Inserati se sprejomajo in velja triatopna vrsta: 8 kr., ee so tiska lkrat, 12 '2 » ,» ii >• * >i K .i n II 3 „ Pri večkratnem tiskanji ena primerno zmanjša. Rokop Iti se ue vračajo, nofranknvana pisma so no sprejemajo. Naročnino prejema onravništvo adniinistraoija) in ekspedielja na velikem trgu b. štev '.), JI. nadstropji. Političen list za slovenski nnl Zarad božičnih praznikov izido prihodnja številka „Slovenca 28. decembra. Vabilo k naročevanju »SLOVENCA* za prvo četrtletje prih. leta. List po pošti prejeman velja pri trikratnem izhajunji za eolo loto . . 10 gl. — kr, „ poileta . . 5 „ — „ „ četrt lota . 2 „ 50 „ V administraciji sprejemali: Za celo leto......8 gl. 40 kr. »i P"! lota......4 „ 20 „ „ Četrt leta......2 „ 10 „ Posamezne številke . . . _ „ 7 V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. List pošljemo, kakor je že v navadi, vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer imamo kot naročnika. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen) Opomba 1. Kdor jo kaj na dolgu, tega prosimo, da do novega leta svoj dolg poravnd, ker lahko mogoče, da bo kak spremen z listom in tedaj moramo tudi mi vse staro poravnati. Opomba 2. Spremen bo gotov, le časa spre-mena še ne moremo naznaniti.. Nameravali smo o novem letu z dnevnikom začeti, a Človek misli, nepričakovani „Streiki" so pa vse pokvarili. Toraj prosimo malo potrpljenja. Vravnalo se že bode, ker je vse naročeno, le Časa določiti Še ne moremo. Kolikor naročnine kdo pošlje, toliko se je bo vračunilo. Vrcdništvo in opnivništvo. j 27. decembra 1282—1882. Za našo mogočno in slavno habsburško rodbino, za celo Avstriio je Št. Janžev dan 27. t. m. veBel in pomenljiv dan. Preteklo bo 600 let, odkar je Rudolf I habsburški, začetnik naše slavne vladajoče hiše, v državnem zboru v Avgsburg-u, z dovoljenjem volilnih knezov svojima sinovoma Albertu iu Rudolfu izročil dele sedauje Avstrije, namreč: Avstrijo, Štajersko, Kranjsko in druge slovensko pokrajine ter tako postavil temelj današnjemu cesarstvu. Niti slučajno niti šiloma tudi z diplomatično zvijačo ne, ampak po slovesnih pogodbah, po srečnih zakonih in prosti volji narodov pripadale so poznejše leta tej habsburški rodovini kraljestva in dežele, iz kterih Bedanja država obstoji, ktera v sedanjem vladarju čisla Bvojega prestvoritelja, ki se je modro ozrl na potrebe narodovin časa. ZareB pomenljivo so besede njegove, s kterimi si )e med drugimi dobrotuostmi svojimi, ktere kin-čajo skozi vse stoletja to hišo, pridobil srca svojih podložuh: „Naredite nnr z mojimi na-rotn". Na podlagi vstave, ktero je vsem izdal v dobi Bvojih najboljših moških let zdaj po očetov-ko skrbi za vse svoje različne narode, da bi srtčuega in mogočnega storil Poljaka in ltusiua, Ciha in Slovaka, Nemca iu Madjara, Slovenca 111 Hrvata, Rumuna in Talijana pa tudi Eicegovca in Rošnjaka. Srečo, mir, pravico 111 zadovoljuost ima najti vsak po mislih tega nam zares blagega vladarja pod njegovo (lesn co in pod pet utrni njegovega orla zadobiti vstik zavetje, naj bo kterega koli jezika. Da „0 starosti človeškega roda". Spisal Ivan Subic. ,,Ljubljanski Zvon" II. loto, 12. zvezek str. 750—754, „Slovenskt p..-uči — to ime bodi sploh vsem onim, katerim ne smemo reči pisatelji, in katerih čislo je tema ■— ueuiajo v denaš-njih časih nikakoršnega spoštovanja do občinstva in zatoraj nikakoršnega spoštovanja sami do sebe, ker drugače ne bi mogli dajali med ljudi tucih stvarij, k.tkoršno zdaj često dobivamo. Nič jim ni do prve pisateljske dolžnosti, katera neizprosno ukazuje: poprej se uči sam, o čemur hočeš potlej drugo učiti v knjigah I Ali mej nami se malo kdo uči, kolikor bi potreboval, u vendar vsak pisari. Puhla nevednost oholo gospoduje na skrpnnem prestolu, s katerega se v zobe reži razmišlje-vonju, trudu, razumu m učenosti. Naši pisači na tanko vedo, zakaj smejo tako delati. Saj nam je vbo dobro, vse na hvalo, kar koli prileze iz kacega kota, imej si ka| vrednosti v sebi, ali nič, bodi Bi s premiselkom zbrano ter lepo in skrbno spisano, ali z ra skavo metlo na kup zdrgneno. Kakšno duševno uboštvo, kaka nekritičnost, nezrelost iu vihravost, ko- liko nevednosti, kak Btrašen jezik je često po zdanjih knjižnih proizvodih) a kako vrhu vsega tega njih roditelji prevzetno gledajo, ter kako nos vihajo sami o svojej ceni I Ou temu neti stemu curku v slovenskem slovstvu ne zapremo zatvoinic, to bode mej nami konec vsega napredka, pokop vsega narodnega izobraževanja, povrut kosmatega barbarstva in tacega pisanja, kakoršnega se niti Marko Pohlin poleg VBega napora vendar ni mogel dokopati". Te besede, ktero je postavil Levstik na ielo kritiki, ktero jo spisal o Kleinmayer-jevi „Zgodovini slovenskega slovstva" — bo bile li v onem slučaju povsem opravičene, ali ne v to so no maram spuščati — te besede veljajo gotovo brez pretiravanja, da smele bi se še za mnogo poostriti glede pisca, kterega spis leži pred nami. Se poostriti pravim bi so dale, in sicer tem bolj, kolikor važnejša je tvarlna, ktero obdeluje ta spis od ono, ktero nam podaja slovstvena zgodovina. Govori se nauirtč tukaj o velevažni stvari, za ktero se vsakdo, bodisi priprost ali olikan, bolj ali manj zanima, ker vsakdo želi izvedeti kaj nataiičnojega o svojih pradedih, želi izvedeti starost človeškega rodu. Zlasti pa še, ker jc Po poŠti prejemsn veljsi Za eelo loto . . 10 gl. — kr. Za poileta . . 5 „ — „ Za oetrt lota . 2 „ 50 „ V administraciji veljat Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol lota . 