RAZVOJ RELIEFA NA ZAHODNEM DOLENJSKEM 
(S POSEBNIM OZIROM NA POPLAVE) 
RELIEF EVOLUTION IN THE WESTERN PART OF 
LOWER CARNIOLA (DOLENJSKO) 
(WITH S P E C I A L R E F E R E N C E TO FLOODS) 
IVAN GAMS 
IZVLEČEK UDK 551.4(497.12-12) :551.882/.89 
Razvoj reliefa na zahodnem Dolenjskem (s posebnim ozirom na poplave) 
Geomorfo loška ana l iza na zahodnem Dolen j skem je pokazala na neogeni tok 
Pa l eo l jub l j an i ce od L j u b l j a n s k e g a b a r j a proti Kršk i kotl ini . K a s n e j e j o je pretočila 
z g o r n j a K r k a skozi Radensko pol je in v pleis tocenu Sava skozi L j u b l j a n s k a vra ta . 
Z novoveškimi regulac i jami Višn j ice so napravi l i n j e n spodnj i tok t r a j e n in s t e m 
končal i razvoj r u d i m e n t a r n e slepe doline med I v a n č n o gorico in Mul javo . 
A B S T R A C T UDC 551.4(497.12-12) :551.882/.89 
Relief evolution in the Western Part of Lower Carniola (Dolenjsko) 
with Special Reference to Floods. 
Geomorphologica l analysis i n t he wes te rn pa r t of Lower Carniola (Dolenjska) 
shows the Neogene f low of t h e r iver P a l e o - L j u b l j a n i c a f r o m L j u b l j a n s k o b a r j e 
( L j u b l j a n a Moor) t o w a r d the K r k a basin. The r iver w a s l a t e r cap tured by the 
u p p e r K r k a by w a y of R a d e n s k o pol je a n d dur ing the Ple is tocene by the river Sava 
a long the L j u b l j a n a Gate . In m o d e r n t i m e the lower f l ow of t h e r iver Visnj ica has 
been m a d e s teady by the regula t ion of its bed. By th is h u m a n impact t he f o r m a -
t ion of a r u d i m e n t a r y bl ind val ley be tween the vil lages of Ivancna gorica a n d 
M u l j a v a has been stopped. 
Naslov — Address 
Dr. I v a n Gams, redni univ. prof., 
PZ E za geogra f i j o Filozofske f aku l t e t e 
Aškerčeva 12 
61000 L j u b l j a n a 
Jugos lav i j a 
1. POPLAVE V DOBSKI UVALI IN OB VIŠNJICI 
Med zgornjo Temenico in Ljubl janskim b a r j e m je več man j š ih poplavnih 
območij. Razen na Grosupel jskem ter Radenskem polju (M e z e, 1980) jih do-
slej ni zajelo sistematično proučevanje geograf i je poplavnih območij v okviiru 
Geografskega inšt i tuta Antona Melika ZRC SAZU. Od nepreučenih sita n a j -
večji območji ob Višnjici in med k ra j i Velike Pece te r Zagorica v dobskli uvalii. 
Dobska uvala predstavl ja na jn iž j i del Šentviške okolice. M e 1 i k (1959, 394) 
jo imenu je Šentviška kotlinica. Ker se re l iefno odpira proti vzhodu, je ime 
kotlina vprašlj ivo. Prava kotlinica v n j e j je med k r a j i Velike Pece, Breg, Po-
tisnica in Zagorica. Izrazit in sklenjeno višjii obod ima pravzaprav samo na 
južni, suhokra j inski s t rani . Ostali obod je gričevnat in ga p rek in ja jo široke in 
plitve doline in ulegnine. Od severozahoda in severa pr i teka jo skozenj poni-
kalnice iz Vira (Glogovška voda oz. Glogovnica), Šentpavelščica oz. Dobov-
ščica, ki se ji ob povodnj i pridruži še potok izpod Šentvida — Šentviška voda 
(glej hidrografski oris pr i S a v n i k, 1962, 27). Višinska razlika med na jn iž j im 
dnom v n . v. 300 m in na jn iž j imi prevali prot i zahodu in vzhodu je 25—30 m. 
Zato in ker je dno večjih razsežnosti, bi ko tan jo v smislu slovenske k raške 
terminologije ( G a m s e t a l . , 1973 b) l ahko imenovali kraško polje (kot pri 
G a m s , 1974, 235). Ker pa v dinu ni večje naplavne ravnine s pol jem, Iker ve-
čina oboda ni sk len jena in ko tan ja nima podobe tipičnega dinarskega kraškega 
polja, se Itak naziv na jb rž ne bi zasidral. Zato jo t u imenu jem dobsika uvala. 
J e ena od mnogih netipičnih ko tan j vzdolž dolenjskega pod olj a med Ljub-
l janskim ba r j em in Krško kotlino-, k j e r p rev ladu je f luviokras. 
Ob nizki in s rednj i vodi ne pr i teka v dobsko uvalo noben vodni tok. Ob 
visoki vodi pa pri teče od severa in severozahoda več voda. Večino nižavja, ki 
ga lahko imenujemo po Šentvidu, in njegovo severno gorato obrobje gradi 
triasni pasast in zrnat dolomit nori jske in re t in jske stopnje, v n ižavju pa tudi 
vložki apnenca in breče, ¡ki j ih geološka kar ta lista Ribnica oprede l ju je za t r ias 
in juro. Ze po te j -sestavi je pričakovati lokalno različno vodno in v celoti 
slabšo vodno prepustnost , k i jo večje padavine presežejo. Zato drobni izviri 
ob povodnji zelo naras te jo -in si podal j ša jo površinski vodni tok prot i jugo-
vzhodnemu k ra ju dobske uvale, ki jo gradi jo jurski (lijasni) sivi gosti apnenci 
z l i tot idami ( O s n o v n a . . . , 1968). (Gl. skico Morfološke enote . . .). 
Tra jn i izvir pri Viru, ki ob povodnji pr inaša na dan proteje, si ob zelo 
visoki vodi podaljša, potem ko preli je vrtače pr i zaselku Gomile, tok po dolini 
mimo Vrhpolj , od koder je mogoče slediti nesklenjeni suhi strugi blizu avto-
mobilske ceste Ljubl jana—Zagreb mimo Arrtiže vasi do naselja Velike Pece. 
Semkaj takra t pr i teka tud i potok Glogovica. Ko zali jejo vode Špajo jamo, se 
pričn-o razlivati po ulegninah prot i jugu, k je r je pred s t rmim pobočjem hr iba 
Pogorele (371 m) na jn i ž j e dno v n. v. okoli 300 m. Med avtomobilsko cesto iiin 
polkrožno odmaknjen im južnim pobočjem je do 3/4 km široka f luviokraška 
ravnica, preprežena z nesklenjenimi suhimi dolinami, neka j metrov visokimi 
nabrekl inami in vr tačami; vzhodno od Pec ima ledinsko ime Gričevje. Na itej 
ravnici iz jurskih apnencev je bosta že v veliki meri prerasla nekdan je pre-
vladujoče pašnike in t ravnike, v lasiti kmetov iz Velikih in Malih Pec. Na juž-
nem k r a j u , pred rud imenta rno slepo dolino Podstene, se vode obeh potokov 
s tekajo s poplavno vodo Dobovščice. Ta ob suši presiha že severno od Doba. 
Sicer teče po široki ulegnini, v kater i pa ni rečne s t ruge brez ruše, pod cest-
n im prepustom v vasi do ponorov, ki j ih je banska uprava med obema svetov-
nima vojnama obzidala in obdala z mrežo. To so Mežnar jeva jama, Grabčeva 
(Grabovčeva?), Gačjikova in Krulčeva jama (o imenih K r a j e v n i l e k s i -
k o n , II, 128). Od n j ih do prepus ta pod avtomobilsko cesto ni Sklenjene 
ulegnine-struge. Voda Dobovščice (Šentpavelščice) se izza cestnega prepus ta 
razliva po plitvih s t rugah po že omenjeni ravnici, še na jbo l j sklenjeno 
po s t rugah ob avtomobilski cesti proti zahodu in nato jugu. Po vedenju doma-
činov je bila nekoč pred Podstenami požiralna »rupa«, ki pa je zdaj zasuta. 
V okvi ru banskih melioracij k rašk ih polj so nedaleč od ceste Velike—Male 
Pece poglobili pl i tvo ¡brezno znotra j 1 m visokega skalnatega sveita, do kate-
rega vodi suha struga. Po znan ju domačinov pa ne požira visoke vode. Iz sto-
ječe vode se useda mel jna ta naplavina, ki je, po analizi vzorca v ulegnini ob 
cesti, vsebovala 50,9% melja, 36 ,5% gline, 1 2 % drobnega in 0 , 4 % grobega 
peska (tab. 3, vzorec 1). Vzorec je bil vzet 30 cm pod površjem. Vrhn jo prst 
sestavlja mnogo bolj i lovnato-glinasta naplavina. 
