STRTI. ZOFKA KVEDER. PRAGA. Ana, učiteljica francozščiiic, 25 let stara. Ivan, kapelnik, 45 let star, s sivimi lasmi in upalim licem, (jovori mirno, resignirano. Ana pride v klobuku in uličnem jaketu. Odloži oboje na posteljo in utrujena sede na divan. Premišlja. Nakrat trpko vskHkne : lil to bi naj bilo Živ- ljenje ! MladoSl ! Razburjeno trešči z glavo ob mizo in strastno za])laka. Ivan neopazen vstopi. Obstoji pri vratih : foraj tako! Tudi ona! Stopi l)liže in pogladi jo po laseh : Ana ! Ana se zdrzne, potem vzplamti : Ii!... Ji SC upaš ! . . . Nemo mu pokaže vrata. Ivan : Idem naj ? 1 Ne. Ana: Idi, idi !.. . Idi ! Čnj?š, idi ! Ivan : Ne, tako ne grem. Ana skrajno razburjena : Poberi SC ! Pojdi mi izpred oči ! Kako se upaš ?! O moj Bog! Vrže se na divan in iirezupno plaka. Ivan sede. Tiho. Ana čez dolgo, mirneje : In kaj hočeš od mene ? Ivan : Hočem, da se vrneš k meni. Ana : Hočeš ... ? ! Ha, ha, ha ! Ivan molči in čaka. Ana nestrpno : Pojdi ! Kako dolg-0 hočeš še tu ostati ? Ne vidiš, da ne morem pre- nesti tvoje prisotnosti ! Ivan : Ana ! Ana; Molči! Idi! Jaz ne pojmim, kako si mogel priti k meni ! Ti k meni ! Ivan : Tvoj mož sem. Ana: In ti me spominjaš nato! Ti!.. Ti. ki si me onečastil, pomandral in oskru- nil. Ti, ki si mi otroval mojo mladost, uničil me za vse življenje?! Moj mož ? ! . .. Moj krvnik si ! . . . Moje prokletstvo! Ivan mirno, z grenkim nasmehom : J3a, bilo je sojeno tako. Ana : Sojeno ? ! Ha, ha ! Ko si bil do- volj blaziran, sit in truden, ko si bil dovolj slab in star v srcu in daši, ko si bil fi- zično že doigran, tedaj se ti je zahotelo miru, »družine«, »žene« — in prišel si k nam po mene. Hotelo .se ti je mladosti, svežosti, takega veselega, srečnega, sme javega otroka, kakor sem bila jaz. Ha,' ha ! O. moral si imeti peklenski užitek, ko si me pahnil do grla v blato, prav do konca me uničil, docela dobil ! Kaj si na- pravil iz mene?! O, o! Divji joč. Ivan po odmoru: Jaz ali drugi — končno je vsej ed no ! Ana: Ti ali drugi?! Oh, in jaz sem toliko sanjala o sreči. Da nekdo pride in me pelje v nov svet, v svet poln čudežev in Krasote. Nekdo, ki je močan in blag, nekdo z veliko sveto dušo, mož z močno voljo in otroškim srcem. Pa si prišel ti. O, ti si poznal ženske ! Kako ne ? ! Ah, naužil si se jih, najboljših 'n najslabših. Naužil do sitosti. Gazil si po njih, brutalno, kakor živina po rožah. Niti vedel nisi, koliko si jih pomandral in ugonobil. A nazadnje so i one tebe uničile. In tebi se je zdelo, da je čas odnehati. . . . Namreč, mislil si : na- pravimo si dom, gnezdo, kjer si človek odpočije, kjer je negovan, kjer ima po- strežbo in oskrbo v bolezni in starosti, kakor se je ne more zahtevati od poslov, od plačanih ljudi. . . . Tudi je pozicija ože- njeneg-a človeka sclidnejša, bolj ugledna napram družbi. ... Pa si prišel po mene. Ni ti bilo težko. Moj Bog, nisi bil grd, in tako moški, tako odločen ! Kako sem te spoštovala! Kako sveta, obožujoča je bila moja ljubezen ! Ha, ha, ha . . . Nervozen, hi- sterističen smeh. —¦ No, ti molČiŠ ? Ali SC ne smeješ z menoj ? Ah, kako krasno te je morala zabavati moja naivna ljubezen. Ne- precenljiva šaloigra, kaj ne?! In kako zvesto si igral svojo ulogo ! Jaz sem bila zaljubljena, zaljubljena do norosti ! Pomisli ! Ah, kako si bil velik za me, kak junak ! Moj malik si bil, moj bog, in jaz sem .si želela biti tvoja ponižna dekla. Tako velik, tako nedosežen v moji duši ! Kaj ne, kako smešno, kako strašno smešno ? ! . . . Ustavi se pred njim, neskončno bridko : Lep Čas jC bil, ko sem bila tvoja nevesta. ^ 121 Ivan za-se : Ne, mene je bilo groza. . . Ana : Groza? !.. . Vendar . .. Čudo!... In zakaj mi nisi prizanese!, li ti ti.sti, ... da