4 „ 20 „ Za ootrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan vetja 60 kr. veu na leto. VrodnIStvo ua volikom trgu U št. t), v II. nadstropji. Izhaja po trikrat na tedon in sioor v torek, ootrtek iu solioto. bi ljubi Bog, vladar vseh narodov in držav, požrtvovalni trud in očetovske skrbi našega presvitlega cesarja obilno blagoslovil in z naj boljšim vBpehom venčal, da bi se Njegove gorečo žolje spolnile, videti kako v državi raste pravi verski čut, strah Božji, zvestoba, mir tu edinost med raznimi narodi, da se poštenost in pravičnost iu vse čednost', ki so kinč zvestih podložnih in pobožnih kri-stijunov čedalje bolj razcvitajo, zato se hočemo tudi mi Slovenci, zvesti prebivalci naj starejših kronovin mogočne Avstrije, že letos tega zgodovinskega dneva spominjati iu vedno goreče prositi, da naj nam Bog ohrani in obvaruje cesarja, Avstrijo! Slovebno bodemo pa obhajali ta spomin prihodnje leto 11. dne meseca julija, ko so se slovenski stanovi habsburški rodbini poklonili, vsestransko se še delajo priprave, kako bi naš sicer mali, pa vedno verni in zvesti narod za-mogel dostojno sprejeti svojega po vse dobrotnega in Bkrbnega očeta. Že zdaj se radujemo in veselimo dneva ter se srečne štejemo, ko bode po svoji nam dani obljubi naš preljubljeni vladar, vavh in dobrotnik za uekaj dni bival med nami. Nova obrtnijska postava. Z Dunaja, 17. decembra. V sinočenji seji, ki se je pričela zvečer ob sedmih, nadaljeval je državni zbor posvetovanje o obrtnijskih zadrugah. Grof Wur nabrani! nasvetoval je, da naj bi se zadružnih zborovanj s posvetovalnim glasom ne vdeleže-vala samo dva iu ne več ko šost pomočnikov s tem vprašanjem pretesno zvezano tudi vprašanje: kdo sem? od kod sem? in čemu sem na svetu? Poglavita vprašaBja, kterih ue sme nibčo prezirati, glede kterih ne sme nihče dvomiti, marveč znati si mora odgovoriti na ujo slehrni in sicer popolnoma odločuo. Toda, da preidein žo na Bpis, ki bc odlikuje zlasti po tem, da je nezaslišano puhel in plitev, omenimo naj žo koj b početka, da ne nameravam Bvojimi opazkami druzega, nego resnici dati spričevanje, ker mi je pred vsem „maximo amica veritas". G. Ivan Šubic svoj spis tako-le začenja: „Znano ju, da delimo zgodovino človeškega bivanja na zemlji v dve dobi, v prazgodovinsko m zgodovinsko; o prvi vemo pač malo in le redki ostanki iz teh davno minulih dnij nam pričajo o tedanjem človeku, ki takrat pač še ut poznal stalnega doma iu blagoslova njegovega. Divij lovec se je potikal in plazil po neizmernih gozdih, boreč so z divjačino za živež in obstanek, ali pu si je postavljal v močvirjih in jezerih ua kolu svojo kočo ter se je ud tam branil uapadov z nepopolnim kame-nitim orodjem in s pomočjo mokrega elementa, ki ga je obdajal". kakor nasvetuje oduck, aiupak ti do 100, veudar pa njih Število ne bi smelo presegati tretjino zadružnih mojatrov. Liiblich pa mu nasprotuje, češ, da bi ho h tem delavcem ue VBtrogalo, in da ravno taki govori lo de bolj Sirijo iu uetijo razdraženost mod mojHtri iu po močuiki. Samo to bi on svetoval, da bi ho smolo število pomočniških zastopnikov pomno žiti, kjer bi imelo zadruge jako veliko udov. Vladni zastopnik in pornf:evali e se pa tema naHvetoma upirata ka/.aje, da sta v uasprotji z žu storjenimi sklepi, in § 119 so sprejme brez premembo, ravno tako §§ 110 u do 110 i. Pri § 120 predlaga Liiblich, da bi smel v odbor izvolieni pomočnik, ako zgubi delo, šo 6 tednov opravljati odborništvo, no pa samo 14 dni, kakor svetuje odsek. Mačeko podpira ta predlog, iu kur poročevalec pravi, da on nima nič ugovarjati, »o Liiblicbov nasvet sprejme z veliko večino. Dolg razgovor ho prične pri § 121, ki govori o bolniških blagajnicah. Mačeko pravi, da bi morale biti to blagajnice obširneje, da bi morale druga drugo podpiruti iu bi dobivali podporo tudi bolui delavci brez Hlužbe. Pri tej priliki pu je Mačeko zopet grajal, da |o odsokovo dolo površno, da ho zbornici tolikanj mudi h posvetovanjem itd., dasi bi moral Mačeko, ki jo bil Hum v odseku, iz lastue skušnje voditi, kako vsestransko, temeljito iu natančno ju obravuaval odbor posamezno paragrufe. Tudi Mauthner je danes ravno tako sodbo izrekel, češ, da ju odsek (AusbcIiusb) zbornici podal slabo robo (ausschussarboit) , ker ho ao morali nekteri paragraii premeuiti, nekteri izpustiti itd. Tega pa mož ni pomislil, da ho ravno levičarski odborniki v družbi s Poljaki sostiiv li paragrafa (Hi in 57, kterima so od borniki češkega in llolieusvartOMiga kluba že tedaj odločno oporekali iu izrekli uhiIo, da zbornica teh paragrafov no bodo sprejela, kar ao jo tudi zgodilo. Ako Hta bila toraj slaba, zadeva krivda levičarje ne jia večine odsekove. Vladni zastopnik baron WeigelBperg ugo-varja, da jo Mačeko omenjal samo izjem, k su pa v postavo no morejo sprejemati. Sicer pa so so naj boljši strokovnjaki izrekli zoper tako vravnanjo blagttjnic, kakoršno želi Mačeko Mačeko jo bil v svojem govoru napal tud Loblicba, ker je skoraj pri vsakem paragrafu poprijel besedo, jia Liiblich ga je dobro zavrnil, da mora on govoriti, ker jo edini obrt-uik v zbornici (kar pa ni ros, ker je tudi drugih obrtnikov med poslanci Pia.) in so potegniti za svojo tovariše, po prihodnjih volitvah upa, da bode pridobil kakili 12 tovarišev in potem mu no bodo troba samemu govoriti. Tudi nuBVotujo dostavek, da se denarji bol-uiških blngajnic ne smejo obračati v druge namene, kakor v podporo bolnim pomočn kom. Se Htrastnoje kakor Mačeko govoril je Fridrih Suess. Trdil jo, du samo levičarji imajo srce za delavce, ter priporočal, naj so vsestransko pretresajo nasveti kupčijskih zbornici, zlasti pa dunajsko kujičijHko zbornice, ki prav dobro želi delavcem, kterim se desnica državnega zbora le h lini. Govoril ju šo poHlanec llaardt ter priporočal, naj ho v postavo sprejme dostavek, da tistim, ki so že zduj uiljo kako bolinšuo od gosposke dovoljeno blagajnice, ui treba pri stopiti k zadružnim bolnišnim blugajnicam. Pa poročevalec grof Bolcrodi ui pritrdil temu nasvetu, pač pu je priporočal dostavek Li)lili c ho v, ki se pri glasovanji s g 121, kakor ga je nasvetoval odsek, ros tudi sprejme. Dostavek Ilaariltov pa ho zavrže. Ker je bila uru že skoraj deset, predsednik sklone sojo z naznanilom, da so bode obravnava dunoB v nedeljo o poluduo nadaljevala. Poseben primerljej jo hotel, da je ravno danes, v nedeljo poslanec Fuchs stavil sa mostojni predlog o