Pred Podstenami je najniž j i odsek ceste, ki ga velika poplava zalije n e k a j 
metrov globoko. Ver je tno so tudi tod postavili na rob poplavnega sveta kape-
lico, posvečeno sv. Lamber tu . Po top. kart i 1:5000 so temel j i v n. v. okoli 306. 
Domačini vedo, da poplava nikoli ne seže do n jenih zidov. Od njenega k ra j a 
do n j ih pa tudi ni daleč. Če bi po teh iz javah sodili na maksimalno, morebit i 
dvestoletno vodo, na okoli 305 m n. v., bi prišla t ak ra t pod vodo domala vsa 
ravnica južno od avtomobilske ceste, ka r je malo čez 70 ha zemljišča, ki zaradi 
plitve prst i n ima večje vrednost i za kmetijstvo. Domačini za t r ju je jo , da se to 
včasih dogodi. Poplave, ki se na južnem robu, v predelu Podstene, j av l ja jo en-
krat na neka j let, na jvečkra t spomladi, ko se tali sneg, delajo največjo škodo 
k ra j evnemu prometu. Ce grozi poplava, domačini iz Malih Pec, ki so zaposleni 
na jveč v Ivančni Gorici, puščajo čez noč svoja vozila v Velikih Pecah, da lahko 
z ju t ra j , potem ko so prišli do sem peš, nada l ju j e jo pot na delovno mesto. Po 
pr ipovedovanju domačinov so poplave redkejše, odkrar so regulirali »štirne« 
v Dobu. 
Ravnina v zahodnem delu uvale, med kra j i Velike, Male Pece in Dob, 
se nada l ju je brez vidnejšega pregiba proti vzhodu do naselij Bič in Zagorica. 
Tu pa vlada poseben poplavni režim. 
Na vsem dnu dobske uvale je na jbo l j t r a j n a površinska voda v ulegnini, 
ki je v t r ikotu med cestami Zagorica—Bič in Zagorica—Radohova vas. V okoli 
100 m široki plitvi ulegnini pri vasi Bič (ime!) se voda zadržuje večinoma v 
hladni polovici leta. Med domačini začuda nima posebnega imena. Le v Do-
bravicah so vedeli povedati, da so nekoč prali perilo v Perivnici pri Biču. Ob 
naras tu se voda Perivnice prel i je pod prepustom v cestišču Ljubl jana—Zagreb 
in ob najviš j i vodi teče po t ravniško-nj ivskih ulegninah proti jugozahodnemu 
robu kotanje . Takra t se voda odteka tudi iz ulegnin pod vasjo Pristavica, teče 
pod cestnim prepustom po sk ra ja do 1,5 m globoki strugi proti jugozahodu 
in se nato razliva po najn iž j ih ulegninah pod pobočjem hriba Boršt (361 m), 
ki imajo dno malo pod 300 m n. v. Ko so zapolnjene, teče voda v okoli 100 m 
dolgo slepo dolino, ki se v r in ja med Boršt in Peščenjak (375 m). To je morala 
izdelati ver je tno ¡nekdaj večja ponornica, ki je v uvalii zbirala več vodnih 
tokov. Na t o lahko sklepamo tudi po dokaj u ravnanem dnu uvale med Velikimi 
Pecami, Bregom in Zagorico. Vtis je, da je v sedanjosti v t eku ¡proces razpa-
dan ja dna ob ločenih ponorih. 
2. POPLAVE OB VIŠNJICI 
Pri nasel ju Pol je ,se značaj doline Višnjice spremeni. V zgornjem delu je 
niže Višnje Gore desno pobočje nenavadno s t rmo in se dviguje neposredno iz 
dna doline. Dolina je širša, na levi s t rani pa se med ravno dno in pobočje vriva 
polica. Med n jo in desnim pobočjem je a luvialna ravnica, ki je bila prvotno 
bržčas v celoti poplavno področje. Vodne razmere sta spremenila mlin v Višnji 
Gori in v nasel ju Polje, za katera so napel jal i mlinščici. Kasneje je poplavni 
svet zožila še železniška proga. Pred t remi leti so potok regulirali . Po m n e n j u 
k ra janov iz Polja odtlej Višnjica prinaša več proda, zvišuje strugo, kar na koncu 
regulacije pri Polju povzroča pogostejše poplave, ki nastopajo vsako leto, zlasti 
v rani spomladi po kopnen ju snega ter po jesenskih nalivih. L. 1985 je potok 
poplavil in zablatil t ravnike tudi poleti v času košnje. Visoke poplave v hladni 
polovici le ta prel ivajo tudi neka j n j iv v Polju. Sicer so na poplavnem pasu 
le t ravniki . 
Niže Polja, do St ranske vasi, je dno doline zoženo, a začuda še bolj za-
močvirjeno, zlasti pri k r a j u Zg. Draga. Za pres t rezanje talne vode so vzpored-
no z Višnjioo zgradili kanal, k i se potoku pridruži šele pri Zg. Dragi. Tu so 
izkopali še več drenažnih jarkov, ki skupno s strugo potoka kažejo v dnu ps -
ščeno naplavino in le redko k je droben rečni prod, ki ga potok prenaša in 
odlaga v tolmunih. 
Pr i Stranski vasi, k je r se dolina Višnjice odpre v ravnik pri Ivančni Go-
rici, se prekine poplavni pas, ker je potok reguliran. Da je nekdaj ravnico med 
St ransko vasjo in Ivančno Gorico poplavljala združena voda Višnjice in Sti-
škega potoka, bi sklepali po ravnem površju iz holocenskih naplavin. 
Stiski potok je domala do poslopij stiškega kmeti jskega kombinata brez 
aluvialne ravnice. Od tu dalje pa je s t ruga regul i rana in zahodno od griča 
Ivančne Gorice (353 m) pres tavl jena iz na jn iž jega dolinskega dna proti vzho-
du, na višje zemljišče. Najniž je dno je začetek poplavnega pasu, ki se v se-
verni smeri nada l ju j e od izvirov Rupščice v zaselku Rupe. Tu izvirni poitok 
ob suši po m a n j kot sto metr ih toka ponikne na aluvialni ravnici, ki leži niže, 
kakor s t ruga Stiškega potoka ons t ran skalnega pomola, ki j u razdvaja . Ob po^ 
vodnji , zlasti spomladi in pozno jeseni, pa potok površinsko teče po t ravniškem 
dinu prot i jugu, ne da bi izdelal korito. 
Potem ko se Višnjica po izlivu Stiškega potoka obrne proti jugu, teče do 
Kompolj po pol ki lometra široki dolini, ki se med Kompoljami in Muljavo 
IVANCNA 
GOR ICA" 
Stranska vas 
¿Mleščevo 
\0.Mrzlo polje 
¿ r u \ _ / a 
:V. Črnelo ¡ \ Škrjanče 
trnejakl p. 
Šogoc Vovkov studonec 
c^M.Crnelo" 
Gorenja vas 
1 Veliki.,. > / ItravnilsL ^ 
'Štefanov/ ^ 
"¡Pa- A 
Bojanji vrh} 
V. KOMPOLJE 
f -vNa PrézT 
ipanove rupel./^ 
MULJAVA^ iPotok 
M. KOMPOLJE/ 
Žvajdrga 
Odvodni kanal visoke vode 
Drainage Trench for High Water 
Regulirana struga 
Ameliorated River Bed 
Območje gostih ugrezov 
Area of Dense Collapse Dolines 
O 
Obseg katastrofalnih poplav 
pred regulacijami 
Size of the Exeptional Floods 
Before River Ameliorations 
Suha dolina 
Dry Valley 
Rudimentarna slepa dolina 
Rudimental Blind Valley 
POPLAVNO OBMOČJE 
OB VIŠNJICI 
Flooded Area of the R. Višnjica 
0 500 1000m 
razširi na 1,5 km. Za ta svojstveni del doline ni ne pr i l juds tvu in ne v l i te-
ra tur i posebnega imena, ki pa je potrebno. Po na jbol j znanem k r a j u imenu jem 
tu ta 1,4 km dolg del doline Muljavska dolina. (Glej skico Poplavno območ-
je . . .). 
Hidrografske in s tem tudi poplavne razmere v Muljavski dolini je človek 
z vodnimi pogoni in regulaci jami močno spremenil. Od žag in mlinov — tu 
so podatki pretežno po A d a m i č u , 1974 — je bil največj i obr tn i pogon Ža-
gar jev mlin in žaga na Višnjici v Vodotučinah pri Ivančni Gorici. Imel je štiri 
kolesa. Ob gradnj i avtomobilske ceste L jub l jana—Zagreb so 1. 1957 strugo po-
toka regulirali in j o poglobili za okoli en meter in tako onemogočili obratot-
vanje. Takra t je prenehal delovati tudi Štefanov mlin v vasi Mrzlo Polje, ki 
je imel še neka j let p re j pet koles. Stavba še stoji, mlinščica pa je opuščena. 