sem doigrana, da sem pri koncu, strta... s petindvajsetimi leti ! . . . Idi, mogla bi se spozabiti. Ivan: Pusti me tukaj. Zakaj bi te ne poslušal ? (xovori ! Molčati je težko. In za- kaj bi te ne poslušal jaz ? Nikogar nimaš. Ana : Nikogar, nikogar ! Vse si mi ukral, vse si mi odpodi!. Sama sem, tuja vsem . . . Materi, očetu, sestri, bratu .... Vsi so zoper mene . . . Ne pojmijo me, ni jim tako grozno . . . Veseli se, ti imaš polno zagovornikov, jaz le odpor ! . . . Ivan s posebnim nasmeliom : Rekel sem, jaz ali kdo drugi, — končno je vsejedno .... Ana : Ha, ha ! Torej tako se brišejo računi ! Kako grozno mi je, kako strašno grozno ! Meni, ki sem žrtva ! Knko vest imaš, kaka čustva, — imaš li srce ? . . . Ko se je vse rušilo, ko je vse padalo na me, ko so se pogreznili bogovi v blato, ko sem jaz sama ležala v kaluži, — moj Bog, kako strašen čas je bil to ! Tebi ni bilo nič, — ti si se čudil. Čudil si se, da se ne vdam, da ne molčim ! Čudil si se, da sem videla in čutila sramoto, v katero si me zavlekel, da moja duša ni otrpnila precej prvi hip. Kako si me ponižal ! Vi- diš, tako pobožno sem ti sledila, jaz tvoja mlada, nedotaknjena žena, tedaj na oni poročni dan. .Še bi bil lahko kaj rešil, še bi bila lahko živela sreča med nama ! Moj Bog, tako sem te ljubila, tako sem ti ver- jela . . . Ali ne, kaj si hotel z ženo, — z nepokvarjeno ženo, — prostitutko si potre- boval ! In zato si mi moral vse strgati z duše, vse moje lepe sanje, vse čisto, dobro in plemenito si moral zamazati ! In ti si se čudil, da sem kričala, da sem se bra- nila. Čudil si se, da hodim z objokanimi očmi okrog, da si trgam lase z glave, da si s pestjo bijem to svoje mlado, oskru- njeno telo ! S čelom sem tolkla v zid, grizla sem si roke, in moji nohti so bili okrvavljeni z mojo krvjo. Kožo bi si bila spraskala s telesa, da se očistim. A ti vsega tega nisi razumel. Reke! si jeden- krat materi, da sem ob pamet. Ob pamet !? Ha, ha ! Vidiš, a mati je bila dobra ! Rekla mi je, da moram potrpeti. Da so pač nekateri, moški taki — ali to se mora potrpeti. Sem žena ... In možje, nam po- ročeni možje, imajo vso pravico nr.d nami. In potem je bilo boljše, navadila sem so. Težko je priučiti se smradu — ali ide. Nekaj žive duše se zaduši, nekaj srca od- mre, ali ide. ... Ti si bil zadovoljen. In naposled celo jaz. Imela sem postati mati. moje srce je oživelo in zatrepetalo v sreči. Dete ! Nebesima čustva so prešinjala mojo dušo. Dete ! . . . Prišlo je mrtvo na svet. Doktor je dejal, — vsled tvoje krivde, — vsled tvoje »mladostne neopreznosti« je dejal.... Kako rahlo, kaj ne?! Neoprez- nost, — to je lepše, kakor greh, zločin... Nagne se Ic njemu : Ali veš, kako sem te so- vražila takrat?! Sovraštvo in maščevanje je živelo v meni. Kaj ti veš, kolikokrat sem se nagnila v noči čez tvoj obraz, in moje roke so se oklenile tvojega vratu ! Mislil si, da je ljubezen, zakaj moji prsti so bili slabi, in jaz sem te objemala lokavo, da te zmamim, oslabim — in ti potem za- tisnem grlo. Volovsko grlo imaš ! Jaz to vem . . . Hotela sem te zadaviti. Ivan tiho: Vedel sem že takrat. Ana : Vedel si ?.. . O, o . . . 122 Ivan : Vedel. Ne bil bi se branil . . . Ljubil sem te Ana, ne pozabi ! Ana: Ljubil si me ? ! . . . Ha, ha !.. . A '-.voje baletke, pred katerimi si me po- niževal ?! Ivan odločno, ali s trudnim, težUim fjiasom : Da, ljubil sem te, Ana. 