posvečevanji nedelj, ko je državni zbor pet ur zboroval, da bi dovršil obrtnijsko postavo. Levičarji so hotli So v zadnjem trenutku reč zavleči in ho nenavadno iolgo govorili pri vsaki So tuko malenkostui reči. Prvi so jo k t? 121 a) oglasil M a u t h n e r ter v dolgem govoru dokazoval, da delavci ni majo zadostnega poroštva zu pod|>oro iz bol mških blngajnic. Tudi jo prijemu), kakor sem žo gori omenjal, odsek, in so norčeval iz obrt nijsko postave. Pa § 121 n) sprejel so jt vendar brez premembo. Pri § 121 b) govoril je dolgočasni Men gor ter nasvetoval dostavek, da so žo obsto ječe do vlado dovoljene bolnišno blagajnice ne morejo siliti premeuiti svojih pravil. Pa ta dostavek jo bil zavržen, ker mu je vladni zastopnik ugovarjal in §§ 121 b) do 121 c) bili so sprejeti brez premembo. Prav po uepotrobnem oglasil se je še na lesnici dr. V i tezi č ter nasvetoval nektere popravke in pu premembo § 121 e), da go. poski ni treba vprašati zadrug, kudar ima potrditi premoujona pravilu. Pa tudi ti nasveti so bili zavrženi in paragraii 121 e) do 121 b) sprejeti po predlogu odsekovem, ravno ako ostali paragrafi 122 do 130, pri kterih je lo Liiblich imel nekaj omenjati. Ko bo prišli pa v razgovor vvodni členi, bila sta 1. in 11. sprejeta brez ugovora, pri tretjem pa ho jo oglasil dr. Ilerbst, ter v dolgom govoru našteval nevarnosti, ki jih bodo nova postava imela za HumoHtojne obrtnike, zlasti pu zu ii)e, ki ho bili morda obrtuijstvo zu nekoliko čiihii popustili, pa ga hočejo zopet pričeti. No bo se namreč vedilo, li ho bo od takih iu od sedanjih obrtnikov ploh tudi zahtevalo, naj spričajo da ho se obrtnijstva izučili, ali pa no. Nasvetuje toruj, naj so v postavo sprejme, 1. da postava ne ornoja dosedanjih pruvic, 2 da se od obrtnikov, ki so obrtnijstvo popustili, pu gu hočejo zoi>et pričeti, ne smo zahtevati spričevalo, da so v njem izučeni, in 3. da kdor je, preden postava Htopi v veljavo, delal pri kakem obrtnijstvu ali v fabriki, žo h tem pridobi spričevalo izu čenja svojega, ako dokaže, da jo toliko let, kakor postava zahteva, že delal, ko jo postava prišla v veljavo. Minister Pino jo ugovarjal, da so to umo samo po sobi; nobena postava no sega nazaj. Ako bi pa kje trebaio kaj pregledati, bode vlada to prav rada storila. Tudi poročevalec Belcrodi govoril je v tem smislu ter še posebej povdarjal, da OBtano v veljavi fi. člen dosedanjo vvodno postave, ki izrečno določuje, da se postava, no dotika dosedanjih pravic. Drugi nasvet Ilerbstov pu bi bil jako nevaren, kor določuje, du bi Hmcl kdo pričeti rokodelstvo, ki ga jo morui morda ravno zarad svojo nezmožnosti in neizurjenosti opustiti, ne da hi moral dokazati, da so jo med tem časom Izučil. ScbOaerer porabil jo to priliko zu nasvet, naj so ta reč, preden so sklopa šo enkrat iz- Koj v prvi vrstici govori tedaj o razdelitvi „zgodovino človeškega bivanja na zemlji v dve dobi, v prazgodovinsko in zgodovinsko". Sklicuje so na razdelitev, ktera jo ]io njegovih boaednli soditi, splošno znana; in vendar hi upam trditi, da večina bralcev, večina »loven Hkega ruzumništva to razdelitve no pozna in no priznava, in to po pravici, ker ta razdelitev v smislu pisčevem nima nobenegu pomena. To pu iz sledečih vzrokov. Prvič se ta razdelitev no da raztegniti na vso človeštvo, na občno zgodovino. (To pa radi tega, kor je premalo obaežna.) Gotovo umeva pisec |iod „dobo prazgodovinsko" tisto dobo, o kteri nam no spričujojo nikaki zgodovinski podatki, o kteri nam ne govori nobeno zgodovinsko sporočilo. To jia ne velja za vso ljudstva enako, ampak jo za razno ljudstvu tudi zelo različno. Vso n. pr. kar ho jo godilo pred KriHtusovim rojstvom in prav mnogi dogodki, ki segajo do petega stoletja po Kristusu, vho to je za vzhodno in Hevorno Kvropo prazgodovinsko, ker iz ti dobo iz teh krujov nimamo nič zgodovinskih Hporočil. Vse skoraj, kar so Slovani delali pred preseljevanjem narodov, jo zu nas prazgodovinsko, ker nam zgodovina o tiHtih čiiHih ničesar nu poroča, lu voiidur so v tem čuhu, ko So traja prazgodovinska doba za Slovane, drug« zelo omikana ljudstva kakor Foničani, Egipčani, Grki Htopila žo skoraj popolnoma iz zgodovinskega pozorišča, iu tudi Himljani izgubljali ho ho polagoma. Iz tega se vidi, da bi so tu razdelitev k večjemu dal« vporubiti za jedno in tisto ljudstvo. Ako pa govorimo o zgodovini v občo — kar tudi pisatelj nii-morava, ker govori sploh o zgodovini človeškega bivanja na zemlji —, teh v omiki zaostalih ljudstev nikakor no smemo prištevati l>razgodovinskim. Egipčani, Judi in Kitajci pripisujejo hvoj! zgodovini toliko Htarost, pri-lastujejo ji toliko tisoč let, da se morajo zgo-dovinopisci mnogo mnogo truditi, uko hočejo iz teh neznunsko velikih števil sestaviti gotovo kronologijo. Dognano je, da Hto bili deželi Kitajska in Egipt vhiij 3000 let pr. Kr. žo na-seljeni. Kovino izdelovuti znali ho ljudje že davno pred potopom. Mojzes pripoveduje v prvi nvoji knjigi (Geneza 4, 22) „da jo bil Tubalkajn klndvur in kovač vsegu orodja iz brona in železa". Tukaj imamo tedaj zgodovinsko sporočilo, ktero kaže, da so žo v onih davnih časih rabili kovino. 