V Mleščevim je prenehal delovati Malnarčkov mlin (4 kolesa), ker je regula-
cija odpravila mlinščico. S t ruga mlinščice je bila med Ivančno Gorico in Mle-
ščevim p remakn jena proti zahodu. V vsej Muljavski dolini zdaj deluje samo 
še Undrov (Skunov) mlin z žago v Gorenj i vasi. Zanj je od Višnjice speljana 
okoli 400 m dolga mlinščica. A d a m i č (1974, 308), pravi, da je potok gnal pet 
mlinskih koles na lopate — taka kolesa imajo vsi pogoni na Višnjici — in eno kolo 
za žago ter da je kot obrtni pogon z žago deloval do 1. 1955 in z mlinom do 
1. 1965. Obrat sredi vasi ima dober meter vodnega padca in še zdaj obra tu je . 
Med Mrzlim Poljem in Gorenjo vas jo je s t ruga Višnjice ravna. Ze južno 
od Mrzlega Polja in vse do blizu Gorenje vasi kaže topografska kar ta 1:5 000 
po sredi doline rahlo napeti svet in obakra j dve ulegnini. Višnjica teče sk ra ja 
po vzhodni ulegnini, proti Gorenj i vasi pa se vedno bolj odmika na višji vzhod-
ni rob. Vse to govori za že s tare prestavi tve potoka, ki j ih l j ud je ne pomnijo 
več, so pa vsaj k ra jevno nedvomne, saj se javl ja ob strugi nasip. Zahodne 
ulegnine se je okoristil 1,7 m globok jarek, ki so ga skopali pred leti ob g radn j i 
čistilne naprave za odpadno vodo iz ivančnogoriških obratov in sega do blizu 
asfal tne ceste, ki prečka dolino pri Gorenj i vasi. Ker je zahodni rob dolinskega 
dna pod Crnelom mokroten, so med Mleščevim in Črnelim skopali še pres t re-
zalni ja rek za talno vodo in van j je spel jan tudi Crnelski potok, ki pa ob 
srednj i vodi ponikne v s t rugi že po neka j sto metr ih . V cestišču asfal tne ceste 
pod Gorenjo vasjo so t r i je prepust i za vodo. Skozi vzhodnega odteka glavnina 
vode v bližnjo Višnjico. Voda ostalih prepustov ob poplavi odteka po enem 
samem kanalu, ki so ga po zadnj i vojni speljali v južni smeri do blizu poslopij 
zapuščenega živinorejskega obrata stiškega agrokombinata na južnem robu 
Velikih t ravnikov. Od tu kanal zavije v levo k Višnjici. 
Z Velikimi t ravnik i se dno Muljavske doline spremeni. Do sem je dno m a n j 
ravno in Višnjica ima večji s t rmec (od Vodotučin pri Ivančni Gorici do pred 
Gorenja je s trmec dna 10,7 promil), niže, do mosta pri Vel. Kompol jah, pa le 
še 3,4 %o. Namesto dolgih ulegnin v višjem delu doline se proti južnemu k r a j u 
j av l j a jo drobne ulegnine, ki dobivajo v vzhodnem k r a j u vedno bolj obliko 
aluvialnih vrtač. Kot celota pa dno vedno bolj visi prot i jugovzhodnemu k r a j u 
doline, kamor je usmer jena tudi Višnjica. Rahlo znižan pa je tud i zahodni rob. 
Po n jem na avstr i jski top. kar t i 1:75 000 Crnelski potok še dosega Goričico, to 
je kopasti grič, na ka te rem stoji mul javska šola. Vzhodno od njega se v rav-
nino prične poglabljat i ravni kanal , ki se nato razcepi in končuje v dveh alu-
SI. 1. Spanove rupe v Mul jav i . V o z a d j u m u l j a v s k a šola na griču s pogostim ime-
nom Goričica. Ker že da l j čaisa ni bilo poplave, so začeli k r a tkov idno v r u p e 
inavažati odpadke. Na desnem robu fo tog ra f i j e je konec dovodnega kana la . 
vialnih vrtačah-požiralnikih, imenovanih Spanove rupe. Na top. kart i 1:5000 
je v zahodni, 1,5 m globoki vrtači n. v. 308,0 m. To je za dva metra višje kot v 
okoli 350 m oddaljeni Štefanovi rupi, ki se med mul javsko asfal tno cesto seve-
rozahodno od Goričice in pobočjem doline zajeda ob breg. Do nje pa ne vodi 
noben jarek, čeprav je po naših mer i tvah vrtača 5,6 m globoka. To in vedenje 
domačinov, da se kda j po povodnj ih pojavi jo v dnu vrtače proteji , govori za 
t amka j šn j i izvir vode, katere gladina je enaka poplavni vodi na polju. Hidro-
loško mejo med izvirno Štefanovo in ponorno Španovo rupo si lahko to lma-
čimo z neenako skalno podlago. Kamnine, ki segajo od severa do Štefanove 
rupe, so na geološki kar t i označene za argilit, peščenjak, breča, oolitni boksit, 
tuf , v zgornjem delu plastnat lapor (tu gre za dolomit), v Muljavi pa se začne 
siv gost jurski apnenec. 
Požiralnik v Muljavi in zožitev Muljavske doline pri Kompol jah ter t am-
ka j šn j i občasni ugrezi so M. Š i f r e r j a (1969, 4) navedli k miš l j en ju : »Vsil juje 
se predstava, kot da imamo v razš i r jenem delu opravit i z obsežno nasuto slepo 
dolino Višnjice. Če so ta zapažanja točna, bi prišlo do ponovnega površinskega 
toka proti Krki šele tekom na jmla j šega pleistocena, ko je Višnjica s svojim 
prodom zasula požiralnike severno od vasi Kompol je iin Muljave ter si skozi 
na jn iž jo zajedo v obodu te slepe doline utr la pot proti Krki.« 
Dokler ne bo znana skalna podlaga pod naplavino, je nekdanj i podze-
meljski odtok pred nas tankom sedanje i lovnato-prodne akumulaci je neugotov-
ljiv. Vse kaže, da povprečna debelina naplavine ni velika. Da je požiralnost 
skalnate podlage okolii Kompolj p r ema jhna za višje vode Višnjice, priča esta-
vela vzhodno od k ra j a Na Preži, v kater i ob povodnj i izvira voda. Po vedenju 
domačinov so še po zadnji vojni na Velikih t ravnikih in v jugovzhodnem koncu 
Muljavske doline, k je r je površje izrazito vegasto in na jn iž je v vsej dolini, 
otrebili precej kamenja , ki je molelo na površje. Naplavna ravnica pri Muljavi 
ima n. v. okoli 312 m, na vzhodni strani, pod zaselkom Polje, pa 313—310 m, 
z na jn iž jo na kar t i 1:5000 vnešeno koto 296,4 m. Okoli doma z domačim ime-
nom Na preži p rev ladu je višina dna okoli 310 m in taka je do blizu V. Kom-
polj. V tem koncu polja je moral torej biti pri sedanj ih hipsografskih razmerah 
vedno glavni odtok. P r av to ravno dno govori za tuka j šn je zas ta jan je poplavne 
vode, predno so izvedli melioracijo Višnjice. Ker je tu ravn ina dva metra nižja 
od one pri Muljavi , je razumlj ivo pre l ivanje poplavne vode ob južnem robu 
doline iz smeri Mul jave proti vzhodu. Prot i Muljavi priteče pod zahodnim 
pobočjem doline, zahodno od Velikih t ravnikov, k j e r je skopana plitva in ozka 
struga. Kot drugod tudi v Muljavi lesen križ blizu Španove rupe govori o višini 
na jviš j ih poplav, in to malo nad 312 m. Večje poplave Muljavske doline so po 
znan ju domačinov bile v 1. 1926, 1933, 1937 in 1. 1953. Po pr ipovedovanju do-
mačina Na Preži je t akra t tekla voda po n j ivah in t ravnikih med njegovim 
domom in gozdom ter bi se na jbrž odtekala tudi v globjo vrtačo v robnem 
gozdu, izza katere je področje vdr to z neznatno (slepo) dolinico, ako tega ne 
bi preprečeval nasip za kolovoz. Po poplavi 1937 je banska uprava izvedla re-
gulacijo Višnjice na odseku pod Poljem in zgradila blizu doma Na Preži čez 
potok most z vpisano letnico 1938. Razen o nakazanih regulacijah potoka m?d 
tem odsekom in o najnovejš i regulaciji med Ivančno Gorico in Mleščevim 1. 
1957 domačini ne vedo ničesar. Tudi iz arhiva stišikega samostana, ki je imel v 
lasti ali v fevdu zemljišča v Muljavski dolini, so piscu teh vrstic odgovorili, da 
o n j ih n imajo podatkov. V poštev za regulacije p r iha ja ta tudi graščini Sleme-
nice in Kravjek , ki sta po znan ju domačinov imela zemljišča v dolini. Ta so 
vedno dajala boljšo t ravo kot ona na hribovskih pobočjih. Na fevdalno posest 
kaže tudi ledinsko ime Veliki t ravniki , ki so v najš i ršem delu doline, od koder 
je bilo daleč od naselij na dolinskem robu. Na fevdalno staro u re j an j e vodnih 
razmer pa kaže tudi ime doma Na Preži. J e edini v vsej dolini sredi poplav-
nega sveta. Še ob povodnji 1953 je voda segala do njegovega praga. Ker ni na 
razglednem položaju, odpade možnost, da bi ime nastalo v zvezi z opozarja-
n jem pred turškimi vpadi. Lahko pa ga povežemo z dobrih sto metrov odda-
l jenim tokom Višnjice. 