'Ljubil sem te prej še, ko si bila še ono veselo, brezskrbno dete doma, in pozneje, ko si bila moja, — vse, — ves čas, in še pozneje, ko si pred tremi leti odšla ... In sedaj pusti, naj še jaz go- vorim. Ne vem, ali je greh, da sem tak. Težko mi je radi tebe. Ali sam, sam se, glej, ne zavedan tako grozno vsega tega. Tudi drugi so taki. Vsi v mojih letih so taki, Ana. To pride. Mi nismo krivi. V • prvih letih mladosti se prične, in potem odpada kos za kosom, kar je idealnega v naših dušah. Tovariši in prilike, vino in naša lastna kri, in mnoge izmed vas žen, vse je krivo, vse nas ugonablja. Tako živimo in se pridimo med seboj, skrunimo in smo skrunjeni, in naša srca otrpnejo, in samo še surovost nam ostane v duši. Tak sem IdiI, ko sem te spoznal, Ana. In prvikrat tedaj me je zapeklo v srcu, da sem tak onečaščen in zamazan. A imel sem te rad in snubil sem te. Ni se mi zdelo greh. Vedeti moraš, da so vsi drugi taki, kakor jaz. Malo je boljših, slabših mnogo. Morda sem bil bolj nesrečen kakor drugi, ali . . . Oni čisti, mladi ne pridejo v poštev, Ana. Vas dekleta može matere, da bi bile preskrbljene. Dobre partije hočejo, — raje dobro partijo kakor dobrega človeka, ki nič nima. Tako je v obče. In jaz sem bil taka dobra partija, in tvoja mati me je bila vesela. In jaz sem te rad imel, ali razumel te nisem. Pokvarjen sem bil, in moja čustva niso bila tako čista kakor • tvoja. To te je moralo žaliti, to sedaj poj- mim, ali takrat nisem hotel pojmiti. Bila si moja, razumeš ! In ker si mi tako hitro zaprla dušo, jemal sem to, kar je bilo moje. Ti bi me bila lahko dvignila k sebi ta- krat, a bila si prenevedna za to. Prav nič nisi poznala moža, njegove duše, njegovih čustev, nagonov in njegovih strasti. Morda bi me bila razumela, moje postopanje bi' ti ne bilo tako strašno, in rešila bi me . . . Ker jaz sem te ljubil. — A ti si me samo tako neopisno zaničevala, in to me je le, izzivalo. Moj Bog, saj ne veš, kako sem tudi jaz trpel. Kakor da je nek težek ogromen oblok pai name. A jaz nisem je- den izmed onih, ki kmalu klonejo . . . Upi- ral sem se in živel, kakor sem znal ... A bilo je še slabje . . . Tedaj, ko je prišlo dete mrtvo na svet, mi je bilo, kakor da so mi srce živo iztrgali iz telesa z Vsemi žilami in živci. G-rozno mi je bilo. In ti si bila taka. tako strašna.... A nisem se ho- tel udati. Ne, čemu?! Vse sem preživel, vse sera prenesel, kar me je srečalo v življenju, — tudi to priživiš, sem si mislil. Neki dan se mi je ona baletka vrgla v naročje, zaradi kateri si ti pozneje odšla. Vrgla se mi je, pravim. In jaz sem jo vzel, da tudi to poskusim, zakaj življenje mi je postajalo težko in strašno. Ko si ti odšla, sem samotaril. Tako sem bil sam, da me je bilo strah. Vedno sem bil sam, sam, sam . . . Sredi življenja sem stal, ki je vrelo in igralo krog mene, ali ostal sem sam. Tri leta nisem govoril z nikomur o sebi. O vsem, ali o sebi ne. A sedaj mi je težko. Ne morem več. Prišel sem po tebe. Pojdi z menoj. Vse ti hočem pove- dati, kar sem doživel, vse, kar me je zlo- milo in vse, kar sem jaz pomandral . . . Nič nečem od tebe, nikdar se te ne do- taknem. Ali zvečer bi rad govoril, govoril, vse bi rad povedal iz duše, kar sem pre- mišljeval ta leta. Jaz nisem kriv, Ana. Nekaj tretjega je krivo, — vse to naše ovzdušje, v katerem rastemo in živimo. Ali pojdeš z menoj, Ana ? Ana jokaje : Kako grozno sem nesrečna, moj Bog ! Tako trudna sem, tako zmučena ! Ivan : Bedni smo mi ljudje! Pojdi z menoj ! Nikogar nimaš, vs' so ti tuji in oddaljeni. Uničil sem te, ali jaz nisem ho-. 123 tel. Ljubil sem te, in — ako ne jaz, kdo drug-i. .Sojeno je danes vam ženam tako .. . Pojdi, Ana ! Ne morem ničesar popraviti, ali skrbeti hočem za te, da se odpočije.š. Tudi tebi so bila ta leta grozna, ta kruh po tujih hišah, tukaj kosilo, tam večerja. Hudo je prodajati pamet za kruh. Pojdi z menoj. Ako ozdraviš, poišči si druge sreče, ne bom ti zastavljal poti. Moje življenje je dokončano. Pojdeš ? Ana trudao, resjgniraui) : Pojdem, 124