Murska Sobota;
—	Geodetska uprava pri SO Murska Sobota;
—	Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota;
—	Projektivni biro Murska Sobota;
—	SGP Pomurje Murska Sobota;
—	Samoupravna interesna skupnost za ceste Murska Sobota;
—	Delovna organizacija za PTT promet Murska Sobota;
-	ELEKTRO Maribor TOZD ELEKTRO Murska Sobota;
—	SOBOTA podjetje za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti Murska Sobota;
—	Samoupravna stanovanjska skupnost Murska Sobota;
—	Kmetijska zemljiška skupnost Murska Sobota;
—	'Krajevne skupnosti mesta Murska Sobota.
Izvršni svet imenuje 2 člana.
9.	člen
Komite za kmetijstvo in gozdarstvo sestavljajo predsednik in 14 članov.
V	občinski komite za kmetijstvo in gozdarstvo delegirajo po enega člana:	‘
—	ABC Pomurka — Agromerkur Murska Sobota,
—	ABC Pomurka — Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota
— ABC Pomurka — Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
— ABC Pomurka — KZ Panonka Murska Sobota
— ABC Pomurka — Mesna industrija Murska Sobota
—	ABC Pomurka — Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota
—	ABC Pomurka — Živinorejsko veterinarski zavod Murska Sobota
—	Veterinarska postaja Murska Sobota
—	Kmetijska zemljiška skupnost Murska Sobota
— Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
— Predstavnik kmetov
— Zveza lovskih družin Prekmurja Murska Sobota.
Izvršni svet skupščine občine imenuje 2 člana.
10.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o sestavi občinskih komitejev, ki sta ga sprejela Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota, dne 29. aprila 1980.
11.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 02-15/86-1.
V Murski Soboti, 29. maja 1986
Predsednik
skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec.
165
POPRAVEK OZ. DOPOLNITEV
Sklepa o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990
V navedenem sklepu objavljenem v Uradnih objavah št. 13 z dne 24. 4. 1986 se pri 2 točki člena 2, za prvo alinejo pod tč. a doda naslednja alineja, ki glasi:
— za nastanitev udeležencev MDA	0,003 % na BOD
Predsednik skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota
TI N EV Marjan, 1. r.
166
POPRAVEK
Popravek odloka o zaključnem računu proračuna občine Gornja Radgona za 1986 leto. Uradne objave 12/86.
V nazivu odloka in v njegovetp 6. členu se letnica »1986« nadomesti z letnico »1985«.
SEKRETAR
Skupščine občine G. Radgona Feliks PETEK
167
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 13. 5. 1986, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi ureditvenih načrtov za melioriranje zemljišč na območjih Pertoča—Sotina, Domajinec in Filovec
I.
Javno se razgrnejo osnutki ureditvenih načrtov za melioracijska območja Pertoča—Sotina, Domajince in Filovce, katere je izdelal Zavod za ekonomiko in urabnizem Murska Sobota pod št. 8/86-UN/S, 9/86-UN/S in 10/86-UN/S.
II.
Osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča—Sotina bo razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Pertoča in Rogašovci; za melioracijsko območje Domajinci bo razgrnjen v vaškem domu Domajinci; za melioracijsko območje Filovci pa v trgovini »Potrošnik« — TOZD »Izbira« v Filovcih.
Istočasno bodo vsi ureditveni načrti razgrnjeni v izložbi zgradbe SO M. Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije ter skupnosti pismene pripombe k osnutku ureditvenih načrtov Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 324-3/86-4
M. Sobota, dne 13. 5. 1986
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, I. r.