Zahodno od Spanove rupe je pod cesto 1—2 m dokaj s t rme brežine, po 
kater i bi mogli soditi, da so bili nekdaj v okolici teh rup t ra jne j š i požiralniki. 
Na to bi sodili po pr ipovedovanju starih Muljavčanov, da je Višnjica prvotno 
tekla »čez Muljavo«. Zahodno pod Muljavo se dolina potoka Brziček, ki pr i teka 
iz okolice vasi Oslice, res poglobi na 300 m in razširi, zlasti okrog ponikve pod 
vasjo Potok. Izza ponikev se razmeroma široka suha dolina z le mal im s t rm-
cem dna nada l ju je do ozke doline Višnjice pri Brezju, nad katero obvisi. Če bi 
Višnjica kda j t r a jne j e ponikala pri Muljavi in izvirala pod vasjo v suhi dolini 
Brzička, bi morala zapustiti sled v zatrepni dolini, ki pa je t am ni. Zato je 
ver je tno, da se je v l judskem spominu ohranilo le s tan je izpred prvih melio-
racij Višnjice, ko j e del n jen ih poplavnih voda, ki j e pr i tekel od severa obakra j 
,SI1. 2. Lesena ograda pod zaselkom Pol je o b suši p r e p r e č u j e Višnjici , da se ne bi 
sp remeni la v »sušico«, to je pres iha joč i potok. Odka r les t rhn i , se vedno več 
vode izgubl ja v ugrez, ki ga o m e n j a že Hrova t (1953, str. 44). 
Velikih t ravnikov, večkrat ponikal v Španove rupe. Poplavno vodo je znižala 
regulacija in poglobitev Višnjice, dodatno pa tudi že omenjen i odvodni kanal 
po sredi polja, ki pred poslopji opuščene KZ zavije proti vzhodu, proti Višnjici. 
Površinski tok Višnjice v Muijavski dolini ogrožajo nasta ja joči požiralniki 
oz. ugrezi. Prizadenejo že končni tok Stiškega potoka. Zahodno od griča v 
Ivančni Gorici je 1. 1949 nastal t r i me t re daleč od struge tega potoka udor, ki 
se je po H r o v a t u (1954, 43—44) 1. 1952 »zelo poglobil in razširil. V grez je 
drla voda iz potoka in nada l jn ja s t ruga je ostala brez vode. V poglobljenem 
grezu se je pokazala pokončna podolgovata lukn ja med skalami in voda je z 
velikim šumom drla v globino votline. Čez razdrto s trugo so l jud je napravil i 
leseno korito, s kater im so usmerili potok zopet v p re j šn jo smer.« Isti avtor 
je objavi l fotograf i jo ugreza (si. 90), »ki se je pojavil pred t remi leti v bregu 
Višnjice pr i vasi Škrjanče. Tudi van j je izginjala vsa voda, tako da so ostali 
mlini ob nada l jn j i strugi brez vode. Zato so nametal i v grez dračje, veje in 
ilovico, da so požiralnik zamašili« (o. c. 44). H r o v a t je zabeležil že ugrez ob 
desnem bregu potoka med Gorenjo vasjo in Poljem, ki so ga domačini p rav 
tako zamašili in napravil i leseno korito. Zadnja leta že pušča vodo Višnjice 
(slika 2) in ga bo potrebno obnoviti . H r o v a t je objavil tudi fotograf i jo ugre-
za v Malem Kompolju, k j e r da Višnjica izgublja polovico vode k l jub zasipa-
van ju greza. Isti avtor nada l ju j e : »To nas resno opozarja, da bo sčasoma po-
vršinski tok obeh potokov (Stiškega in Višnjanskega, op. I. G.) izginil, voda 
bo izbrala podzemni tok do izliva v Krko« (o. c. 44). Ugrezi so pustili na jveč 
sledov ob strugi potoka nad mostom pri domu Na Preži, k j e r pa so jih neka j 
zadnja leta s s troj i zasuli. V najgloblj i aluvialni vrtači se dno naha ja 1,5 m 
niže vodne gladine v potoku. Tuka j je moral potok pred regulacijo vi jugat i 
od ene aluvialne vr tače do druge. Vsak večji ugrez ob strugi je, kot opisuje 
H r o v a t pri Škr jančah , prekinil površinski tok nizke Višnjice, dokler ugreza 
visoka voda ni spet zapolnila z naplavino. Take so izkušnje s »sulicami« dru-
god po krasu, zlasti na koncu slepih dolin. Istega značaja so tudi novi ugrezli 
Notranjske Reke vzhodno od Vrem, ki so vzbudili toliko pozornosti slovenske 
javnosti . V navadi je še danes, da pr idejo pomagat zat rpavat i večje ugreze, ki 
nas tanejo med Velikimi Kompoljami in Poljem, tudi k ra jan i iz Šiške doline 
(niže V. Kompolj). Zakaj t o je drugi odsek ob spodnj i Višnjici, k j e r večji 
s trmec potoka dovol ju je vodne pogone. Pod Kompoljami je deloval Malnar jev 
gornj i mlin na Šici s štirimi vodnimi kolesi. Še zdaj tam deluje Zagarčkov 
mlin in žaga (h. št. 26). Nekdaj je imel vodni pogon pet koles za mlin. V šest-
desetih letih t. st. je lastnik opustil obrt in prešel na mlet je za domačo porabo, 
( A d a m i č , 1974), kakor deluje še zdaj . 
Mlini iin žage v Šiški dolini so bili pod skrbstvom sitiškega samostana 
(gl. G r e b e n e , 1973). Zato in ker potok tod pomeni tudi pitno vodo za l jud i 
in živino, je moglo biti za t rpavanje novo nastalih požiralnikov organizirano 
delo> in v tej luči je mogoče pojasnit i obstoj in ime domačije Na Preži. Po 
M. Natku (Nekatere geografske značilnosti izrabe vodne sile v porečju Krke . 
Dolenjska in Bela kra j ina . L jubl jana 1984, karta) je na Višnjici niže Kompolj 
delovalo osem vodnih obratov. 
O občasnem pres ihanju Višnjice v Muljavski dolini govori tud i ime Sušica 
(ljudsko Šica) za vas nad potokom Sušica, p redno ta preide v sotesko na poti 
proti Zvajdrgi v Krški dolini. Na krasu se javl ja toponim Sušica za vodni tok 
in naselje vedno le ob presihajočih tokovih, kar zdaj Višnjica ni več. Ime na-
selja in Šiške ( = Sušiške) doline govori tore j o času občasnega pres ihanja 
Višnjice. Vendar se domačini takega nas tanka imena ne zavedajo. Odpr to je 
vprašanje , kda j se je pres ihanje potoka začelo in končalo. Ker so požiralniki 
v gozdu, k je r preperelino držijo korenine, obstojnejši (prim. G a m s , 1981), je 
najpogostejše pres ihanje Višnjice staviti v dobo pred splošno deforestacijo 
ozemlja ob potoku. 
Domnevni obseg poplavnega območja ob Višnjici pred regulacijami je 
vrisan na skico št. 1. Sedanj i obseg je spričo izvedenih regulacij vprašl j iv. 
Računat i je z obnovo poplave ob izredno visoki vodi, ki predre nasipe. V kana-
lizirani in prestavl jeni Višnjici nad Mleščevim se je s truga nad odloženim pro-
dom dvignila za več kot pol metra . Pred leti je man j ša poplava prelila nekda-
n je področje pod vasjo, k j e r so nastali š t i r je neagrarni domovi. Hiše na nasu-
tim so stale na suhem, voda pa je vdrla predvsem v ostale zgradbe. Zdi se, 
da so novi kanali na južnem koncu Muljavske doline precej zmanjšal i nevar -
nost poplav. Zadnja je bila 1. 1955. 
Agrarna izraba zemlje še ni sledila spremenjen im vodnim razmeram in 
v dolini še vedno povsem prevladuje jo t ravniki . Nekaj več polja na r avnem 
so uvedli predvsem južno od Mleščevega. Drugod je ostala orna zemlja naselij 
omejena pretežno na sušnejši breg. 
Poglavje o poplavah v Muljavski dolini lahko zaključimo z mnenjem, da 
nepoznavanje morfologije skalnega dna ne omogoča razprave, ali je bila tod 
pred obstoječo kvar t a rno akumulaci jo slepa dolina. Več znakov pa izpričuje 
sezonsko pren ikan je Višnjice v s rednjem veku, domnevno najbol j pred defo-
restaci jo doline. 
3. RAZVOJ RELIEFA 
Vzhodno od Stične in St ranske vasi je med Posavskim hr ibovjem na se-
veru in Suho kra j ino na jugu okoli štiri ki lometre širok in do gorn je doline 
Temenice 8 km dolg pas nižavja. Le na zahodnem kra ju , med Gradiščem in 
Bojanskim gozdom, se zoži na 3 km. Čeprav se zožen nada l ju je navzdol ob 
Temenici, bo tu obravnavan le zahodno od nje. 
