XIII. letnik.
V	Dorici, dne ‘2. mn mi 1005.
9. številka.
lovensKo ljudstvo na'f?.;
ta vero dom o$si
l/l,.nja vsiikifclrtck „l) II. ui■ dopoldne. Knknpisl sc »c vt;-Ncliaiikovaiia pisma sc ne spre jemnjo.
Cena istn znnSn /a celo leto <t ktone, /a pol leta 2 kloni. Za m a n j premožne /a celo leto krone, /a pol le 1.1 K l'SC /a Nemčijo je cena listu .r> K. /a drugo dežele Izven Avstrije fi K.
Rokopise sprejema .Nannlna liskama* v (linici, »Ilca Vel-tunni .41. 9
i—
Izdajatelj in odgovorni urednik: Irail Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna** (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Naročnino In na znanila sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ulica S. 1 C. Posamezne Številke se prodajajo v tuba karnalt v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti me stnemu vrtu in na Korenjskent bregu (Riva Corno) St. t-l po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po pelit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat II vin., dvakrat 12 vin . trikrat 10 vin. Več krat po pogodbi.
i—'
Okrožnica „ Goriške zveze'1
rlo £OH|Midiii'hk'li '/.iiitrug ttu Goriškem
»Goriška zveza" razposlala je te dni gospodarskim zadrugam na Goriškem to-le okrožnico:
S	1 a v n a zadruga!
Da se združijo domače denarne in druge gospodarske zadruge v eno or-ganično celoto, ustanovila se je pred leti ..Centralna posojilnica" v Gorici, katera je prevzela v svoj delokrog poleg posojihiičnega še zvezino delovanje. Že tedaj je precej goriških zadrug pristopilo ..Centralni posojilnici", druge pa so obljubile svoj pristop za poznejši čas.
Med tem se je pa uveljavil pregle-dovalni zakon z dne 10. junija 1903, kateri predpisuje, da mora dati vsaka zadruga, osnovana na podlagi zakona z dne tl. aprila 1873, d. z. št. 70, pregledovati vse panoge svojega poslovanja po pregledniku, ki ne pripada zadrugi sami. Take preglednike namešča bodisi k pregledovanju opravičena zveza ali pa trgovinsko sodišče. ■
C. kr. poljedelsko ministerstvo je, še predno je stopil ta zakon v veljavo, nasvetovalo vodstvu „Centralne posojilnice", naj izloči zvezino poslovanje iz svojega delovanja in ustanovi posebno zadrugo, ki naj prevzame izločene zve-zine agende. Z ozirom na ta nasvet in po soglasnem sklepu dotlej „Centralni posojilnici" pridruženih zadrug ustanovila se je .Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev" s sedežem v Gorici, katere pravila so bila vnešetta v zadružni register z dnem 20. januvarjem 1904. Tej zvezi so pristopile vse zadruge, ki so bile prej članice »Centralne posojilnice", poleg teli pa še nekaj drugih.
»Goriška zveza" je pričela 7. mesecem marcem 1. 1904 svoje delovanje, meseca maja istega leta je oživotvorila osrednjo blagajno za pridružene ji zadruge in vpeljala obenem tudi poskusno
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
Sveža sapa nas okrožuje. In toliko bolj v štantski dolini, kjer se dviga ledenik Kiflier (3160 metrov) uprav nad nami, četudi na drugi strani vode Rosane, ki priteka potok z ledenika v reko.
»Ha, ta zdravi zrak, kako to dobro dč; kaj treba hoditi v Švico, ko je že tu tako divno,“ reče gospa sopotnica. „l)a, da,“ pritrdi jej soprog.
„Od kod prihajata pa vidva gospoda ?“ se obrne zdaj gospod do naju.
»V Lourdesu sva bila."
»Ah, celo pri Pirenejah. Kako lepo!“
Tu postane pozoren drugi Nemec, ki je bil prišel iz Zermatta pod Monte Rozo in je čital uprav »Presso" in v njej o umoru Pleveja. Nato zamrmra proti tovarišu:
»Tu se vidi, kaj se pravi poznati jezike!“ Nato začne zabavljali nad šolsko uredbo, češ, da učč po šoli.h mnogo nepotrebnega mesto jezikov.
»Dovolile, kak jezik 9ta pa prej govorila?" menil je oni od »Presse".
»Slovenski 1“
»Ab, tako! Mislil sem, da italijanski." — Torej stavlja oholi Nemec ne-
akcijo za skupno naročcvanje nekaterih kmetijstvu potrebnih predmetov. Za-jedno je vložila na pristojno oblastnijo prošnjo za pravico pregledovanja pridruženih zadrug v smislu prej omenjenega revizijskega zakona. To pravico ji je c. kr. namestništvo v Trstu p ri p o z n a I o z o d 1 o k o in' z dne 7. decembra 1 90 4 št. 34 9 7 2/III.
Za avtonomijo zadrug je neoporečne važnosti, da se pregledujejo po privatnem, po zvezi nameščenem pregledniku, iu ne po uradnem, katerega od slučaja do slučaja odpošlje trgovinsko sodišče. Tudi zvezni preglednik se mora pri pregledovanju držati strogo navodil in predpisov revizijskega zakona, ali razlika med uradnim iu zvezinim pregledovalcem se da pač tako karakte-rižirati: privatni pregledovalec je strog, a dobrohoteč prijatelj, uradni pa nič drugega nego strog tujec. Baš radi tega se zadruge raje podvržejo pregledovanju po zvezi.
»Goriška zveza" se je ustanovila samo za gospodarsko organizacijo go-riške dežele. Nje delovanje ne sega na druga ozemlja, vsled tega ni nikakoršno drugim zvezam konkurenčno podjetje. Ako skuša zbrati po mogočnosti skoraj vse zadruge na Goriškem v sebi, se to zgodi zgolj radi tega, ker je nje organizacijsko središče bilo ustanovljeno že pred uveljavljenjem revizijskega zakona; ker hoče olajšati delovanje drugim zvezam, katerih delokrog se razširja na vse slovenske pokrajine, in ker hoče združiti v eno celoto zadružno silo domače dežele, kjer vsled posebnih razmer obstojajo razven splošnih tudi posebni narodno-gospodarski interesi, katerim služi najlažje in najvspešnejše posebna domača gospodarska organizacija.
Delokrog zveze je natančno določen v pravilih »Goriške zveze". Vsi pogoji za vresničenje tega delokroga obstojajo sedaj, ko ima zveza poleg pridobljene revizijske pravice, še osigurano
hotč slovenščino v isto vrsto z blagoglasno italijanščino.
D£t, krasna je gerska priroda za ptnjca, ki preleti ta kraj z nagličem po leti. Ali kake je pa po zimi za tukajšnjega rojaka I Ranjki kardinal blagega spomina je dejal zadnjič o Trenti: »Se ve, če gre tarist zdaj skozi Trento, se mu bo zdelo divno; ali vse drugo je, če mora kdo leto in zimo tu bivati. Tedaj treba šteti leta dvojno, kot v vojni 1“
Podobno je tu. Let09 n. pr. je bilo 26 C mraza. Tu so samote, kjer si preskrbe ljndje vse potrebno za zimo, pa se tudi preskrbijo za smrt. Ko zapade sneg ob koncu septembra ali začetkom oktobra, tedaj so ločeni navadno celo zimo od dragega sveta. Zato hodijo v jeseni k sv. izpovedi, da jih smrt no dobi nepripravljene ; po zimi bi ne mogli do duhovnika, niti duhovnik gori. Godi se baje, da umrje kdo v hribih po zimi, in mrlič leži v hiši do — spomladi. Denejo ga v zgornjico; tam zmrzne in potem hodijo vsaki dan k njemu molit rožni venec. Celo zimo ne slišijo pridige ; ali zato pa jim je mrlič najstrašnejša pridiga.