81 li moremo in sinemo misliti, | da so ob tuistom času tudi na zahodu n. pr v Evropi znali izdelovati orodje iz kovin ? Ako vzamemo, da jo Evropa svojo prebivalstvo dobila iz Azije, kir m dvomiti, morajo prebivalci Evropo biti primerno mlaji. Najbrže poprijeli o ho kovinskega orodja tudi mnogo kiiHiiejc, kakor ua vzhodu, lu ko bi bili tudi ob jed* nim h zapadnimi narodi j«li rabiti kovinsko Orodje, bi veudar to dobo na /upadu morali prištevati prazgodovinski, uuo pa zgodovinski, če prav bi ho bilo obojo v taistem času vršilo. Prazgodovinsko v pravem pomenu besedo smo so nazivati le to, kur je bilo pred vso zgodovino. Ker so pa zgodovina pričenja z onim trenutkom, ko jo človek nastopil na zemljo m kor nam o ti dobi poroča zanesljivo piBano Hjioročilo, namreč sv. pismo, jo razvidno, du prav zu prav prazgodovinsko dobo v H|)loš-nem smislu, kakor jo Šubic kot v občo znano slika, šo mmamo ne. „Pr«zgodovlnHka" zgodovina jo tedaj nekaj protislovnega. Zato si tudi ni mogočo misliti, da bi bil kdaj kak prazgodovinski človek živel. Tuko prazgodovinsko ljudi, kteri se nahajajo lo v domišljiji nokterih puhlih učenjakov, kratili so za „Predadamovco". Da pa teh nikdar ni bilo, jo pnč lahko umetl. Kor ako Hi mislimo pri boHodi Predadamovcl ljudi, potem jih uo roči obrtnijBkemu odseku, in levičarji ho zvesti svojim načelom, novo obrtuijsko pontavo kolikor mogočo ovirati, podpirali ta predlog pa ho z njim OHtali v manjšini h 122 glasovi proti 162. Poročevalec je imel toraj prav, ko je o predlogih Ilerbstovih rekel, da imajo prav za prav namen, obrtnijuko poutavo, ako bi bilo mogoče, še v zadnjem trenutku zabrauiti. Pri glasovanji se Člen 111. sprejme po nasvetu odsekovem, dostavki Ilerbstovi pa se po ustmenem glasovanji zavržejo s 150 glasovi proti l!ir>. Po naHvetu Lieubacherjevem ho jo naj prej glasovalo o nasvetu 1. iu 8., za ktera je glasoval tudi on, iu treba bi bilo UHtmenega glasovanja še o 2. nasvetu, pa Chlumecky je umaknil svoj predlog, ker je bila uru že pet, in poslancev še nihče ni kosil. Sprejeti ho bili potem šo drugi čleui, h tem postava v drugem branji po silnem trudu do vršena. Jutri bo zadnin Heja pred prazniki in ho ima postava sprejeti še v tretjem branji ter voliti odsek z,a predlog o Tirolcih in Korošcih. Obrtnijska postava bo šla potem v gospodsko zbornico, ki jo bodo skoraj sprejela brez bistvenih poprav, in 0 mesecev potem, ko bode razglašena, zadobila bo svojo veljavo. A. M. Slomšek čez dvajset let. *) Kdor svojih slavnih prodnikov uo časti, njih vrli naslednik hiti no zasluži. Slomšek. ,,Našega škof« in stebra katoliške cerkve, — očeta in branitelja nas ubogih Slovencev našega prvega govornika iu pisatelja ni več Antou Martin Slomšek že počiva v črni zemlji I Izgubili srno ga, ko ga najbolj potrebujemo, potrebujemo za Hveto cerkev, za mili naš jezik. Kdo nam zaceli krvavo rano, kdo povrne neizmerno izgubo? — Presvitli knezo škof Anton Martin ho nam Slovencem živeli ho nas Slovence v srcu svojem nosili, za nas Slovence se trudili tukaj na zemlji; — lini sedaj tam gori pred prestolom božjim ne bodo zdbili nun Slovencev: to nas tolaži, nam srci' hladi in solzo utira, Toda tudi tukaj na zemlji še bodo med nami hodili, nas vnemah iu budili, nas vodili *) 1'rosimo drugo listo slovensko, ako ljubo, da objavijo ta poziv ! in učili: „njih lepa slovenska beBeda bodo med Slovenci živela, doker ue strohni poslednjega Slovenca poslednja kost v prah I---" Tako so tužni in tolažilni glaaovi odmevali pred dvajsetimi leti povsod, kjer so govori beBeda slovenska; njih jek se je čul pri sorodnih nam narodih slovanskih in izgubljajoč se glasil tudi po bližnjih nam deželah nemških I Izguba bila je neizmerna in zadeti so jo čutili popolno, vandar poguma niso izgubili: Slomšek ne sme, ne more umreti, klicali so si rojaki; vzela nam jo sicer zemlja njegovo telo, toda zastonj skušala nam je vzeti njegovega duha; zastonj, ker tega nam jo zapustil blagi škof v raznih , mnogoštevilnih in izvrstnih spisih svojih I Kur nam jo grozila vzoti smrt, to nam je obraniti. Ne bodo Bicer več „Drobtlnice" *) donašale leto za letom prisrčnih HpiHov plemenitega škofa, ne bode več zbiral nkrbni pastir Hvojo čedo, no bod so več stiskalo ljudstvo po cerkvah , kjer je hodil modri njih varuh, da bi poslušalo govornika, ki jo govoril ,,kakor bi rožice sadil": vbo to je bilo, žal, da je minulo, toda apiBi njegovi, iz kterih nekako ljubo in veličastno odečva značaj Slovencev — njih žarna ljube zeu do vero in domovino svoje —, morajo se zbrati in izdati: ta sklep so atorili Slovenci Bjcet uo že tedaj , ko še ni pokrivala hladna gomila trupla Slomšekovcga I lu čez dvajHet let? — Kako je b Slom-šokom, apostolom slovenskim? — Pač želeli bi vsi, da bi že imeli pred se-boj zbrane spise njegovo, todu razmero naše Slovencem vedno neprijazne — zabranjevale so, da bi bili že zbrani in med narod razdeljeni vsi Slomšekovi Hpisi. Storjen pa je začetek: prvo tri knjige so izdane in četrta obeta se nam za prihodnje leto. Čast gospodu Len dovšek-u, ki se je lotil težavnega, a vendar tako zaslužnega in potrebnega dela 1 Toda, kdo bi verjel, izdajatelj ni našel pri tem občo ko ristnem in potrebnem podvzetji dovolj denarne podpore, da mora čakati z nadaljevanjem svojega dela I Ni tukaj vmestno, navajati različnih vzrokov za to žaloHtno resnico, vendar razlaga Hi je lahko vsakdo sam, ako pomisli, da je mnogo Slovencev, posebno duhovnikov, tako srečuih da imajo Bpise Slomšekove raztresene po niz-ličnih kjigah in listih v prvi izdaji, da ti ua-vadno nu kupujejo zbrauih spisov ; vendar to ni glavni vzrok. Pač pa je glavni vzrok ta, ker Slovenci Slomšekovih zbranih spisov nismo po svojih močeh razpečavali. Gotovo jih je muogo med Sloveuci, kterih šo nikilo ni posebej opozoril na izvrHtno te Hpise, ki so morda le v kakem čauniku hitro pogledali to uazuutiilo, pa ga tudi hitro izgubili iz spomina vsled mnogih važnih poslov, kteri jim skoro uo dovoljujejo z naročovanjem izgubivati drazega časa. Tudi oni, ki že imajo spise Slomšekove, bi se naročili nn novo izdajo že iz praktičnega ozira, ker imajo tu gradivo lepo zbrano in vrejeno, posebno pa še pomislijo, da je nekaj del gledč jezika zastarelih, nekaj blaga pa , posebno drobnejega, ni še objavljenega; pri tem pa bi imeli šo Hiailko zavest, da so h tem drugim pomogli do teh dušuvnih zakladov, kteri bi jih jim *) Mnogih misol pa jo, naj bi učeni profe sorjl h dvojimi Iskrenimi bogoslovci vzbudili ,(Drobtinice" vnovič v spomin Slomšek u in na koristi svojim rojakom. Njih cona s lako različnimi prodali jo nad vso časnike; kajti časniki so pozgu-bijo, bukvo pa so shranijo ter služijo vnukovim vnukom, Vrodn. Tako Hino premišljevali o izdavanji Slomšekovih Hpisov iu ko nam ju zadnji čas došlo sporočilo, da