A. M e l i k , ki je na jveč pisal o geomorfogenezi tega dela Dolenjske, je 
takole označil to nižavje: »Med Stiško-Muljavsko dolino ter Šentviško kotlino 
imamo široko razvite oble gorice ter ploščata brda in slemena, ki se završu je jo 
s ploščatimi ravnicami. Njihova višina je v glavnem med 370 in 380 m. Tak je 
ves gričevnat predel od Vira pri Stični pa še čez Gorenj o vasjo pri Muljavi in 
t j a v bližino Malih Pec; le posamezni griči na južnem robu pri Gorenj i vasi 
segaj o malo čez 380 m. Ne more biti t eda j dvoma, da so ploščati vrhovi teh 
brd ostanek nekdanjega ravnika, ki so ga vrezale tekoče v o d e . . . « ( M e l i k , 
1931, 75). Podobno M e l i k označuje tud i Šentviško kotlino, k je r ga preseneča-
jo široke uravnave. Pr ipisuje j ih eroziji gornjega toka pliocenske Mirne. Ta 
je imela po M e l i k u t eda j razvodje z Ljubl janico po današn jem razvodju 
med Grosupeljšico in Višnjico, to je čez višnjegorske klance. 
Na območju omenjenega nižavja lahko ločimo štiri enote. Najzahodnejši je 
Stišiki kot, ki bi ga po danes bolj znani Ivančni Gorici lahko imenovali tudi 
ivanjegoriško nižavje. Južno od Stične se t r ikotno razšir ja valovita ravnica, ki 
se nato razdeli v dve široki in plitvi dolini, vmes pa je nape to površje, ki se 
v Ivančni Gorici dvigne v hum* (353 m). Po zahodni dolini teče Stiski potok, 
vzhodna pa je brez površinskih tokov. Po m n e n j u nekater ih starejših doma-
činov je nekoč tekel po n j e j Stiški potok. Razen slabo zaobljenega proda v 
južnem k r a j u Stične, ki pa lahko izvira od drugod, o tem nisem našel sledov. 
Morda se je ohranil spomin na namakalni kanal, ki bi ga, sodeč po izohipsnih 
razmerah, lahko speljali iz potoka pri jugovzhodnem oglu stiškega samosta-
na. V dolini je pod Kojino precejšen strmec, ki pa se pred l ivarno v Ivančni 
Gorici izravna v največjo ravnino v St iškem kotu. 
Drugi del je dolinasto-slemenasti relief med Stično, Šentvidom, Ivančno 
Gorico in Dobom. Za podobne vzpetine uporabl ja M e l i k ime brda. Vendar 
se bistveno raz l ikuje jo od erozijskih slemen. So skupki plečatih in v ovrš ju 
zveganih vzpetin različnih širin. V celem se znižuje jo proti jugovzhodu. V 
nasel ju Kojina se dviguje jo do 360 m, vzhodno od Vira 375 m, pri Šentvidu 
366 m, Tičji hr ib pri Dobu ima 347 m. V ovršju prev laduje zvegan ravnik v 
prevladujoči višini 355 m, na slemenu med Šentvidom in Dobom nekaj man j . 
* K e r i m a j o na Dolen jskem, N o t r a n j s k e m (Cerkniško polje!) in na o b r a v n a v a -
n e m ozeml ju mnoge nizke vzpet ine ime Goričica, bi kaza lo t o ime kot t e r m i n spre-
jet i v k r a š k o termi,nologijo in t o za oznako osaml j ene nizke kopas te vzpet ine kot 
pod ti p h um a. 
SI. 3. Dobska uva la od jugovzhoda, s h r iba Peščen j ek (375 m). V n j e j se r avn ina bolj 
r a z m a h n e kot drugod na šentv iškem f l uv iok ra škem ravn iku . Na levi na jn iž j i , 
iponorni rob uvade. Prot i severozahodu se griči z v i š u j e j o in zd ružu je jo . V 
o z a d j u v iden doka j strim st ik r avn ika z v iš j imi p lano tami . 
SI. 4. Pogled s P e š č e n j a k a na gabreki r avn ik . Ob levem robu nase l je Bič s cerkvi jo , 
d e s n o nad n j o Veliki Gaber . Na desnem robu silike v iš je dv ign jen i svet z u r a v -
n a v o okoli 400 m n. v. na severozahodnem koncu M e d v e j k a (na horizontu) . 
Vmes so neenakomerno široka dolinska dna, ki p rav tako visijo proti jugo-
vzhodu, proti dobski uvali. 
Tre t j i del je že pri poplavah opisana dofoska uvala. Četrto območje j e 
valovit ravnik med Radohovo vasjo, Bičem in Velikim Gabrom. Tu ga imenu-
jem po na jveč jem naselju — Gabrski ravnik. Zanj so značilne vršne uravnave 
v n. v. 345—355 m. 
Nižavje sestavljata torej dve glavni reliefni prvini, vzpetine, ki bi j ih 
lahko označili za posebni t ip f luviokraškega gričevja, in dna dolin ter uval. 
Razen redkih izjem je prehod iz dna v vzpetine neizrazit, pobočja so položna, 
v glavnem med 3 in 10°, višinska razlika med dnom doline in vrhom gričev 
je na jvečkra t 20—30 m, redke je več. Povprečen naklon površja, izračunan iz 
števila presekov izohips na stranico kvadra ta 250 X 250 m, znaša v gričevna-
tem območju 3—4°. Vse to opravičuje, da nižavje kot celoto označimo za f lu -
viokraški ravnik. Po na jveč jem k r a j u ga tu imenujemo šentviški ravnik. 
Podoben relief v podobnih razsežnostih (28 km2), kot je šentviški ravnik, 
na jdemo v Grosupeljskem polju. Tudi tu se j av l ja jo 20—50 m višji ostanki 
uravnave in dan ja ravnica, le da je s lednja bolj sklenjena in osredotočena na 
okolioo Grosupljega, višje terase in griči pa se j av l j a jo bolj na obrobju. Večje 
površine zavzemajo na severnem obrobju med Sapom in Koščakovim hr ibom 
(409 m), v Grosupljem, med Jerovo vasjo in Sp. Blatom, pri Gatini, na v rhu 
SI. 5. Grosupe l j sk i ravnik , s l ikan z Boš t an j a proti severozahodu. T a k o kot za šen t -
viški r avn ik so tudi z a n j značilni griči in n e k a j deset m e t r o v višji obod, h 
k a t e r e m u pa ne spada Koščakov h r ib (409 m) nad G r o s u p l j e m (desno zgoraj) . 
Levo od mes t a k o m a j zaznavna šmar ška vra ta , vrzel v t ek tonsko d v i g n j e n e m 
robu »kotl ine«. 
pomola z ruševinami Boštanja, ,na v rhu Slivniškega hriba (365—70 m), na 
obrobju griča Ježa (389 m), zahodno od naselja Sela. M e l i k (1955) je v teh 
višinah spoznal več teras. Danja ravnica (njen podrobni opis je pri M e z e t u , 
1980) visi proti vzhodu za slab meter na km. Ta podobni relief, ki izhaja tudi 
iz podobne geološke podlage (triasni dolomit), bomo v n a d a l j n j e m imenovali 
grosupeljski (fluviokraški) ravnik. 
A. M e l i k je pripisal ravniški relief šentviškega ravnika delu pliocenske 
Mirne. Do 4 km širok Grosupel jski ravnik pa n a j bi bil po M e l i k u (1929, 
1952, 1955, 1959) delo Rašice, ki bi tekla prvotno od k ra ja Ponikve proti Pod-
lomu na robu Grosupeljske kotline in čez n jo kot pritok Ljubl janice proti 
L jub l j anskemu bar ju . Cez Grosupel jsko kotlino na j bi površinsko tekel tudi 
drugi l jubl janičin pritok — površinski odtok iz Dobrepolja po čušperški suhi 
dolini iin Radenskem polju. Treitji na j bi pr i tekal iz območja luške uvale. 
Mnogi argumenti , k i M e l i k u govorijo za t ako tezo, so postali ob nove j -
šem raziskovanju vprašlj ivi . Podzemeljsko odtekanje Rašice izza ponikev v 
Ponikvi proti severozahodnem izviru Šice na koncu Radenskega polja, in ne 
naravnost prot i izviru Krke, lahko pripišemo dolomitnim vložkom v krednih 
apnencih okoli zgornjega Dobrepolja (gl. geološko kar to 1:100 000!). Po suhih 
dolinah, ki j ih omenja M e 1 i k, so lahko tekli tokovi tudi v obratni smeri. 
Prot i severu usmer jen i pri toki na južnem obodu Grosupeljskega polja so 
mogli od nekdaj slediti tektonskim prelomnicam iin tektonskim premikom, ki 
tako pogosto u smer j a jo površinske tokove (Z e r e m s k i, 1982). Predvsem pa 
današn je rel iefne razmere v okolici Šmar je -Sapa ne dopuščajo možnosti nekda-
njega rečnega odtoka z Grosupel jskega polja proti zahodu. 