Pri Fliršu se dolina zoži, Rosana dere čer skalovje in napravlja mnogo slapov. Od Strengna, ki leži pod želez-
ilrž.avno podporo ; a od goriških zadrug smemo pričakovati, da nas bodo v našem delovanju tudi z ozirom na lastno korist najizdatnejše podpirale. To pa storijo pred vsem in najbolje, ako pristopijo k »Goriški zvezi" kot člani. S tem povečajo število pridruženih zadrug, vkre-pijo stališče in razširijo delovanje zveze.
Na zadružniškem polju čaka nas na Goriškem še obilo dela, ker se pri nas poleg denarnih zadrug še prav malo iu neznatno zadružno deluje v drugih gospodarskih panogah. Izvzemši nekaj industrijalnih iu pičlega števila kmetijskih iu mlekarskih zadrug, ne zasledimo drugih gospodarskih zadrug. Ali na tem polju se moramo tudi začeti gibati, sicer nas prehiti tujec, od katerega ostane Slovenec vedno gospodarski odvisen.
Minulo leto smo za poskušnjo pričeli s skupnim naročevanjem kmetijstvu potrebnih predmetov, kakor modre galice, žvepla iu Thomas-ovc žlindre. Poskus se je posrečil; zvezi ni bilo do dobička, hotela je samo v korist zadružnikom posredovati pri nakupu; odjemniki, člani pridruženih zadrug, pa so bili po svoji izjavi toliko s ceno kakor z blagom zadovoljni. Dobiti bi se pa dalo potom skupnega naročila še druge razne predmete, kakor n. pr. raznovrstna druga umetna gnojila (superfosfat, kalijeva sol
i.	dr.), semena, žito, živinska sol, poljedelski stroji i. t. d. Te stvari se dado ugodneje in bolj zajamčeno nabaviti s posredovanjem »Goriške zveze", katera ne stopa v direkno dotiko s trgovci, marveč nakupi blago s posredovanjem velike avstrijske zveze, kateri jamčijo trgovci za pravilno izvrševanje naročila in za dobroto blaga.
Letos se vzame v pretresovanje akcija za skupno oddajanje nekaterih kmetijskih pridelkov, način prodaje, katerega se pri nas prav malo uvažuje. F.dino še avstrijski jug nima organizirane skupne prodaje pridelkov članov zadružništva. Severne pokrajine nam morajo
nično črto, je mnogo tunelov in vija-duktov ; posebno lep je 255 metrov dolgi vijadnkt nad Trisano, ki priteka iz paz-nannske doline. Pri Londeku se odpre imska dolina. Pravijo, da so segali nekdaj Slovenci celo v Švico. Morda so šli po gorenji imski dolini I Nekatera imena v Granbindenu zvene nekako slovansko; n. pr. Cernec, Kočna, Strela, Predel p, Knlmač, V Carnsu je samostan namiljenih sester; nad njim je hrib Venetberg. Doline se odpirajo na desno in levo, nad njimi šlrlč gorski velikani, po dolinah pa se bele cerkvice, gradovi in vasi. Za Im-stom pri Ecbraku se odpira ecova dolina; po njej se pride do Sv. Križa (1712 metrov) v Fent (1893) in Gnrgel (1927), ki ste najvišji duhovniji na Tirolskem, višji nego Matajur oziroma Rdeči rob ali Stador. Turisti dobe prenočišče tndi pri ondašnjib duhovnikih. Da, včasih je nekaterim tudi duhovnik dober 1 V nekem kraju so zahtevali celo, naj jim bo mrliški oglednik; se vč. so dobili primeren odgovor. Tudi pri razstavi ali cepljenja — menim — da duhovnik v današnjih razsvitljenih časih ni toliko potreben ; saj znajo tudi drugi klicati imena, in ni potrebno, da je za pričo, če kak jud deli zaušnice materi ob tej priliki I — Mimo Meca in Telfsa
služiti pri tem kot vzor, n. pr. češkn moravska, gornje avstrijska i. t. d. Tu bi sc dalo s pravilnim in pridnim ravnanjem marsikaj pomagati našemu kmetu. Pri nas je mnogo stvari, ki se zametujejo, a bi -se dale zadružnim polom prav dobro vnovčiti.
Torej dela je dovolj, in veselja do stvari tudi. Zato vabimo nujno vse go-riške zadruge, da pristopijo »Goriški zvezi" iu jej pripomorejo doseči, kar namerava, namreč zadružno pomagali slovenskemu kmetu na Goriškem v trdem boju za obstanek, ter ga gospodarski okrepiti iu osvoboditi! Zadružno-gospo-darsko polje je dovolj široko, da na njem tudi pii nas lahko složno delujejo ljudje različnega mišljenja, ako so dobre volje — kakor se to dogaja v drugih deželah.
Vse potrebne informacije za formalno izvršitev pristopa daje radovoljno naš urad v Gorici, ulica Vetturiui št. !).
V Gorici, 9. febriivarja 1905.
Za Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev, vpisano zadrugo z omejeno zavezo:
Dr. Fr. Pavletič, Dr. A. Gregorčič, podpredsednik.	predsednik.
Rusko-japonska vojska.
Kakor poroča »Petrograjska brz. agentura" iz Sahetuna, so se Rasi r nedeljo zjutraj umaknili iz Ginhenčenga ter zavzeli pozicijo pri Sanlanju. Cinhen-čeng so takoj zasedii Japonci. Raške izgube še niso določene. Trije načelniki stotnij so bili ranjeni. Stotnije, ki so bile odposlane proti desnemu japonskemu krilu, ki je pretil obiti rusko levo krilo, so zadrževale prodiranje sovražnika ter so se šele umaknile, ko so postreljale vse palrone ter so dobile ukaz, naj se umaknejo iz svojih pozicij. Včeraj zjutraj je en japonski oddelek proti soteski
pridemo do Cirla. Ha severno stran vodi cesta mimo Zefelda v Šarnico. Do tu so kedaj segali Slovenci; kajti iz tega sa mostana je poslal opat Anton Benediktince, da so šli učit Slovence v Intiho v bistriški dolini ! In zdaj 1 — Za Cirlom je gora Salštajn (2546 metrov) in pod njo Martinova stena (1113 metrov). Tu je videti križ v votlini, kjer je leta 1493 baje bival cesar Maksimilijan, ko je bil na lovu. Sedaj pa ta kraj od daleč ni videti tako nevaren; popravili so stezo in pride se do onega kraja, če kdo ni omotčev. Rešil je cesarja po Dimnikovi zgodovini lovec Holaner, po legendi pa angel. Angele ima človek še vedno, treba le, da jih posluša. Ali koliko krat hočejo biti vestni stariši in višji za angele, pa jih ljudje zaničujejo. Odkar je „glihala“ Eva v raju s satanom, prišel je v človeka duh ošabnosti in upornosti. To se danes lahko potipal V javnosti se poudarja »ljudstvo" in njegova veljava; samo da ljudstvo tega ne bo zlorabilo, če pride kedaj do moči?
Kmalu za tem smo v Inomostu ter se nastaniva onkraj Iua »Pri zlati zvezdi"; gostilna sicer ni prvega reda, toda prav prijazna in krščanska.