po novem letu prido v tisk četrta knjiga Slomšokova, vzbudila bo jo v uas goreča želja po svojih močeh pripomoči , da ho prešnje knjigo razpečajo iu da ho dobi mnogo naročnikov tudi za četrto knjigo. Kdor vti, kaj da jo bil škof Slomšek Hvojim bogo-slovcem, kako da jili jo ljubil, kakor nkrbeu oče ; kdor bere njegove spise, v kterih so ohilo-krut tudi ta ljubezen tako ljubo razodeva, pač lahko razumi'), zakaj da se ravno naša srca tako vnemajo zanj, zakaj du so našo željo razodevajo po zbranih Bpisih njegovih! — Priporočati jih bi bilo odveč, kajti oni, ki jih ne poznajo, ne morejo Hi misliti, kako ceno hranijo Hpisi v sebi; onim pa, ki jih poznajo, bi jih dovolj dostojno iu vredno no mogli priporočiti. Sklenili smo toraj, prevzeti nalogo častno — posebno za bogoslovco — po moči nabirat Hmemo imenovati Predadamovcov, marveč Ada-movce, ker ho jiravi potomci Adamovi; ako pa jin ti besedi razumevamo človeku podobne žival', potem pač noben razumni človek ne bo govoril o zgodovini Prodadamovcev. Drugič pa tudi to, kar pisatelj ham navaja iz prazgodovinske dobe, nikakor ne govori za njegovo razdelitev; marveč kaže, da bo ho ta razdelitev dala vporabitl k večjemu za poHiimezue IjtidHtva, no pa raztegniti na celo človeštvo. V ti deželi nahajamo n. pr. lo divjo lovce, v drugi pa omikano ljudstvo, ki ima za seboj že slavno zgodovino, iu to ob taistem času. V gostih gozdih Germanije dirjali bo divji Germani za divjačino; Rimljani ho pa ob taistem času živeli tuko mehkužno in potratno v ttvojih palačah iu po toplicah, kar Be ji) le dalo. To velja tudi za sedujnoHt. Koliko je še divjih ljudstev ua Bvetu, in vendar gotovo nikomur ne pride nu misel trditi, da radi tega živimo še v prazgodovinski dobi. I« vsega se razvidi, da razdelitev »človeškega bivanja na zemlji v dobo prazgodoviuko 111 zgodovinko" nima nikakega pomena in 111 tako znana, kakor fiublc trdi. Lo šo par besed o tistih ljudstvih, ki ho si postavljalo ua kole nad močvirja I11 jezera hvo|ii koče. O divjih lovcih nam je pač malo znanega in gotovo velja o njih, da niso poznali tnliiegu doma in blagoslova njegovega. Ne tipal bi hi |iu tega (rditi o ljudstvih, ktere ho si postavljale svoje Htavbe nad vodo. Te ljudstva, ki ho h tolikim trudom postavljalo nad močvirja in jezera svojo koče, pač niso bile tako nespametne, da bi bile z »velikim trudom napravljeno Htauoviuijo v naslednjem trenutku zopet zapustile. Ljudstva, ktere ho ho jih po služevale, pečalo ao ho h poljedeljstvom in živinorejo. Obdajale ho to narode taiste rastline in živali, ktere so ali šo sedaj nahajajo v dotičnih krajih ali pa ho pred nedavnim časom izumrle. To velja zlasti o Švicarskih stavbah nu boleli, ktero so oudotni učenjaki, med njimi llerr in RtU\nuy.>r kuj temeljito preiskali. IliiHslcr, ki so je mnogo bavil h stavbnim uu koleh, pravi, „da so mora vedno na to opozar-jati, du imamo pri stavbah uu koleh opraviti 7. ljudstvi, ktero ho ho pečale e poljedeljBtvom 111 da nas kur nič ne sili, pri določevanji Htu rostl poseči nazaj čez 1000 let pred Kristusu '' Vidi ho tedaj, da pripadajo Htavbe nu koleh zgodovinski dobi in da nam ni treba Bezati B ig vo kako daleč nazaj v sivo preteklost. Naj pri ti priliki omenim šo najstarejšega zgodo- vinskega sporočilu, ki ga imamo o stavbah na koli h. To sporočilo podaja nam llerodot iz časa, ko ho ho Perzijaui borili z (Irki. llerndot namreč pripoveduje o Tracijskih ljudstvih, kterih Megabaziu ui mogel premagati. Njili stavbe pa takole opisuje: „Na visokih stebrih /koleh) sredi jezera stoje skupaj se držeči krovi, na ktere vodi iz suhega ozek mostič. Kole ua kterih stojo krovi, postavljali so meščani sploh žo od starih časov, kasneje pa jo bilo to po postavi določeno in sicer takole: vsak mož ki ho oženi, gre v gorovjo Orbelus po tri kole in je zabije v dno jezera, ožini ho pa vsakdo večkrat. Oudi pa takole stauujojo: Vsakdo iina na krovu jeduo kočo, v kteri stanuje, skozi vrata pa so pride iz krova k jezeru. Manjšo 0-tvoko privežejo 7,ti nogo z vrvico, da ue padajo v vodo. Svojo konje iu hvojo tovorno živino krmijo z ribami; teh je zelo veliko, tako da< ako ho skozi odprte vrata spinti prazen jerbas ntv vrvi v jezero 111 se čez malo časa zopet nazaj potegne, je napolnjen z ribami. Po t< 111 o. vinku, kamor so me zapeljale stavbe na koleh, hočem prihodnjič nadaljevati h presojevanjem Subicovega spisa. (Daljo prihodnjič.) naročnikov za vse dozdaj izdane knjige, ob enem pa tudi za četrto, ki bode obsegala raznovrstno blago ter takoj tudi pričeti to delo. Gospode pa, do kterih se bodemo z besedo ali pismom 8 prošnjo obrnili, prosimo, naj nam oproBtč to mladeniško predrznost, ter naj sami močni nas slabe blagovoljno podpirajo pri tem početji. Bogoslovci slovenski! v Mariboru, Gorici in Celovcu, stopite z nami v eno kolo, ktero naj deluje tako dolgo, da bode imel slovenski narod pred seboj vse zbrane spise prvega našega pisatelja, šestaajBtero knjig, o kteri, bode s popolno pravco smel reči vsak Slovenec: Tojedomače, to je slovensko, to je našel In v to pomozi Bogi Bogoslovci Ljubljanski. 