Pri Šmar je -Sapu je obod Grosupeljske kotline najniž j i in se ga zato poslu-
žujeta glavna cesta in železnica Ljubl jana—Zagreb. Preds tavl ja ga v obliko 
suhe doline zožen, že omenjeni grosupeljski f luviokraški ravnik, v katerega 
se je severno od Š m a r j a in na južni s trani avtomobilske ceste poglobila kota-
n ja s požiralnikom občasnega potoka s severa. Daje vtis m a j h n e slepe doline. 
Potok se podzemeljsko odteka proti L jub l janskemu bar ju . Zahodno od naselja 
je ravnik kot odrezan. Proti vzhodu, proti Grosupljem, se znižuje v povprečju 
za en in pol promila na kilometer, na zahod, proti 50 m nižjemu Ljub l j an-
skemu bar ju , pa ima pobočje naklon 10—20° (gl. skico 2). Da je ta s t rmina 
posledica mladokvar tarnega grezanja dna v Ljubl janskem bar ju , ni sporno. 
Ce bi iz Grosupeljske kotline pr i tekal k Ljubljanici prot i L jub l janskemu b a r j u 
večji pri tok mimo Šmar ja , kot je to domneval M e l i k (1931, 1952, 1955, 1959), 
bi zaradi naglo povečanega strmca na robu grezajočega se Bar ja n u j n o moral 
izdelati globoko sotesko. Te pa ni. Ker bi se pr i toku zaradi grezanja Bar ja 
znižala erozijska baza, bi se mu povečala zadenjska erozija in z n jo možnost 
razširi tve porečja. M e l i k je, obratno, predvidel pretočitev tega pr i toka h 
Krki . Morebiti zato in ker tudi zoženi obod Grosupeljske kotline ne govori 
za nekdanje odtekanje voda iz Grosupeljske kotline proti zahodu, je M e l i k 
(1955) predvideval obstanek ponikev tega potoka sredi Grosupeljskega polja, 
ki na j bi bile pod jezerskimi sedimenti . Vendar si je težko' razložiti, kako bi 
mogla ilovica zat rpat i ponore s tolikšnim padcem vode. Tudi za to ojezeritev 
vidi M e l i k dokaz v sivih ilovicah, kar pa ne drži. Gre za gleje, kakršni so 
na mnogih poplavnih ravnicah (gl. L o v r e n c a k, 1981). 
Reliefni profil ŠMARJE .SAP - ZAGORICA 
Surface Profil betveen Šmarje-Sap and Zagorica 
Za rekonstrukci jo reliefa na zahodnem Dolenjskem je pomembno dejstvo, 
da imata grosupeljski kot tud i šentviški ravnik kot sestavljena tvorba iz r a v -
nih in gričevnatih sestavin dokaj kont inuiran s t rmec proti vzhodu pod naklo-
nom okoli 1,5 promila na kilometer (glej skico št. 2). Ravno dno grosupeljskega 
ravnika se pri Mlačevem končuje v n. v. okoli 330 m, pri Ivančni Gorici in 
Zagorici pa na široki f ron t i začenja pri 300 m višine. Oba ravnika sta preširoka 
glede na sedanje pretočne vode. Kako pojasnit i to oblikovno sorodnost? 
Na grosupel jskem in šetviškem ravniku zavzema največj i obseg rdečkasta 
glina, ki jo geološka kar ta lista Ribnica 1:100 000 izdvaja kot posebno enoto in 
jo starostno določuje s p l io -kvar ta r jem (skica 3). B u s e r (1965) nava ja za to 
glino iz Grosupeljske kotline naslednjo sestavo: Al.O 23—36 % , SIO> 30—53 %, 
TiOL, 1,2—1,5%, Fe.O.i 9—13 %, CaO 0,8—1,2%. O postanku te gline je v l i te-
ra tu r i več razlag. Poglejmo si le n e k a j novejših. G r e g o r i č e v a (1969) je v 
analiziranih vzorcih iz Grosupel jske kotline našla minerale, ki so prisotni tudi 
v mat ičnem substratu, to je t r iasnem dolomitu. Glede na to je sodila o avtoh-
tonem poreklu. Vendar naplavnih glin ni proučevala. S t e p a n č i č (1975), ki je 
ločil na dolenjskih dolomitih tr i pedosistemske enote pokarbonatn ih tal ( r java 
evtrična, dva podtipa spranih akričnih pokarbonatn ih tal, in sicer teh z dvo-
slojnim profi lom in tistih na meljasto glinasti ilovici), je prišel do prepr ičanja , 
da je glina alohtonega in avtohtonega postanka. Po n j e m zasledimo gline aloh-
tonega postanka »v 5—10 km širokem podolju, ki se razteza v presledkih od 
Š m a r j a čez Grosuplje, Ivančne Gorice, Trebnja pri Novem mestu« (o. c., 17). 
G r e g o r č i č e v a in S t e p a n č i č dopuščata možnost, da je bila t a rdečkasto-
r j ava glina prenešena z okoliških višin. Pri t em ostaja vprašan je alohtonega 
ali avtohtonega nastanka glin na okoliških višavjih, od koder n a j bi bile pre-
ložene. Skalna podlaga te tvorbe je večinoma dolomit. Ker je polprepusten, 
bi pričakovali, da je te s tare tvorbe denudacija odstrani la bolj kot s čistega 
apnenca. Dejansko razmer je je obratno. 
Za nastanek teh glin je pomembna nj ihova razprost ranjenost . V na jveč jem 
obsegu in na jbol j s t rn jeno se n a vzpetem Dolenjskem jav l j a jo te gline v tako 
imenovanem dolenjskem podolju, v obeh opisanih f luviokraških ravnikih, ob 
Temenici in na široko v okolici Mirne Peči, od koder sega pas v Krško kotlino 
(glej geol. ka r to Novo mesto). Na gabrskem ravniku, južno od šentviškega 
ravnika, jugovzhodno od Ponikev ter v okolici Novega mesta se ta glina na-
ha j a globoko na apneniškem ozemlju, ponekod tud i v višjih legah. Zakaj j e 
te tvorbe mnogo m a n j v drugih, podobnih predelih Dolenjske? Da je glina 
MORFOLOŠKE ENOTE ZAHODNE DOLENJSKE 
Morphological Units of the Western Dolenjsko 
1. P l a n o t e (z n a d m . v.) 
P l a t e a u s (w i th A l t i t u d e s i n Mete rs ) 
2. G r o s u p e l j s k o - š e n t v i š k i f l u v i o k r a š k i r a v n i k 
F l u v i o k a r s t P l a i n of G r o s u p l j e a n d Š e n t v i d 
3. S m e r p o š e v n e t e k t o n s k e d e n i v e l a c i j e 
D i r ec t i on of t h e Tec ton i c I n c l i n a t i o n 
4. U v a l a ( š tev i lka iz t abe le ) 
U v a l a ( N u m b e r f r o m Table ) 
5. S l epa do l ina ( fos i lna a l i r e c e n t n a ) 
B l i n d Va l l ey (Fossil o r Ac tua l ) 
6. T e k t o n s k o poboč je , m a l o r a z č l e n j e n o 
Tec ton ica l E s c a r p m e n t , Less Dissec ted 
7. M e j a m e d t r i a s n i m i i n j u r s k i m i s e d i m e n t i 
C o n t a c t of t h e Tr i a s s i c a n d J u r a s s i c S e d i m e n t s 
8. P l i o k v a r t a r n e g l ine n a p o v r š j u i n v pod lag i a l u v i j a 
C lay of P l i o - Q u a r t e r n a r r y Age, o n t h e S u r f a c e or U n d e r Al luvior 
9. P r e g i b n i c a 
Relief S t r u c t u r e L i n e 
osredotočena v že omenjenem pasu vzhodno-zahodne smeri, ugotavl ja že B u-
s e r (1965, 31). 
Ce zdaj povežemo vse tri omenjene pojave, geomorfološke razmere na 
prehodu grosupeljskega ravnika v Ljubl jansko bar je , enak strmec širokega 
grosupeljskega in šentviškega f luviokraškega ravnika proti vzhodu, in pojav 
tako imenovanih pl io-kvartarnih rdečkastih glin, pridemo do mnenja , da so 
ostalina večje, proti vzhodu tekoče reke. V poštev pride predvsem Paleol jub-
ljanica. V n jenem porečju na Not ran jskem in tudi južno od Bar ja p rev laduje jo 
tr iasni dolomiti, od koder je mogla reka prinašati ilovice in gline. Njen na-
da l jn j i tok proti Krški kotlini bo moglo preverit i bodoče raziskovanje. Ome-
n j amo le, da se ravnik danes naha ja pri Šmar ju -Sap v n. v. 360—70 m, pri 
Mirni peči pa okoli 300 m. Vtis je, da območje današnjega ravnika po nastan-
ku ni doživelo večjih tektonskih denivelacij in da je imela reka slab padec. 