(Dalje pride.)
Dapinlin južno zapadno od Saniuuju. Močni japonski oddelki so koncentrirani v soteski Dnpalin blizo Tabagu, kjer so Japonci navidezno utrjujejo.
* *
*
Dopisnik „ Reuterjevega biro“ v ruskem glavnem stanu poroča preko Šenkinga: Na Ironti zapadno od Čili so boj nadaljuje. Na najskrajnejem zapadnem krilu so Japonci vzeli ruske zunanje pozicije, isti pretč sedaj tndi glavnim ruskim utrdbenim postojankam. Iz (ju tosti boja ae sklepa, da zapoveduje japonskim vojnim silam general Nogi z oblegovalnimi topovi iz Port Arturja. V Mukden je dospelo v torek 40 ranjencev, 400 se jih je pričakovalo v sredo. Tudi druga znamenja kaiejo, da ae vrši velik boj. Ves dan razsaja grozen vihar a snežnim metežem.
* *
*
Poročilo „Petr. brz. agent.. Na levem ruskem boku ae boj nadaljnjo; Japonci so prodrli t dveh kolonah z znatnimi vojnimi silami. Vztočni oddelek je prodrl v smeri na Maksadan proti soteski Singolin ter obiel ruski oddelek, nahajajoč se v Cinhenčeugu, ki se je umaknil. Vzlic snega se vrši boj z naj-večo srditostjo. Ruskim četam ae je posrečilo zvečer odbiti Japonce pri Severnem Jantaganu.
* *
•
Poročilo „Petr. brz. agent.Japonci so prodrli v nedeljo v treh kolonah proti soteski Gutnlin, kjer razsaja sedaj trdovraten boj. Japonci razpolagajo z znatnimi četami. V centrumu in na levem krilu je mir. Vreme je za Japonce neugodno. En oddelek, ki se je v soboto zjutraj umaknil na pozicijo pri Saolisouju, se je s svojimi prednjimi četami utaboril v soteskah pred pozicijami. Proti večeru so se približale soteskam japonske sprednje čete, ne da bi bile pričele bcj.
V	nedeljo zjutraj je pričela kanonada blizo soseske Gutnlin. V centrumu se je slišalo streljanje s topovi.
• *
♦
,Daily Telegraph“ poroča iz Sin-mintina : Kakor se poroča, je dospelo v Fakumen 40.000 japonskih čet. late so marširale preko hribovja ob mongolski meji. Dozdevna čnngnika četa, ki ae je bila pri Lihsavn spustila v boj, bila je japonska četa, preoblečena v kitajsko obleko. V soboto zjutraj je 6000 mož japonskih čet s topništvom paairalo ozemlje med Sinmintinom in reko Liao ter je v severno zapadni smeri marširalo proti Faknmenu Voditelj rnske banke v Mukdenn je prejel _ nkaz, naj Be pripravi, da se banka zapre. V mesta vlada velik nemir.
* *
*
Ves četrti minski armadni zbor je na potu v vztočno Azijo. Ena divizija je že odišla dne 20. febravarja, droga divizija pa dne 27. febravarja.
* *
*
Razun ladij, ki jih je hamburško-ameriška črta prodala Rnsiji, kakor je bilo že sporočeno, so tudi drugi veliki lastniki ladij pogajajo z rusko vlado radi prodaje transportnih ladij.
* •
*
List „Petit Parisien" je priobčil vest, da je bil general Grippenberg are-tovan ter da pride pred vojno sodišče, ker jo zapustil svoje mesto, kar pa ni res.
* »
*
Ruski listi poročajo, da je dne 16 t. m. bilo pri Nossibč ob otoku Madagaskarju usidranih 70 vojnih ladij s premogom, pripadajočih baltiški eskadri. Eskadra se je previdela z raznimi zalogami, mej temi je bilo 10.000 vreč moke in 60.000 vreč krompirja.
• *
•
Ruski list „SvČt“ piše: *Eden naših sotrudnikov, ki je živel dlje časa v Tokiju, je od nekega prijatelja prejel pismo, v katerem piše isti o gibanja proti začetnikom sedanje vojne, ki se je pričelo sedaj na Japonskem. Pisec omenja, da stoji Japonska pred revolucijo ter da se bo revolucijonarno gibanje naglo razširjalo, ako bo trajala vojna še nadalje. Relorme zadnjih 25 let niao še prodrle globoko med ljudstvo in povsod se pripravlja krvav protest proti sedanjim od-nošajem. To se je moralo predvidjati že iz začetka. nSv«tu vsklika torej: Čemn torej naj bi se mi požurili s sklepanjem miru, čemn naj bi postali igrača v rokah Angležev in Amerikancev ter bi razburili vso Rusijo s tem, da bi jo oropali zmage )D velikega sijaja, ki ga je vajena ?*
General Kuropatkin je dne 2H. februvarja brzojavil : Sovražnik nadaljuje ofenzivo proti našim četam pri Cinhen-čengu ter je obšel oba boka naših čet. Japonci so prodrli pri Kautulinu s tein, do so obšli naše levo krilo, vendar vsi napadi na Tangon in na sotesko Baj-dalingu so bili odbiti. Istotako je bila tudi odbita ofenziva Japoncev pri Ba-njapudzi.
General Kuropatkin je isti dan brzojavil carju: Dva sovražna batalijona s konjeništvom sta prodrla zapadno od vasi Jansintung ter sta desetkrat napadla; vsi napadi so bili odbiti. Včeraj zjutraj je sovražnik napad obnovil, toda bil je zopet odbit. Sto japonskih mrličev je ostalo blizo naših pozicij. Mi smo izgubili
6	mož.
♦	•
+
Govori se, da so Japonci pri Tin-hohengu, 25 milj severno od Simahi, na skrajnem japonskem desnem kriln napali Rubb ter jih porazili Napad je pričel dne 23. t m. Ceni Be, da so Rusi imeli
17.000	mož. Njihove izgnbe znašajo baje 2000 mož, dočim so japonske izgube le male (?).
Politični pregled.
Državni /.bor. — V torek je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o obrtni noveli. V ti seji odgovarjali so na razne interpelacije minister za poljedelstvo, finančni minister in deželno-bramski minister. Zadnji je odgovarjal na interpelacijo posl. Volkla glede vojaka Handlerja, o katerem je interpelant trdil, da je v graški bolnišnici umrl brez vsake zdravniške pomoči in zanemarjen od vseh. Minister Welsersheimb je rekel, da je preiskava dognala, da je ta trditev popolnoma neutemeljena in da se je za vojaka za časa njegovega bivanja v bolnišnici vestno skrbelo.
Avstrijska gosposka zbornica.