0 vzrokih boja med pogansko-rimsko državo in krščanstvom. Nastopni govor 14. okt. 1882, govoril Dr. Friderik Maassen, sedanji rektor dunajskega vseučilišča. (Dalje.) Iu v resnici, kakor čudno se tudi glad, z rimskega »tališča moremo ravnanje proti kristijanom še človeško imenovati. Ni treba misliti, da so imele sodnije oblast k smrti obsojevati kristijane radi VBacega načelnega upora proti darovanju cesarskim bogovom, proti skazovanju božje časti cesarju. Rimska država je rajši Bmrtjo kaznovala le trdovratnega zaničevalca nj. veličanstva, kojega nepokorščina se ni dala nobenim sredstvom premagati. Milostljiveje ravnanje bilo bi za-njo (državo) abdikacija (odpoved). Ce toraj Atenagora v svojej Marku Av. poslanej obrambi za kriatijane ne ume, kako da je ce!o pod blago in človeško vlado tega cesarja položaj kristijanov gledč verske prostosti tako izjemen, je to le „captatio bene-volentiae", ali pa apologet ne pozna pravega vzroka preganjanju. In če znan novejši fran coski pisatelj *), ki se ne prišteva k apologetom krščanskim, obžaluje, da se njegov ideal, modri ceBar, ni rajši poBlužil početnih šol in rte jonaliBtičnega državnega poduka proti kristijanom, mesti da jih je metal levom ali pc-sajal na razbeljen stol, je morda ta miBel dovtipna, da bi jo pa s zgodovinskega stališča važno imenovali, gotovo ne zasluži. Zastonj bo zatrjevali kristijani, da molijo vsaki dan za ceaarjB, da prosijo za-nj iz nebeB vse mogoče dobro: dolgo življenje, srečno via-darstvo, varen rod, hrabro vojsko, zvesto eta-reš nstvo, pošteno ljudstvo, mirno državo, in karkoli si človek in cesar želi; — dokler niso hoteli k cesarju moliti, bili bo države sovražniki. Zastonj so Be sklicevali na to, da so bili vedno le pogani, ne kristijani, ki s svojim obrekovanjem ce!o cesarju niso prizanašali, pogani, ne kriBtijani, ki bo netili veleizdajske uataje, pogani, ne kristijani, ki bo skušali cesarja umoriti ; — da se krščanstvo zlaga z glavnim načelom starodavne države, z njeno neomejeno, popolno oblastjo, tega se jim ni posrečilo dokazati in se jim ui moglo posrečiti. Slednjič so kristijani zastonj trdili, da je brezumno in krivično, če se jim uailjuje versko dejanje. ,,Kaj je vendar vam mar, če ai hočemo nakopati jezo Jupitrovo ali Janovo?" (Tert.) V očeh Rimljana bile so to prazne re- *) E. ltenan Marc Aurele et la fin du monde ,antique. Pariš 1882. torične besede. „če ti iz verskega prepričanja rimske bogove častiš ali ne, to naB kaj malo briga. Toda nbogati moraš rimsko državo ter opravljati obrede njenih bogov." (Ac. prte. s. Cyp.) Ostane toraj le vprašanje: So li mogli kriBtijani udati se postavi rimske države ter darovati. Ali niBO prav imeli pogani, ki so dejali: saj vendar ni nič hudega za plačilo življenja reči: Kvgts Kahag ter darovati; marveč je brezumnoBt, da tega ne storč, ko pač nobeden kristijanom ne brani ukljub daritvi pri njih veri ostati ? In v reBnici, je li šlo za kaj druzega, kakor za nekove obrede? Saj je bil komaj še kteri omikan Rimljan, ki bi bil veroval na reanico rimske vere, na bitnost državnih bogov. Da bi se pa kdo daritvi zoper-Btavljal, to ni prišlo nikomur na misel. ,,Če te božje podobe res niBO nič, kako more tu tako grozno biti, jim darovati ?" „Kaj pa more škodovati, če se kdo potrudi za prijaznost in milost vladarjev tega sveta ?" „£is /9« od katerega pa vstavoverni listi molče, je bil 14. t. m. na Dunaji. Pred predBedništvom g. Holubka se je zbralo nad tiacč ljudBtva pa večem obrtnikov v dvorani „zu den drei Ea-geln," posvetovali bo Be o naslednj h resoluci' jah. 1. Zbrani izjavijo, da je bilo delovanja tako zvane vstavoverne stranke škodljivo državni in ljudski koristi. (JednoglaBno Bprejeto). 2. Državni zbor naj bb razpusti. (Zavrnjeno z veliko večino.) 3. Nadejajo se, da bode vlada na novo izvoljene zastopnike ljudstva krepko podpirala in oatala pri napredku v gospodar-stveni stroki, ter podelila državljansko pravo tudi delavcem. G. Valduga je prašal: ali imamo pravico pritoževati se ? Odgovor je bil: Bami mo krivi, da gre od 1. 1848 zmirom navzdol; judom smo dali jednfkih pravic, a nismo ao združili, da bi se bili branili naatajočemu zlegu. Namesto varovati krščanBke koristi, volili smo jude za svoje zaatopnike v državni zbor. Judje strahujejo vstavoverno stranko, judovske koristi so bile merodajavne pri razglašenji novih postav. Ne vlada, niti judje niso krivi, ako % milijona judov strahuje 35 miljonov kristjanov. Braniti hočemo svoje krščanstvo, katero sh> flC-f Priloga »Slovencu" štev. 144. sistematično napada, hočemo pa tudi v družinskih in socijalnih razmerah složni biti. Bliža se božični čas. Držimo bb sedaj iu vselej pravila : kupuj le pri kristjanih I Slahoznani Olierdunk, ki je hotel z bombami cesarsko rodovino vemrtiti je bil v sredo zjutraj obešen. jMoliaiuedttiii v Bosni so dobili domačega verskega poglavarja, Reis-el Uieraa. V to čast je bil odbrau Mustafa Orne-rovic. Ob enem je bil ustanovljen zbor ulemov. S tem je poBtaia mohamedanska cerkev v deželah na novo obsedenih Bamostalna in neza visua od Carijgrada v vseh upravnih zadevah. V zboru ulemov so štirje sodniki: Hassan Pozderac, Mehmed Skaiic, Nun Hafizov.c in Hussein Ibrahimovic. Imena kažejo, da so to poturčeni Siovaui. Bosna je bila 400 let pod Turkom, in v tem času seje bosniška gospoda poturčila, a revno ljudstvo je ostalo krščansko, na take dejanske razmere mora gledati vlast, ki deželo posede, vziabti pa Avstrija, ki je (oficielno) prišla le mir delat v Bosno. Iz JUuriapeste. 19. dec. Ogereki deželni zbor v Budapešti je dovolil, da se davki Bmejo zopet za meBtc daije pobrati. Pomanj-kljej 1. 1882 se bode b Um poravnal, da te izda za 1 milijon petodstotne papirne rente. Več občin je prosilo, naj se izvede postava, ki veleva ljudskim učiteljem naučiti se madjar-skega jezika. Prošnje se imajo z ozirom na postavo 1. 1879 oddati naučnemu mimsterstvu. Poslanca Herman in Zaj želita, da bi se postava izvela. Tisza opomni na to, kar je že Btorilo sedanje ministerstvo za razširjenje ma-djarskega jezika. Vsakdo mora želeti, da se to zgodi polagoma brez sile in v tem sm.slu sprejema ministtr nasvet odseka za prošnje. Potem se skiene prenehati s sejami do 10. januarija. OgerBki državni zbor se je dosihmal posebno pečal s stroškovnikom. Pri tem bo prišle vsake vrste reči v razgovor in pretres, kakor Be vsak čas godi pri posvetovanji o stroškovniku, ki sega v upravo, Bodnijo, trgov.no i. dr. Pri posvetovanji o stroških za javna dela je poslanec Rohonci imenoval vradnike pri miiii-Bterstvu prometa ,,druhal sleparjev" in na to sta se streljala Rohonci in Hieronimi načelnik temu oddelku v mimsterstvu. — Kaj tccega se menda nikjer drugej ue zgodi, da se zmerjajo huje od navadnih razsajevalcev iu potem še streljajo vrhu. „Extra Hungariam non est vita.1. Seje so bile le tačas živahne, kedar je šlo za osebnosti, sicer pB ni bilo nikjer duhovitosti marveč dušna pustota je vladala sploh. Levica je kakor vselej tožila v državni sprav , a za take tožbe se sedaj ne zmenijo več, ravno toliko se veruje vladnim zagotovilom, da gre vse na bolje. Ako pomislimo, da je revšč.ne čedalje več, da se ljudstvo kar trumoma iz seljuje, da so Be posilne prodaje strahovito narasle, da kmetijstvo čedalje bolje propada, a narodni prepiri od dne do dan rastejo, moramo spoznati, da so vsa taka zagotovila bridka ironja na besede ministrove. Pa kakor drugod so tudi tukaj posamezni, k povzd gujejo svoj glas, in kažejo na druga pota, ako hočejo kidaj priti iz te zadrege, med take se pr.