Zato ne bi mogla prenašat i proda, temveč le f inejši t ransport . 
S i f r e r (1969, b, str. 12) omenja, da je debela »r java in rdeča ilovica« na 
Grosupel jskem polju, v Šentviški kotlini in v slepi dolini Temenice nastala pri 
p reperevan ju karbonatnega proda. »V n j e j so se ohranili številni prodniki iz 
kremena, rožencev ter tu fov ; slednji izvirajo po vsej ver jetnost i iz pre t rans-
por t i ranih miocemskih sedimentov«. Ker ni podrobno opisano, katere rdeče 
ilovice in k je so obravnavane, Š i f r e r j e v i h t rd i tev nismo prever ja l i . 
SI. 6. Na p lano tah na severni s t ran i šentviškega r avn ika j e r a z m e r a m a debela zem-
l j a . T a k o je tudi na kupo las to dv ign jen i p lanot i na v r h u Višnja t iske gore 
(Polževega). Na sliki je n j e n o vzhodno kr i lo v n. v. 430—500 m južno od nase-
l j a Veliki Vrh. Za ra ščan j e s hos to tudi na t e j planot i s p r e m i n j a podobo dobro 
i zk rčene zemlje , ki jo naglasa Meilik (1959, 393). 
Navedeni tezi navidezno nasprotu je obstoj vzpetine, ki ločuje grosupeljski 
in šentviški ravnik. Na gori med Višnjo Goro in izvirom Krke je bilo takoj 
po drugi svetovni vojni bolj znano ime hotela Polževo. Zdaj je boli znana p o 
nasel ju vikendov v Kriški vasi. Od vseh strani na daleč opazna vzpetina po-
t r ebu je svoje ime. Tu je zanjo navedeno ime Višnjanska gora (za razliko od 
Višnje Gore, ki je na jveč je in osrednje naselje na n jenem severnem kra ju) . 
Vršna planota je kupolas to izbočena, z na jv iš j im temenom pri kapeli sv Duha 
(630 m). Daljša os planote je v dinarski smeri. Okoli 1 km široka vršna u r av -
nava se proti SSZ hitro, za okoli sto metrov, zniža v brezovski (po nasel ju 
Sp. Brezje) ravnik, še bolj s t rmo pa na nasprotni s t rani v sklepno dolino Krke. 
Tu je ledinsko ime Reber in to ime na jdemo tudi v boku gore nad Lučkim 
dolom. Vzhodno pobočje je med vasmi Polje in Oslica strmo in malo razčle-
njeno. Na te j črti je opazna pregibnica*. Vzhodno od n j e se od gorske gmote 
odcepljajo z dolinami razrezana slemena, kater ih ovrš je dokaj enakomerno visi 
proti Višnjici. Vzrok za večjo nj ihovo razčlenjenost so m a n j prepustni vložki 
iz anizičnih dolomitov, iz ka ter ih pr i teka neka j potokov k Višnjici. V južnem 
delu pogojuje izvire potokov ladinski dolomit. M e 1 i k (1959, 392) je za planote 
severno od šentviškega ravnika zapisal: »To so prav izrazite in prost rane pla-
note, na jv iš je v predelu s rednje Dolenjske in ne more biti dvoma, da imamo 
v n j ih ostanek glavnega pliocenskega ravnika.« Po novejšem gledanju so izpred 
srednjega pliocena (prim. P r e m r u, 1976). Geomorfološko ka r t i r an je v Litijski 
kotlini je prav tako našlo izhodiščni, domnevno srednjepliocenski ravnik, ki ga 
je kasnejše tektonsko dvigovanje razkosalo in dvignilo v različne višine 
(G a m s-N a t e k, 1981). Omenjena M e 1 i k o v a karakter is t ika velja za Leskov-
ško planoto (po M e 1 i k u 300—660 m) in Metnajsko planoto (550—640 m). M e-
l i k o v opis p rav tako drži za vršno planoto na Višnjanski gori (450—630 m). 
Podobno planotasto je tudi ozemlje med Dednim dolom, Star im bregom in 
Grosupel jskim poljem, k je r so naselja Sp. Brezovo, Polica, Peč in k je r segajo 
številne vzpetine do 440—470 m, zelo redko več. Tudi ta planota rahlo visi proti 
jugozahodu. Poševni dvig je nastal ob prelomnicah dinarske smeri, vzdolž ka te-
rih so si vrezale globoke in s t rme grape začetna Višnjica, Stiski potok in Bu-
kovica. Vtis je, da gre za parketno tektonsko s t rukturo . Od vseh teh je kupo-
lasto izbočena samo planota na Višnjanski gori. Isti vršni ravnik je slabše 
ohran jen na v rhu vzpetine med Lučkim dolom in Radenskim poljem. Njen 
širši severni del visi proti Plešivici in Zagradcu, v južnovzhodnem delu pa so 
ohranjeni ostanki v n. v. 500—550 m. Ker pa po geološki ka r t i na Višnjanski 
gori ni ohran jen ih p l iokvar tarnih glin, sklepamo, da je že v času nas tanka 
ravnika 300—350 m dvigajoče ozemlje tod odrivalo tok Paleoljubljanice prot i 
severu, čez G. Brezovo, k je r je večja krpa teh glin. 
Da grosupeljski in šentviške ravnik nista doživela večjih tektonskih deni-
velacij, lahko sodimo tudi po enakih nadmorskih višinah dna v uvalah. Vse, 
razen vzhodnega dela Zalnske uvale, so na robnih jurskih apnencih. Ker so 
značilnost našega ozemlja, so glavni podatki zbrani v spodnj i tabeli . 
* Beseda je povzeta po H a b i č u (1983, 10). Pomen i st ik dveh re l i e fn ih enot 
neenakega znača ja . Označu je l a h k o tudi visoka in dolga ter s t rma ne razč l en jena po-
bočja, ki so bila v S redn j i Kršk i kot l ini to lmaeena z m l a d i m i t ek tonsk imi dis lokaci-
j ami ( G a m s , 1984). 
T a b e l l a 1: Uvale v območju grosupeljskega in šentviškega ravnika 
Table 1: Uvalas in the area of Grosuplje and Šentvid karst plain 
Zap. Ime uvale in 
št. bližnji k r a j 
1 Žalna, Velika Žalna 
2 Police, Čušperk 
3 Lučki dol, Luče 
4 Hrastov dol, Hrastov Dol 
5 Velike Dole (Rup(i)ca, Lačine) 
6 Spa ja dolina, Gombišče 
7 Topole, Mali Gaber 
8 Gline, Veliki Gaber 
Najniž j i 
N. v. N. v. Dolžina in prehod na 
kvar tnega na jn iž jega širina obodu, 
dna dna v km nad dnom 
uvale 
319—325 319 2 ,3X0 ,4 31 
325—30 320 1 X 0,4 30 
315—30 300 2,6 X 0,6 40 
300—310 295 2 , 3 X 1 60 
320—30 314 1,2 X 0,3 50 
320 318 0,5 X 0,2 40 
310—20 309 0 ,8X0 ,7 6 
310 300 0,8 X 0,6 25 
Od teh uval je bila doslej opisana Zalnska (H r o v a t, 1959), deloma Police 
pod Cušperkom. Za s lednjo n a v a j a M e z e (1980,1977), da je k o t a n j a zasnovana 
z dvema prelomoma, ki se t u kr iža ta , in da se v d n u j av l j a tekoča voda. 
Police ločita od severozahodnega Radenskega pol ja griča Boršt (391 m) in 
Brezova gorica. Dno je za okoli 10 m višje kot konec Radenskega pol ja p red 
Zatočno jamo. V os red ju dna ne š t r l i jo več iz k v a r t a r n e nap lav ine skale, ki 
so j ih domačini v pre teklos t i otrebil i . Tudi v d n u 1—4 m globokih a luvia ln ih 
v r tač ni videti skale — ju r skega apnenca . V 4 m globoki vr tači s redi ravnice 
z ročnim svedrom še ni bilo mogoče do globine 75 cm doseči ska lne podlage 
s ivor jav i neslojevit i ilovici s humozn imi vložki. V svežem ugrezu t ik ob kolo-
vozu čez pol je vzet vzorec ilovice, 3 m pod a luvia ln im povr š j em in t ik nad 
skalno podlago s požirata o lukn jo , je pokazal , da j e delež gline, t ako kot v 
sosednj i vrtači , okoli ene t r e t j ine . Višje na pobočju iz hor izonta B vzet vzorec 
pod Cušpe rkom je imel več gl inenih zrn. Blizu t a m so sledovi odp lakovan ja 
zeml je prot i dnu, po čemer je soditi , da je v ko luv i ju z m a n j š a n delež gline 
(glej tabelo 3), nasta l pr i sp l akovan ju . 