—	V pondeljek je imela gosposka zbornica sejo. Odobrila je rekrutni zakon. Vodja levice, knez Auersperg, je imel ob tej priliki daljši govor o razmerju med Avstrijo in med Ogrsko. Odgovarjal mu je minister za deželno brambo Welsers heimb, ki je naglašal, da skrb za jedin-stvo in za organizaoijo armade je jedino le stvar vladarja. Tudi predlogo glede refandadje je zbornica danes odobrila;
O	irredentl. — Dne 22. febr. t. I. je govoril na shodu na Dunaju nemški državni poslanec Schneider o razmerah naše države z zaveznico Italijo. Rekel je med drugim: Naši merodajni krogi gledajo na to, da so zvesti naši zaveznici Italiji. Naš dobri prijatelj na jugovzhodu je pa storil vse, da bi omajal naše stališče. Proti nam sa hujska ne le v Italiji, marveč tudi onstran Jadranskega morja: v Albaniji, Srbiji in Macedoniji. Tekom zadnjega delegacijskega zasedanja je sicer rekel naš minister za zunanje stvari, da živimo mirno in složno z vsemi našimi sosednimi državami. A rekel je to le iz uljudnosti, kar sem tudi takoj naglašal, ker Italijani po gotovem načrta hujskajo proti celotnemu obstoju naše države. V Trt>lu prebiva 30.000 Italijanov, ki so laški podaniki. Organizirani so tako, da če pride do morebitne vojske z talijo, bo takoj izbruhnila prekucija. Gotovi ljudje ne verujejo tega, če se jim prav pripoveduje. Ne morem si tega tolmačiti drugače, kakor da so ali kratkovidni ali pa lopovi I Mimo so gledali, ko so italijanske torpedovke merile morsko globočino ob našem obmorskem obrežja. Poučenim krogom je jako dobro znano, da ni mogoča danes uspešna obramba našega pomorskega vojnega pristanišča v Pulju. Vsi načrti so bili izdani Italiji! Če izgubimo Trst, bomo izgubljeni za vedno, ker je Trst edino naše pristanišče za izvoz trgovinskega in industrialnega blaga. O Trstu imam jako grenke izkušnje. Neki c. kr. dvorni svetnik je merodajna oseba, njegovi prijatelji in sorodniki so pa irredentarji. In medtem, ko Italija gloda na koreninah našega obstoja, se je pa posrečilo politiki naših diplomov, da so naše gospodarske razmere z našo naravno odjemalko Rusijo nad vse slabe.
Avdijenca pri papežu. — Papež je vsprejel v avdijenci knezoškofa iz nta, Endricija.
Poljaki iu Prusija. — V pruski zbornici je minister Rheinbaden odgovarjal poljskim poslancem, naj ne tožijo
o	zatiranju poljske narodnosti v Prusiji, ker njihovi sorojaki v Galiciji zatirajo ftaaine.
Zopet ruHiiikarska raca. — „Ber-linger Tageblat41 je priobčil iz Kima sledečo brzojavko; Papež je sklenil kon čati vatikansko jetništvo. Brez vsakega sijaja bo bo v zaprti kočiji peljal v grad Gandolfo, kjer bo stanoval nekaj časa. Papež bo to storil spomladi ali poleti. — To poročilo je malo verjetno, vse podobne vesli so bile doslej še izmišljene.
Turčiji se oborožuje. — h Carigrada poročajo, da Turčija nadaljuje oboroženje z mrzličavo naglico, izlasli v vilajetih Kosovo, Solun in Bitolj. Dosedaj je v Macedoniji zbranih haje približno 70 000 vojakov. To število zadostuje proti vslašem. Kakor vse kaže, se prične ustaja, ko prične kopneti sneg.
Dopisi.
Iz Gorice. — (Lepa smrt gojenke .Šolskega Dom a“. —
Vidu ji’ bila, <l;i ji* hudobij« ih* popači
Nedolžnost, kako so to vsakdo raduje I Slična si beli krasni liliji, ki se blesti v raznobojnem rožnem vrtu. In nekako trepeče nam srce ; bojimo se zn njo, da je ne pohabi hudobna roka, ali strupeni mraz.
Tudi v lepem BŠolskom Domu" blestela Be je nedolžna lilija — Marija Prcšerin, doma iz kronberške fare. Rojena je bila od priprostih, kmetskih, a dobrih starišev. In — angelji odnesli so to cvetico iz te solzne in trnjeve doline v npbeške vrtove, kjer bo pred svojim Bogom, kakor smemo popojnoma upati, cvetela v nebeških vrtovih.
Marija Prešerin je obiskovala IV. razred »Šolskega Doma“. Uspevala je prav dobro v vseh predmetih, zlasti v krščanskem nauku. Bila je jako mirnega obnašanja in ljubljena od svojih součenk. Prihajati je morala vsaki dan blizu tri četrt ure daleč v šolo, kar jo je se ve dosti truda stalo Še pred malo dnevi je bila v šoli. Kar se je loti huda pljučnica, katera jo na rob življenja spravi. Ker 30 domači spoznali, da je nevarnost, poslali so takoj po duhovnika. Prišel je č. g. vikar ter jo prijazno vprašal: nMarica, kaj želiš?'* Tedaj se dvigne z zadnjimi močmi po konci ter hrepeneče odgovori: „Ne-besa želimu. Rada bi bila cel6 pokleknila v postelji, a ji niso pustili. Sprejela je zaknimente za umirajoče z udanostjo in pobožnostjo. Pred smrtjo je želela še vi • deti svojega g. kateheta, kar ni bilo mogoče. Po noči od 27. na 28. svečana je mirno v Gospodu zaspala.
Kako zelo bo jo ljubile součenke, kaže to, da so se skoraj vse solzile, ko jim je g. katehet nepričakovano vest naznanil o njeni smrti. Zmolile so takoj skupno v šoli .Oče našu in „Češčeno Marijou za njo. Ranjka je želela pristopiti k Marijinim hčeram, a je bila še premlada. Toda — zato je sedaj pri Mariji v nebesih kot dober otrok. Da so jo sploh vsi radi imeli, pokazal je še posebno slovesen njen pogreb. Vkljub jako slabega vremena bila se je prav velika množica zbrala. Sprevod je imel preč. g. vikar iz Kronberga z dvema č. č. o. o. frančiškanoma in njenim katehetom. Potrudilo se je priti tudi več vrlih učiteljic „Šolskrga Doma", zlasti njenega razreda in pa več učenk, da ji skažejo zadnjo čast. Tudi nekaj druge odličnejše gospoda je zraven bilo. Domači pevci zapeli so ji žalostinko najprej pri domači hiši, kjer se je skoraj vse solzilo in potem še na grobu. Pokopali so jo pii Sv. Trojici, podružnici kronberške fare.
Pač srečen oče (mati je umrla), ki ima angelja v nebesih; ni mu treba ža-loviiti, ampak se veseliti. Ponosen je lahko tudi .Šolski Dom*, ki je imel tako blago deklico v skrb izročeno. — Naj bi se nad njo vzgledovali vsi otroci in si zapomnili njene lepe besede : „Ne-besa želim.“ Za nebesa ste ustvarjeni, a tje bodete le takrat tako lahko prišli, če bodete poslašni, pridni in pobožni, kakor ta rajnka deklica.
Ti pa, angelček božji, oziraj se z nebes na nas in prosi za nas I
Mireu, 27. februvarja 1906. — Kakor je bilo predzadnjič v tem listu med novicami sporočeno, se je ustanovilo tukaj novo društvo „Mirenu. Namen ma je izobrazba in petje, reklama, veselice in plesi.
Ustanovni zbor je imelo menda pred štirinajstimi dnevi v krčmi tik cerkve med popoldansko službo božjo, torej ni brez blagoslova. Kakšne barve ljudje pa so je ustavili V No, to soljudje bolj sive barve, ker niso ne .črni" ne
»beli“ ii. takšni bi mogoče tudi ostali, da ni takozvani „klerikalni" vihar otresel rdeče kapljico raz voj dunajskega demokratskega drevesa (centrali), (to je nemreč razpadle podružnice sooijalnih demokratov) in jih med nje zanesel. Tako torej, Biva in rdeča Darva skupaj mora napraviti rjavo barvo, ali bolje rečeno lisičjo. Da, da, lisičjo je novo društvo. Rdečkarji kakor takšni se niso mogli več vzdržati. Porabili so pustni čas in so se našemili z imenom novega društva „Miren“. In sivčki, katere smo omenili, kdo so ? To so oni, kateri so rdečkarje vedno podpirali. Tako je prav, zdaj so vsi skupaj, glilm vkup štriha.