števa grof Apony, ki pa se oglasi le fačas, kedar ga kdo naprosi, t. j. kedar je napaden, kakor se godilo takrat, ko je poslanic Herman napadal gospodarski kljub, kateremu je Apooy delavni ud, in je Herman zauičljivo govoril aocijalist čmh aristokratih. GrofApocy ga je dobro zavrnil rekoč, da ima aristokracija prav co pa se tudi do žaosti te zaveda, kateremu se je več dalo, od {tega Be tudi več terja: T ste kramar=ke duše ki gledajo le na to, kako da bi bi žujega odirali r tega ne razumo. Grof Apony pa je rekel na dalje, da se s Bismarkoai vjiina v tem, da mora država tudi kaj štor ti za dclavce. — Država mora varovati *labejega, da ga močnejj ne zatira, to je pravi socijalizem. Ako država tako postopa ni staroktpitna, p«.tudi ni revo lucionama, ampak nje prizadevanje je napie-riovanje na podlagi krščaiistva. Izvrstno je tudi bilo, ko je Apony kazal nedoslednost tistih ki se pi/ganjajo pri obitu za prisilne zadruge in za dokaz sposobnosti za zemljišče pa zahtevajo popolno svobodo za razkazovanje in razprodajo. Rekel je med drugim, da je zem ij šČimh posestnikov od leta do lota manj, parcele so tako razdrobljene, da bo komaj za obdelovanje, cele občine so uže prišle ob svoje zemljišče, oderuštvo ne zatira tolikanj večih posestev marveč ie male kmetije na nič devlje. — To jo gotovo, nekaj se bode moglo zgoditi, sicer dežela uboža in še davkov ue more plačevati. Vnauje države. Potrjuje se veseia vest, da je vendar |il. Oiers sklenil pogodbo n svetim Očetom zarad tujli.h katolikom. Kar mesce in mesce u.bo dosegli z dopisovanjem, to seje zdaj zgedilo v malo minutah. Runko je privolilo v nameščenje spraznjenih škofij in se tudi v notranje ceikvene zadete ne bode vti kovalo, a kar se tiče narodnosti, se tuli Vatikan noče vtikati v prepire med Poljaki in Rusi. Da se je res nekaj doseglo, priča tudi to, da so sv. Oče sprejeli veiikega kneza Konstantina, očeta in sina. 1% francoskega. Zborn ca poslancev je sprejela b 461 glasovi zoper dva izredni stroškovnik za 1. 1883. De-inica ni glasovala. Vlada je sicer zagotovila, da bode velika dela pri železnicah kar moč, vtesnila. Na jednaki način, kakor je desnica v avstrijskem državnem zboru svetovala, začeli so napravljati obrtnijske zadruge po Francoskem, tako n. p. v Tolouse, imoges, Bordeaux, Agen; vrhovno vodatvo zadruge v Tolouse so v roke dali trem delav cem, trtni mojstrom in trem ravnajočim udom. Zadnji trije sestavljajo častni odsek, in so po klicani poravnati neBiogo med deiavci in mojstri, ker sami niso prizadeti, eo toliko bolj sposobni, razsojevati prepir. Francozje se boje, da bi Nemci oe zvodiii vse kupčije po Gotthardovi železnici, zato se pripravljajo, da bi Alpe na Š vicarskcm kje pre drli, mislijo tukaj na goro S.mpion, čez katero je Napoleon I cesto naredil. Več poslancev je sklen lo, nasvetovati poatavo zarad predora čez Simplon. Zarad nemirov med dijaki so zaprli šole Tolouse. manjša vasica, in da viada tudi Dunaju ne Bme in ne more odjeniati, kadar kaj nepostavnega ;*ahteva. Krajni šolski svet v fuvor.tskem predmestji zarsd češke šole, ki se ima tam vstano-viti, sictr ni odstopi), pač pa je sklenil resolucijo, da obžaluje, da se je vsled te šole na-jiravila zdražba med prej toliko mirnimi prebivalci dunajsk mi. Mestni župan napravil je v soboto zvečer odbornikom večerno veselico. Starosta odbornikov, Staudinger, je napil županu, potem pa šel tikat s svojimi tovariši. Pa v sosednji sobi zgrudi Be na tla; navzoči zdravniki mu brž priteko na pomoč, pa izreko, da je za Brčnim mrtudom umrl. Vesel ce bilo je takoj konec in odborniki so se potrti razšli domu. Iz Celovca, 16. grudna. (Zaupnice. Naš položaj. Državni zbor.) Gospod prof Emspieler je dobil zdaj zopet kakih pet zaupnic, tako da jih ima vseh skup že 17, reci sedemnajst. To pa ne od kakih privatnih osob, ampak le od šolskih in občinskih Bvetov, tedaj od korporacij, ki so poklicane govoriti v imenu ljudstva 1 Ah bi bodo pač še vedno upaf nemški poslanci trditi, da so vsi koroški Slovenci zadovoljni z nemškimi šolami? Mi smo zdaj že pnpričani, da je njih večiua nezadovoljna, kajti če prav iz vseh občin in far ne pridejo izjava v tem smiBlu, vemo že zakaj da ne, ker pisal sem Vam že zadnjič, kako se pri nas občinski zastopi delajo iu kako fu-žinarji, grajšakt iu podvzetniki pritiskajo na ubozega kmeta, da mora svoje nasprotnike voliti. Kakor so v Rudnu slovenskim kmetom usilili nernšli z&atop, tako delajo tudi drugodi, kjer so kake fuž ne ali kjer je dosti uradnikov. Predstavite si le kranjsko „Industriege-sellschaft', kako sovražua je ona Slovencem in kobko kvara d la narodni stvari na Gorenjskem. Vaša ,,Industrie ' pa še ni nič naproti koroški nUuicn" in drugim fužinarjem, ki imajo tako rekoč vse koroško premoženje v rokah, ker grofi iu baroni so tukaj tudi fužinami. Kmet koroški je večidel malo premožen in brez vsake oigatiizacije. Kaj bo opravil proti oružbi, ki predstavlja vso kapitalno moč dežele? Začelo te je sicer tudi od zgoraj daniti za našega kmeta. Kakor je videti iz obravnav avstrijskem in berlinskem državnem zboru; duh časa sili na to, da se omeji in zdrobi vsemožnost kapitala, ter da se kmet in obrtnik rešita iz krempljev kupiialistov in postavita na stališče, ki