Uže v soboto priredi to novousla-novljeno društvo lisjakov plesni venček. Tndi to novopečeno drnštvo spada mej ona društva, katerih bi, ako bi plesov no prirejala, niti pes ne povohal,
Nas „črno“ veseli, dH so jo ta banda skupaj združila ; zdaj vemo vsaj za vso, kje so, da kadar pomerimo, gotovo zadenemo...
Iz mirna. — Veselica našega „Kal. delavskega društva11, katera so jo vršila v nedeljo, so je prav dobro obnesla. Vso točko vsporeda so se izvršile v splošno zadovoljnost. Vsa čast mlademu pevskemu zboru, kateri je v nedeljo prvikrat nastopil. Tako je prav, mladina naprej I Nočemo reči, da je pevski zbor izvajal kake težke skladbe, ne, priproste so bile; toda upoštevati se mora, da pevovodja pred enim letom niti pevec ni bil ; pevski zbor pa, katerega je šele po novem letu sestavil in začel učiti, obstoji po večini iz samih še malo ali nič izvežba-nih pevcev ali pevk. Res velik korak v tako kratkem času. Tudi deklamacija, šaljivi prizori in igra „Ne udajmo se", vse je ugajalo in bilo pohvaljeno. Pokazalo se je pri ti priliki, koliko izvrstnih moči je med mladino obojega spola. Iz slavnostnega govora pa je bilo posneti, na kako trdni podlagi stoji ,Kat. delavsko društvo" in kako vnete bojevnike ima, kateri ne gledajo ne na desno in ne na levo stran. Le tako naprej I
Hvalevredni so tudi možje društve-niki, kateri gredo radi na roko mladini, posebno pa g. Venzel. Marsikdo gosposkega stanu, in zraven še narodnjak, bi se ne toliko trudil in žrtvoval, kakor on to stori. Odkar je v Mirnu, je mnogo pripomogel zlasti prt igrokazih in šaljivih prizorih. V mimiki je pravi mojster, za kar bi ga nihče ne sodil. Bodi mu hvala I
Mimogrede tndi ne smemo ostati hvale dolžni trgovcu g. Mermolju in njegovemu nadepolnemu sinčku, kateri je vsakemu, kdor je prišel v njegovo pro-dajalnioo, na vsa usta pripovedoval, da bo * Opatjemselu v nedeljo krasna veselica, h kateri naj bi vsakdo šel. Toliko na znanje udora „Kat. delavskega društva". O priliki kaj več.
In še nekaj, da ne pozabimo. Tem potom izrekamo vso čast in hvalo stari hiši v „Sočinem“ uredništvu, da je že pred nekaj tedni delala reklamo za našo veselico s tem, da je pustila v „Sočine“ predale notico iz znanega peresa, s katero se je hotel smešiti mladi pevovodja.
Čast komur čast I
I/, Kamenj. — Predpustni čas je dal našemu cerkvenemu pevskemu zboru priložnost, da nas je v nedeljo popo-ludne razveselil z odlično veselico.
Vspored je pričal, da je tudi na deželi z domačimi močmi mogoče prirediti vzgojevalno in prijetno zabavo. Vse se da doseči, da je le kdo, ki zna buditi in voditi, in pa da so tudi ljudje, ki se dajo voditi. Zmožnih ljudi nikjer ne manjka, le dramiti je treba moči, ki so skrile med priprostim ljudstvom.
Štirje tamburaški zbori in kouc3rtna fantazija z brač-solom in spremljevanjem glasovirja so pričali, da je dobra volja in požrtvovalnost naših fantov osramotila tiste, ki so z glavami zmajevali, ko se je govorilo, da se v Kamnjah ustanavlja tamburaški zbor. Pevovodja, naš kaplan, domača kri, je uglasbil in pridnim pevcem posvetil zbor „Mi smo Slovani", katerega so morali na splošno željo ponavljati. Fantje so peli dva zbora; dekleta tudi dva. Posebno je ugajal ženski zbor z glasovirjem .Žalost-. Ne vem, komu bi dal prednost, deklamovanju Gregorčičeve »Družbe", ki nam je živo in jasno slikala kazen božjo nad oderuhom, ali samospevu Gregorčič-Volaričeve »Pogled v nedolžno oko". Oboje je presunilo poslušalce toliko glede prenašanja, kolikor glede vsebine. Šaljiva deklama-
cija A. Hribarjevo »Peklenjšek potepon-W:ek“ je vzbudila mnogo smeha. V Salo-igri ,,/amujeni vlak“ je bil posebno Peter pravi mojster v svoji vlogi. Tudi župan in občinski sluga nista daleč ostala za mojstrom.
Celi dve uri smo se brez presledka izborno zabavali. Vsakemu je bilo žal, ']h je čas tako hitro minil.
Žal pa mora biti vsakemu domo-Ijubn, da se mladeniči, katerim je v prvi vrsti namenjeno tako pošteno razvedrilo, rajše zabavajo v gostilnah pri vinu, od česar nimajo druzega ko prazne žepe in neumne butice. Pričakovali smo tudi več gospodarjev kamenjske občine. Še nikdar niso imeli kamenjski farani lepše priložnosti napredovati v vseh koristnih i strokah, kakor je imajo zdaj. Akojih zanemarjajo, tedaj jim ne more nikdo pomagati.
Bnfa. — Dno 22. febrnvarja poročil so jo v farni cerkvi pri Sv. Luciji na Mostu veleposestnik in pekovski mojster g. Jožef Kovačič z g.čno Antonijo Božič. Bog daj srečo in božji blagoslov. Ob-jednom, ko Vam to poročam, zdi se mi umestno, g. urednik, da Vam povem, kaki časniki in v kolikem Številu dohajajo k nam po novem letu. Ti so: Iti „Pri-inorskih Listov", 4 „Gorice“, 7 »Domo-|jubov“, 3 „Slovenci“, 1 »Bogoljub*, I Domovina1', 2 »Družinska Prijatelja11 in 1 „l)om in Svet". Daljo pa prihajajo k nam tudi 4 „Primorci‘', 1 »Slovenski Narod", 1 »Gorenjec11 in jeden »Škrat-1. Kakor vidite, med pSenico nahaja se po-vsodi tudi ljulika. Naša dolžnost pa je, da se ogibljemo ljulike, kajti le dobri časniki so tudi dobri prijatelji našega ljudstva.
Iz zapadnib Brd. — Poročali smo v zadnji številki, kako so zločinci do smrti potolkli dne 12. febr. v Neblem | Antona Peršolja. Kot senzacijonalna veHt se nam zdaj poroča, da sta prijela dne 27. febr. dva orožnika Antona Kocijančiča (Tončiča) s Križade ter ga odvedla v korminske zaporo. Zaprli so ga baje zadi tega, ker si je pri zasliševanju oporekal. On je bil baje tiati, kateri je ranjkega Peršoljo pobral in kos poti spremil, a pri tem nič govoril, da ga Peršolja ni mogel spoznati. On je videl baje tndi ves pretep....
Od Sv. Ivana pri Trotu. — (»Ec o“-v e m u Alabardierju.) — Alabardiere (Carlo Mioni) pravi, „da on ne govori o okraja Sv. Ivana, ampak o župniji Sv. Ivana. Kar se tiče volitev, ao j lahko zmagali Slovenci, ker 2 njimi, t. j. avetoivanskimi farari, je volila tndi Ko« lonja. V svetoivansko faro pa spadajo ulice:	Kandler,	Bonomo, Margheritta,
Scoglio, S. Cilino, Pindemonte, Giulia —
1	in te ulice so popolnoma italijanske.*
Odgovarjam:
1. Nekaj Kolonje spada tudi pod svetoivansko župnijo; od tam zahaja mnogo Ijudij v našo cerkev in z menoj je hodilo v svetoivansko šolo mnogo Ko-lonjčanov.
2. Kolonja je tudi mešana, t. j. obstoji iz Slovencev in Italijanov.
3. Kolonja ni Ivančanov privedla do zmage o volitvah, kajti Kolonja je v narodnem oziru še zelo nazaj in nezavedna.
4. Italijanski kandidat je gotovo j dobil tudi kak glas iz Kolonje, kar mojo
trditev še bolj podpira.
6. Sploh pa koliko volilcev je bilo iz Kolonje? Le ta je majhen kot v primeri s Sv. Ivanom.
Kar se tiče onih ulic, le niso popolnoma italijansko. N. pr. San Cilino je skoraj vsa slovenska; koliko vrlih Slovencev poznam v tej ulici, v Fedrigovcu, pri Palkih ... V ulici Giulia poznam tndi slovenske družine; ravno tako v Scoglio in na Vrdeli. Ulici Bonomo in Margheritta pa imata le po dve ali tri hiše, torej malo prebivalcev. Naštevane ulice so torej italijanske in slovenske. Pa naj Alabardiere ne misli, da samo te ulice spadajo v Sv. Ivan. Sv. Ivan je velik.
Kaj naj rečem o Brendežiji, Dovganih, o Bregu, o Ogradi, Sovranišču itd.? Iz teh le oddelkov obstoji Sv. Ivan, ki sega gori do Lonjera. Eden teh oddelkov je večji in bolj obljuden nego vse ulice zgoraj skupaj našt6te. In kar moramo pomniti je to, da slovenski oddelki so popolnoma slovenski — a one ulice so mešane; italijanske in slovenske družine bivajo v njih.
Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da je večina v Sv. Ivanu slovenska in ne italijanska — ergo ni treba še druge italijanske šole, kajti še mi, ki nas je večina, imamo samo eno.
Tudi jaz poznam dobro svetoivan-ske razmere, saj sein tam rojen in lam tinli bivam.
Svetoivančan.
Novice.
Namestnik v Gorici. — V petek bil je v Gorici c. kr. namestnik knez Hohenlohe, ki so je udeležil seje dež. šolskega sveta. Ob ti priliki obiskal je tudi deželnega glavarja vit. dr. Pajerja, njegovega namestnika, dr. Gregorčiča in še nekaj drugih dostojanstvenikov.
Imenovala je .Kraljeva srbska akademija znanosti" v Belgradu dr. Matijo Murka, vseučiliškega profesorja v Gradcu za svojega člana.
Za »Slovensko sirotišče11: P. n. gg. Franc Miklnž v Pevmi 1 K, Anton Kamenšček, trgovec v Ročinju 2 K, I. T. 40 v., Ludovik Kumar, župnik 2 K, Dobra kuharica 2 K, 1. J. f>0 v, »Slovenska Beseda 1 K.
P. n. K. Leske je ^nabrala v Dosklah 47 K 68 v, v Šempasu 79 K 77 v. Č. g. župniku in dežolnemu poslancu Grči in vsemu dobrotnemu Ijutslvu v Šempasu in v Desklah kličemo: Srčna livala I
Uog vsem stotero povrni I
/a „ Alojzljcviftče'4: K. preč. mnsgr. Ivan Abram zapustil 100 K, r. preč. g. Kristijan Stibilj zapustil 50 K, proč. g. Ign. Leban 10 K, občina Pečine dve vreči ajde.
Bog stotero povrni I
Darovi. v Uprava »Prim. Lista" je prejela m ,.Šolski Dom“ l K, katero jo darovala družba »Slovenska Beseda11;
2	K za pogorelce na Srednjem, katere jo daroval Ludvik Kumar župnik Biljana; 4 K Svitoslav Dngar.
Kramarjev Dreje napoveduje vojsko. — Te dni prišlo nam je v roke to-le pismo:
»Goriška tiskarna A. Gabršček11 v Gorici.
Cenjeni g. N.
Pošiljam Vam pooblastil (tn je navedeno število glasov) za »Trgovsko-obrtno zadrugo11. Vaš trud bo primerno plačan. Hočem namreč enkrat spraviti ogromno večino glasov vkup, da se zavežejo jeziki drznim hujskačem, ki hočejo ribariti v motni vodi. — Naberite torej podpise v 10 dneh, kdor podpisati ne zna, pa f in dve priči. Ena priča bodite vse|ej Vi. — Pooblastila glasijo na pisatelja g, dr. Ivo Šorlija.
Ako bi bili Vaši člani Še odkod nadlegovani, pokažite vsakomur duri. Opozorite člane, da odslovijo, pa prav rezko, vsakogar, ki bi jih nadlegoval.
Prihodnj č dobile za poverjeništvo primerno nagrado.
Da ste mi zdravi Vaš
A. Gabršček m. p.“
Kakor se torej vidi, napoveduje Kramarjev Drejc vojsko »drznim hujskačem, ki hočejo ribariti v motni vbdi". Naravnost pa moramo tu povedati, da pod »drznimi hujskači11 Kramarjev Drejc nikakor ne misli naB, ker ve, da se mi za »Trgovsko-obrtno zadrugo* prav nič ne brigamo, marveč da so ti »drzni hujskači* le njegovi dosedanji pristaši, kateri so se ga že tako nasitili da bi se ga radi otresli povsod ter ga izrinili iz vseh društev. Pri »Trgovskem drnštva" se jim je to že posrečilo, a za to se Kramarjev Drejc malo zmeni, ker od lega društva tako nima pričakovati posebnih koristi. Vse drugo pa je .Trgov-sko-obrlna zadruga11 ter upliv, katerega ima človek pri tem denarnem zavodu. 0 lem je Kramarjev Drejc prav dobro prepričan, in zato zastavlja, kakor dokazuje zgoraj omenjeno pismo, vse svoje moči v to, da bi si ohranil v .Trgovsko-obrtni zadrugi1* ves upliv in vso oblast, da bi tam še nadalje postopal, kakor bi njemu kazalo. Da bi bila .Trgovsko-obrtna zadruga11, ta denarni zavod, za Gabrščeka brez vsake koristi, bi gotovo ne obljubaval onim, ki mu pomagajo do zmage, plačila za njih trud, kakor je to storil v zgoraj omenjenem pismu. Res je sicer, da je obljubiti in dati dvoje, in da niso vsi ljudje tega prepričanja, da dela obljuba dolg, kakor je tudi res, da Gabršček samo pravi, ia bode trud poplačan, a ne pove nič, s čegavim denarjem. Bodisi pa temu tako ali tako, značilen je vsekako način, s kakimi sredstvi da se hoče ta človek vzdržati na površju. Ako so člani »Trgovsko- obrtne zadruge14 razsodni
ljudje, premislili bodo na vsak nntfin desetkrat, predno taka pooblastila podpišejo, ter pokazali bodo prej duri onim, ki jim prineso taka pooblastila v podpis, nego pa onim, ki jih bodo pred podpisom svarili. Zgoditi bi se znalo namreč, ako pride Gabršček v »Trgovsko-obrtni zadrugi11 na površje, da si izmisli zopet kake nove »narodne piruhe", ki bi bili za ta denarni zavod še uepre-bavnejši, nego so bili zadnji, katerih prav nič ne hvalijo oni, ki so jih — pokusili.