jim ixio iti podobe je b tem naznanjen tudi obseg besed iu petja. V prvi podobi kažejo se preroki stare zaveze v Izraelu in Sibile, neke prerokinje med neverniki — hrepenenje po Odrešemku. V drugi podobi su prikaže angelj Ga briel Mariji Devici ter ji naznani nebeško češenj«: Češena Bi Marija, milosti ei polna itd. Tretji oddelek proslavlja tiho, blaženo neč, ko je KriBtua prišel v dolino aolz, da človek bil bi otet. Podoba kaže oznanje roj stva Izveličarjevega po angelju pa-stircem. V četrtem oddelku pastirci Odrešenlka pozdravljajo, preBlavljajo in molijo. Podoba kaže pastir ce pri jaslicah. Tudi peti oddelek proslavlja rojstvo Bož-ega Deteta in podoba kaže svete tri «ralje v molitvi pred detetom Jezn- s o ui. V šestim oddelku se lazodeva občna radost po vsem svetu, du Izveličar je rojeu, da človek otet jiogubljenja iu greha. Tedai se tudi vedno ponavlja slava, slava, «la»a Bogu na visi kosti, ki je t-ka/al človeštvu toliko ljubezen. Podoba kaže blagoslovljajoče Det|e, ktere g a angelji molijo. Pevci so svojo nalogo izvrBtno dobro redili, podobe bo bile jako lepe, razsvitljene z sv.tlobo magnezije. Ploska in pohvale je bilo mnogo; zadnja podoba Be je zarad tega tr.-hrat ponovila. Predstava je bila dobro obiskovana, pa, naj bili bi želeli, kakih 10—20 oseb bi ae bilo še pod Btrebo Bpravilo. Naj berž je bilo po mestu premalo od tega znano. Kdor je zdaj zamudil, še lahko zamudo popravi, ker predstava bo ponovljena sv. Šcitana večer o 5'/a. Vstopn ce se dobivajo v nedeljo v „Cjllegimn Marianum1, po 60 iu 20 kr. (Iz srenjskega zbora) mestne občine v L.ub Ijani dne 21. t. m. Predsedoval je župan Gra-selli iu navzoč h je b.io 23 obč. svetovalcev. — Župan je naznanil, da so svitli ceBar Bpre-jeli zahvalo mestnega odbora za zidanje izo-braževališča za učitelje in učiteljice, ki bo stalo 165, av gld — V slavnostni odsek za praznovanje 6001etnice, od kar pripada KraujBko slavni rodovini Habsburški, sta bila izvoljena namesto g. g. Potočnika in dr. Sujiana obč. svit. dr. Moše in A. Dreo. V denarstveni odBek je bil voljen zopt t obč. bv. Hribar, ki je bil izatc-pil. Namesto izutnpivšega stavbnega Bvetmka G. Potočn ka je bil voljen v stabui odsek, obč. sv. Bleivveis pl. TreteniSki, v policijski odsek obč. sv. Štupica in v komisijo za mestuo olepšan- j je obč. sv. Peterca. Obč. sv. Lukman je obširno iu dokazovaje s številkami poročal v imenu de-narstvenega odseka o ljubljanskem posojilu imenoval je posojilo ugodno skl enjeio in na svetoval: Brenjski odbor naj vzame poročilo denarstvenega odseka na znanje. O tem nasvetu je bila daljša debata, vdeleževali bo bb je obč. svet. Hribar, dr. Supan, dr. Zarnik, Petr čič in Lukman. Pri glasovanji se Bprejme nasvet odsekov z 11 proti 10 glasovi, a nasveti g. Razne reči. — čitalnica v Kranji ima občni zbor v nedelj o 24. t. m. Volilo se bode novo predsedstvo poročevalo v društveni m delovanji. — čitalnica v Postojni ima občni zbor 25. tega metca popoludne ob 2. uri v društvenih prostorih. — Na dnevnem redu je tudi razgovor o „prenarejeoih" društvenih pravilih. Jezični k. Novice pa dr. Janez Bleiw:in. Spisal J. Mam. XX. 1. V Ljubljani 1882. 8 str. 74. Tega po „UČit. Tov." priobčenega opisa je nekaj zvezkov b sliko runjcega Očeta Slovenskega naroda, b pregovorom, v kterem se pričujoči letnik posvečuje Frauju vitezu Miklošiču k njegovemu 70. godu, in z razgledom o liojigah Bleivveisovih posebej ua prodaj v katoliški Bukvami i\ 70 sld., po pošti 75 »Id. Kdor kujigo zapored prebere, kakor jo je pisatelj zve>to softavil, poreče naposled: To je bil mož I To je bil oče narodu svojemu I Ta je res v.tez I O priliki kaj več o tej slovstveni knjgi. r!J. lini ( mrli no t 18. dec. Ana Kristan, 9 let, Koštnerl, župnik v pokoji UI it. 11, za starostjo. 20. doc. Janez Kvas, V bolnišnici 10. dec. 54 let, France Pavlič, 81 nat, 88 let, starost. tuberkulozo. Ju-let v Kravji do- 10 dni, slabost. Joie Suša, delavec, let, starost. Jernej Pir- Javiia zalivala, Svitli knez Ilugo WmdmchgriUz je blagovolil 50 gld. za tukajšne revne darovati, in sicer za Klemk 20 gl., za Palčje 20 gl. in za Trnje 10 gld., ki te bedo po visoki želji še pred prazniki razdelili. V imenu obdarovanih izreka podpisani visokemu darovalcu naj pri-srčuiši zahvalo. Bog plati) Uuhovnija v Ternji 21. dec. 1882. Ivan Lunder, duhovnik. Hribarja se zavernejo z 10 zoper 10 glasov. Seja je trajala tri ure. L. Zig. (Občili zbor ljubljanske Čitalnice) bo pri hodnji torek ob 11. uri dopoludne v zgornji dvorani. (,,Slovenski Narod") od srede 20. dec. je zaseglo državno pravdništvo zaradi vvodnega članka, v katerim se je govorilo o premi ščenji učiteljev na slovenskem Štajarskem in Koroškem. (,J3rencelj" St. i2), to je zadnji tega leta, je bil v četrtek koificran, zavoljo „Pav-Iihovega" pripovedovanja o Lahih. Prišla pa je druga številka, ki so razpošlje naročnikom. (Iz ljubljanske kuhnje) za u boge. Na sveti dan bodo reveže v ti kuhnji pogostili s povi-tico, k r di-brotljivo goapo Jeanette Recber je toliko darovala, da bede vod»tvu moglo vsa komu nekaj duti brezplačno. (Prošnja) Poleti je nekemu gospodu v Ljubljani prešla težka zlata verižica s križem. Čulo se je pa, da je nekdo tako veriž co na prodaj ponujal v Tomafevem, Črnučah itd. Ako bi kdo kaj natančnejega o tem vedel, naj blagovoli to Bporočiti vredništvu »Slovenca", ter bnde dobil tudi primerno plačilo, ako Be pOBreči ver ž co zopet dobiti. Za božična darila priporoča m svojo iidolkcl V zlatu povite urne verižice!!! Tuili razpošiljam sledečo roči s pravim cckinskim zlatom pozlačeno, ki se ooSiljum proti poštnemu podvzetju, Kdor pa prej po poštni nakaznici pošlje denar, pošljem mu reci brezplačno. G. VV. Schak, (6) Versandtgeschllft, Prug. \Voinborgo. &»ciitl nc lAecjo. K Občo znano in izvrstne na Tržaški razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene sveče iz čistega nepokvarjenega čebelnega voska (7) priporočata P. in R. Seemann v Ljubljani.