Drzna tatvina. — V nedeljo zvečer med 8. in 11. uro, ko se je po navadi Karol Rondeau* ki je bil svoj čas slrežaj grofa Henrika Chamborda nahajal zunaj v kavarni ali pa v gostilni, prežagali so neznani lopovi vrata njegovega samskega v pritličja hiše št. 6 v ulici Codelli nahajajočega se stanovanja. Ko se je Rondeaux vrnil okolu
11.	ure domov, našel je v svojem stanovanja vse narobe in premetano ter omare odprte. Kmalu se je prepričal, da so mu tatovi odnesli jedno močno zlato verigo, 4 gumbe za napestnice z briljanti in rnbini, jedno srebrno žlico in 4 skoro popolnoma nove obleke, kar je bilo vredno nad tisoč kron. Tatov še niso prijeli. Na vsak način pa so to morali biti ljudje, katerim so znane navade okradenega.
Poskuftena tatvina. — V noči od nedelje na pondeljek prišli so neznani lopovi v davkarijo v Kormin ter so se spravili nad blagajno, katero so tndi uže prevrtali. Vzeli pa niso ničesar, ker jih je najbrže pri delu nekdo nehote motit in se niso čutili popolnoma varne. Zbežali so torej in pustili so celo v davkariji svoje orodje. V blagajni se je nahajalo
40.000	kron
Lokve v obsednem stanju. — Kaj se je zgodilo? Mi štrajkamo! — Pretekli teden smo zaprli šolo. — V nedeljo so le nekateri šli k maši, a popoludne smo kar vsi složno odpovedali službo božjo. — V gozd ne moremo iti delat: čemti? V — Cepovan nas vabijo na kva-driljo: ne gremo! Trnovci nas kličejo na postni »valček con moto“: mi štrajkamo!
— Sploh se ne ganemo z mesta, dokler nas — ne o d ki d a jo...
Stlri ure -r iz Čepovana na Lokve
— je hodilo 25. t. m. šest delavcev 1 Nazadnje jih pri »Robau na vrha ustavi bel velikan, ki straži vhod na Lokve; jeden delavcev, ki je hotel prvi mimo velikana-stražnika, je svojo drznost premišljeval pod plazom — le s težavo se je izkobačal izpod njega —: revež ni še znal, da so Lokve »v obsednem stanju".,.
Zavrh nad Paštalami je pozabljen kraj; pravijo, da spada k Voglarjem; cerkev pa imajo Zavrhovci v Ravnici — dve debeli ari daleč; tja hodijo k maši, kadar sploh gred6; k njim pa ravniški kurat, kedar ga kličejo, kakor oni teden
— v snega — po noči — čeprav je bolan... »Ubogi ravniški karat 1“ — rekel je nekdo, ki ga je videl... Pa tadi: »Ubogi Zavrh, da si tako daleč od cerkve in nimaš niti — poštene steze 1“
Iz Borjane nam poročajo, da ta-mošnja mlekarna, ki obstoji že dve leti, prav dobro vspeva in da prinaša ta-mošnjim posestnikom lep dobiček. Zdaj so ljudje o važnosti in koristi mlekarnic popolnoma prepričani. Dopisnik omenja potem nekih nevšečnosti pri mlekarni, ki j pa po našem mnenju ne sodijo v javnost, in je najbolje, da se na tihoma in brez vsakega hrupa poravnajo med člani mlekarne.
Vabilo k veselici, katero priredi I dekliška Marijina dražba v Podgori v nedeljo dne 6. marca ob S. ari popo- I ludne v stari šoli poleg cerkve. Vspored: I
1. H. Satlner: »Otrok sera tvoj“, pesem; I
2. Kriian: »Stari hajduk", deklamacija; I
3. Vilhar: »Bledi mesec", pesem; 4. Pod- I goričan: »Naša dekleta", slika; 5. Vodo- I pivec: »Moda prismoda", pesem; 6. Mo- I litev dekleta v Mariji; 7. »Divja rožica", I pesem; 8. Igra: »Dve sestri"; 9. Leban: .Kislica sladka*, pesem; 10. Šaljivosreč-kanje. — Vstopnina 20 v, srečka 20 v, sedež I. vrsta 30 v, II. vsta 20 v. — K obilni udeležbi uljadno vabi
vodstvo.
Vabilo k veselici^ katero priredi I delavsko izobraževalno in podporno I društvo v Kostanjevici v prostorih g. I Fr. Urdih-a št. 84 v nedeljo dne b. marca I ob 4. ari popoludne. Vspored: 1. Petje. I
2.	Doklamacije. 3. Igra: »Kmet — Herod"
Po igri šaljiva loterija ia prosta zabava. I Vstopnina: za ode 20 vin., ia neude 40 I
vin., sedeži I. in II. vrsta 80 vin., drugi sedeži 60 vin. K obilni udeležbi vabi
—	odbor.
Tudi veteranom sablje! — V seji državnega zbora je dne 22. m. m. poslanec er. Heilinger vložil predlog, naj državni zbor pozove vlado, da dovoli veteranom nositi sablje.
Pomilo$6eqje. — Med 84 kaznjenci, katere je naš cesar pomilostil dne 24. t. m., jih je 6 jz kaznilnice v Kopru in
1	iz kaznilnice v Gradišča.
Romanje v sveto deželo prirede letos Moravani. Pot od Breclave in nazaj stane: L razred 440 K, II. razred 400 K, IH. razred 300 K. Priglase sprejema generalni komisariat za Sveto deželo, Danaj I, Franziscanerplatz 4.
Svojima deklama je zapustila na Dunaja amrla gostilničarka Marija Ham-merl dve hiši, ki sta vredni 300.000 kron. —
Obsodba radi ponarejala bankovcev. — V pravdi radi ponarejanja bankovcev je bil obtoženec Ernst Liebl obsojen na štiri leta težke ječe.
Sv. oče je obolel na lahki influenci.
III.	Razred na železnicah najbolj zdrav ? — Iz Nemčije poročajo o zdravniških preiskavah, ki so menda dognale, da je II. razred na železnicah zdravju nevaren, ker je v njegovih blazinah največ bakterij, III. razred je pa najbolj zdrav, ker se ga najložje čisti.
»Ubogi“ voditelji delavski. — Znani socijalnodemokraški voditelj Bebel je prodal svojo vilo v Kiimahu za 140.000 frankov. Bebel vedno vpije, da je premoženje tatvina, čudno, da svojega ne-malega premoženja ne razdeli med so-druge.
Umrl je v Makarski dne 24. febr. posvečeni škof Štefan Pavlovič Lučič.
Eksplozija v rudniku. — „Koln. Zeltung" poroča iz New Torka : V Wil-coxa (Zapadna Virginija) je bilo v rudnikih .United States Coal in Cocks Coropany" ubitih 25 radokopov;	15
mrličev so Ja našli.
Strašno dejanje. — Iz Franko-broda poročajo : V Neuudorfu je delavec Tomnes prerezal vratove svojim spečim štirim otrokom, zažgal hišo ter se obesil v goreči hili.
Listnica uredništva. — G. dopisnika s Karanega: Pozabili ste podpisati se,
Za kratek Sas.
Tolmač v škripcih. — Angleški sodnik je vodil obravnavo, pri kateri je obtoženec znal le irsko. Vsled tega so zaprisegli tolmača. Obtoženec je izpre-voril nekaj besedi tolmača. .Kaj je dejal?" vprala sodnik, ki slovesno sedi v "svojem talarja za mizo. — »Nič, mylord I* je bil, odgovor. — .Kako morete to trditi, ko smo ga vsi slišali govoriti. Takoj govorite I* — „Mylord", pravi tolmač s tresočim glasom, .ni imelo z obravnavo nobenega stika*. — .Ako ne odgovorite, vas kaznujem!" zavpije sodnik. »Kaj je rekel?" — .Naj bo, mylord, oprostite, on je dejal: .Katera stara baba pa je to, ki tam-Ie za mizo sedi, ogrnjena v rdečo posteljno pregrinjalo ?‘“ Ves sodni dvor je zatalll samega smeha. Sodnika ni bilo ravno prijetno na stola in reče: »Kaj ste na to rekli vi?“ — .Dejal sem: ,Tiho tepecI To je dedec, ki te hoče obesiti!‘“
Loterijske številke.
26. febrnvarja.
Danaj............... 56	78	82	73	88
Gradec ...... 48 82 40 77	4
Tržne oene.
Za 100 kg.
Kava: Cejlon . . . „ 147 — „ 150-— „ Portorico . . „ 130 — „ 140 — „ Santos ...	K	100—	do	116 —
Slakdor...............„	43—	„	46-
Otrobi	debele	.	.	„	12-—	f>	14 —
robne	.	.	„	n-60	„	12 20
< \ •	»	■	„	1620	„	17’—
......................16—	„	17.-
Petrolij	v soda	.	.	„	42-—	„	43 —
n	«	»	18'—	»	13 60
Moka ogerska: št. 0 K 38 20 št. 1 K 32-40 št. 2 K 31 40 „ 3 „ 8060, „ 4	29-80, „ 6 „ 29 20
It. 6 K 28.20.
 r-vrm,
'r;:. :■■■■■ ‘rt i
POUUM VHAKO tfOSpO
dobra
Kathr.iinerjeva Kncippuva sladna kava
ao no bi amola pogreSati vt>6 v nobenem gospodinjstvu, k?.dar se napravlja kavina pijača.
Zahtevajte le Uvlrne cavoje c imenom »KATHRBINER^.
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorita,	—
tekalltfte Fr. Jttlpa it.2 (lastna hlja), Ib pcdrufnloa št. ?0.
J
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor ea nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila tmršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Ss.
nvnica cerkvenih posod i cerhMii^ orroja
fp.
!
Gorica, Magistratna ulica štev. I.
Priporoča preč. duhovščini iVojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po ' najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho.
A. Krušič
trgovec in kroj. mojster
Girica, Riis. Verdi 33
naznanja sl. občinstvu, da jo . dobil ravnokar ko in avstrijsko blago, kakor tudi sve&ih izgotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža- ( 060 jesensko I« zimsko se- j tono. — Priporoča so sl. občinstvu v mostu in na deželi, posebno č. dnhovMi
ni. — Izdelek lastnega blaga jamčim.
Viktor TofToH
v Gorici, ria Tentro At. SO
(na stari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . .	kr.	32	Corfu	.	.
„	lino .	„	36	Bari	.	.
„	finejSe	„	40	Lucca	.	.
„	boljše	„	44	Nizzn	•	.
dalmatinsko „ 48 Najfinejše istrijansko . „ 66 Priporočam č. duhovščini in cerkve nlm »skrbništvom.
kr. GO „ 60 „ 70 „ 80 Rl 1
«««»»•
# s s>
Union Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25,
v Gorici,
priporoča {ustili duhovščini in slavnemu občinstvu v mostu in nu tleieli svojo trgorino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Jara, Cejlon, Portoriko i. dr. O^jo: Lucca, St. Angelo, Korfii iitcriko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko It. 0, 1, 2,8,4, 5. Voi Trst rila. MiljaveČe
E* •" druge vrste, namreč od '/, kila ob onoga funta, T«istnnino it tvomice ideriifi A Valenčič v II. Bistrici. 2*e-plenke tlriiJ.bc hv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochniann-ovi-ga v AjcjnvMini. Vse blago prve vršln.
Anton Potatzky
v Sorici, na sredi RaSteia hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupuvališuu uiruherške«a in d rol) n e«; a blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v (iorioi odlikovan J fcnslno diplomo najvlijnga priznanja jubilejno razstave na Dunnju I. IHilli.
|n v Gorici na razstavi I. I!I00 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi nujfinojcga, za nove maše in godovi* kolače za birmo in poroke iti!
Vsa naročila izvršuje točno in na lančno po želji gospodov naročnikov. —-Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Velika lovarniAka zaloga šivalnih strojev kakor /a Jivilje, krojače, črevljarje, in luili /a umetno ve/.a nje (rekamiraiije). V zalogi m' tiuli nahajajo angleika dvokolesa „Heliral V temin" in slamoreaiti stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. (ilavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.W«8tflll*“.
Saunig 8 Dem
ulica Municiplo 51.1,
Gorica.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poseine sobe je po nemškem slogu.
Gogala zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preprogo za okna ild. Različne stolice z Irsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz slrune, afriške Irave, z ži-111 ami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, lia katero ho So posebej opozarja p. n. občinstvo!
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici,
v ulici Morelijevi hiš. štv. 12.
Prodaja eerkv. orodja Z e Izgotovljena v posrebri||enililn poslače-nlh kovinah po znižanih cenah
Izvršujejo se vsa-kovistlia dela, bodisi i/ dragocenih ali nedragocenlh kovin, bodisi v uiezanem ali ne urezanem slogu in to /.a ceikve kakor za zasebno rabo.Ppopravljajo iu prenavljajo se cerkv. uuidja, po zlačujejo iu po srebiujejo se v ognju pod vodstvom veSčegain izurjenega delovodje. V tigovlui se iz-dolhujejo vsakovrstni' črke iu napisi. Na Jeljo poSlje tudi cenike s podobami.
Vse po najnlijili ceuali.
Vse pošiljatve se pošiljajo franho.
Lekarna
Crislofuleili f Gorifii
Prave In edine žel kapljice
8 znamko sv. Antona Pario-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (Varstvena znamka) popije> Okrepi
Selodec, store, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrlvosl). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
w	(fr
Ustanovljena tvrdka leta 1866
Glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3.
Podružnici: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana
# - —
Odlikovana tvornica nadp/atov, tovarna usnja na paro, velika zaloga domačega iu inozemskega usnja ter vseh potrebščin za črevljarje, usnje aa sedlarje, knjigoveze in tapetarje, Glavna aaloga leščila v korist dru&bi sv. Čir. iu Met.
CVniki na zahtevo zastonj in franko
Telefon štev. 62.	Telefon	štev.	62.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4Va°/0 polumesečnojne-vidignene obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom u o„ebnl kredit po 6•/, In o» vknjižbo po 6'/,*/,
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
2 glavnimi in opravilnimi deleži. Olavni deleži po 200 E, opravilni po2E. Otvarja članom tekoče račune, katere obrostujepo dogovoru.
Uradne ure
T*»k ilan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.