Po p r ipovedovan ju domačinov se g lavnina poplavne vode v d n u dvigne 
iz a luvia ln ih vrtač. Po t em bi sodili, da se t a k r a t dvigne piezometr ični nivo 
nad dno. Čeprav je poplavno dno le s labih 400 m široko, ima na vzhodni s t ran i 
1—3 m višjo bolj ska lna to polico s pl i tvejšo prs t jo , zaradi česar jo vedno bol j 
p re rašča hosta. Po večji zakraselost i ( j av l ja jo se v r tače in dolinske ulegnine) 
spomin ja na te rasne r azmere v mnogih s lovenskih k ra šk ih polj ih, k j e r je bila 
dvoterasnos t to lmačena s k l imatsk imi de javnik i ( G a m s , 1973). 
Od vseh uval je Lučki dol na jbo l j p ravokoten . Tudi v n j e m je os tanek 
viš je terase, le da je k raško bolj razč lenjena . Severozahodno od nasel ja Luče je 
v n. v. 320 m, v jugovzhodnem delu k o t a n j e pa v n. v. okoli 310 m, k a r je okoli 
8 m nad aluvialno ravnico. 
Na jveč j a uvala, Hras tov dol, j e i z jemna, ker n ima viš je terase v d n u in 
ke r p r e v l a d u j e gozd. Dno je polno pl i tvih ulegnin in v r tač skledas te oblike, 
ki s svoj im dnom v seve rnem delu dosegajo n. v. 300 m. V j u ž n e m delu je 
SI. 7. V o b r a v n a v a n i h uva lah j e zaradi bočne korozi je (erozije) i zpod jedeno pobočje 
o m e j e n o na r e d k e s lepe doline. V uvali Pol ice pod Cušperkom ni s lepe dol ine 
i n pobočje ni bolj s t rmo nit i na jugovzhodni s t ran i (v o z a d j u slike), odkoder 
po dežev ju p r i t eka potoček. Rah lo zvegano dno se na vse s t ran i z lagoma 
dv igu je v pobočje . 
površja pod to višino sklenjeno več. Tu, v Hrastovi dolini, povsem prev laduje 
gozd. Podobno tudi onkra j slemenskega pomola, ki moli iz južnega pobočja, 
v predelu z ledinskima imenoma Spehovna in Veliki graben. V sedanjost i v 
uvali ni več poplav. 
Jugovzhodno od Zagorice je dvodelna uvala. V severnem delu pr i teka po 
pobočju izpod nasel ja Male Dole potoček, ki se pred nasel jem Velike Dole 
poglobi in razširi v dolinasto kotanjo. Na n jenem koncu je požiralnik, ki so 
mu med obema vojnama, v času melioracij kraških polj in uval, omrežili vhod 
in ga obzidali. Kadar pri tok preseže požiralnost, se voda potoka Rupica prel i je 
preko nizkega prevala proti južni kotanj i , k j e r jo pogoltne obzidani in omre-
ženi požiralnik v Lačini. Ob visokih vodah, ki nastopijo na jvečkra t po jesen-
skih deževjih in spomladanskem kopnen ju snega, pr ideta pod vodo obe kota-
nj i iin to za več dni, tako da se lahko vozijo otroci čez jezerce s splavi. 
Jugovzhodno od uvale Rupica—Lačina je manjša uvala Spaja dolina ali 
tudi kra tko Spajo. Občasni vodni izvir je na n jeni severni s t rani dna, ki pa je 
razmeroma m a j h n o in do polovice pogozdeno. 
V območju gabrskega f luviokraškega ravnika sta dve uvali. Večja, To-
pole, je med naselji Cesta in Mali Graben. J e dokaj okroglasta, dno pa visi 
proti jugu, proti okoli sto metrov dolgi rud imenta rn i slepi dolini Kuščar jek , 
katere dno pa se proti koncu dviguje in zožuje. Njeno vzhodno pobočje je iz-
podkopal kamnolom, visoko pa je do 35 m. Obod je domala predr t na zahod-
ni strani, k j e r se preko prevala pri vasi Cesta (314 m) depresi ja nada l ju j e v 
Babno dolino. Ta se odpira proti dobski uvali, a je v zgodnjem delu zapadla 
zakrasevanju . Pr i zaselku Babja Dolina, k je r se dolina zoži, so ob zahodnem 
pobočju v na jn iž jem dnu požiralniki občasno pri tekajoče vode. Babja dolina 
je pr imer razpadanja doiinaste oblike v kraške kotanje . Geološka kar ta pr ika-
zuje p l iokvar tarne gline v Hrastovem dolu, v Topoli, kakor tudi v plitvejši 
uvali pri zaselku Velikega Gabra z značilnim imenom Gline. Tudi tu visi dno 
proti jugu, k j e r se južno od imenovanega zaselka spusti v aluvialnih vr tačah 
do 293 m. Tudi tu je požiralno območje pod hosto. Najnižj i preval je v n. v. 
305 m. 
V luči novejših kraških geomorfogenetskih teori j je možnih več razlag, 
ki pa vse os ta ja jo hipotetične. Ako bi se ko tan je razšir jale pretežno z erozijo 
okoli izvira in ponora, bi pričakovali bolj doiinaste oblike. Daljši osi naših 
uval v glavnem ne odstopajo od prevladujočih tektonskih in morfografskih 
smeri. V severno-južni smeri so razpotegnjene Police, Hrastov dol, ko tan ja 
Velikega dola, do neke mere tudi Gline. V dinarski smeri je Lučki dol, v alpski 
(V-Z) Žalna. Okrogla je uvala Topole. Uvala Police je mogla nastati ob istih 
dveh prelomnicah kot Radensko polje (o tem gl. M e z e, 1980), ki je približno 
enako široko. Lučki dol je lahko nastal ob istih prelomnicah kot enako široka 
Krška dolina, vzdolž žužemberškega preloma. Za vpliv ponorov govori lega 
vseh opisanih uval blizu stika t r iade z bolj prepustnimi jurskimi apnenci (glej 
skico Morfološke enote . . .). 
Nastanek okroglastih in elipsastih uval bi nadal je lahko pojasnili v luči 
novejše neotektonske mor fos t ruk tu rne geomorfologije z neotektonskimi kon-
centričnimi s t ruk turami (gl. Z e r e m s k i , 1984). Tudi izvirni amfi tea ter na kon-
cu Krške doline med vasmi Podbukovje , Gabrovec in Žva jdrga je nepravi lne 
elipsaste oblike. Koncentrične s t ruk tu re navadno povezujejo s prodori magma-
titov, ki j ih v naših pr imer ih ni. Lahko pa so v predkenozojski podlagi. S to 
možnostjo bi morali računat i zlasti v pr imeru , če bi tod ugotovili nar ivno 
s t rukturo . 
Tre t j a možna razlaga izhaja iz postavk o pospešeni podtalni koroziji pod 
vodoprepustno naplavino in o bočni koroziji na n jenem robu. Pri tej razlagi 
bi mogli navesti dejstvo, ki izhaja iz tabele 1 in ki je v enakomernih nadmor-
skih višinah dna v uvalah. Razlaga se navezuje na spoznanje, da pregloboka 
naplavina na dnu v višini piezometričnega (vodnokraškega) nivoja zadržuje 
talno korozijo in da so vse navedene uvale nastale ob nivoju podzemeljske 
vode, ki se je iztekala v en izvir. V poštev pride predvsem izvir Krke. Za to 
podmeno govori najviš je dno tistih dveh uval, ki sta na jbol j oddaljeni, v Žalni 
in Spaj i dolini. Ugovor, da je današnj i izvir Krke prenizek, zavračajo opaža-
n ja v reliefu, ki govorijo o mladem grezanju na koncu Krške doline. Od Soteske 
navzgor ob zgornji Krki samo tu ni ostala obak ra jna višja skalnata terasa, 
v katero si je niže reka poglobila znani kanjon. Delno je ohran jena tudi za-
hodno od naselja Krke, ne pa na severni s trani reke, k je r se površje zložno 
znižuje od okolice naselij Gabrovec in Žvajdrga proti zahodu, to je inverzno 
na tok Krke, dokler jugovzhodno od Trebnje Gorice ne potone pod aluvialno 
SI. 8. V Suhi k r a j i n i pomeni dol(e) t a k o k r a š k o pol je (Globodol == globoki dol) kot 
t ud i uvalo. Na sliki je uvala jugovzhodno od Zagorice z nase l j em Velike Dole. 
Rup(i)ca pr i teče skozi vrzel (leva s t r an slike), po viseči suhi dolini, na k a t e r e m 
koncu j e zaselek Male Dole. Ta pa izkorišča sosednjo m a n j š o uvalo. 
naplavino Krke. Ta je samo tu v obsegu čestih rečnih poplav. Po te j poševni 
terasi teče v številnih ok l juk ih lena Višnjica in to v obratni smeri kot Krka . 
Polkrožni gorski obod nad izviri Krke je ena od pomembnejš ih geomorfolo-
ških zanimivosti Slovenije. Ta obod obsega na severni strani, ob Višnjanski 
gori, pod Ragljevko, take strmine, kakor j ih v taki razsežnosti ni drugod na 
obravnavanem ozemlju. Povprečni naklon pobočja, ki ima ponekod značilno 
ledinsko ime Reber, je nad 300 m n. v. do pregiba Ragljevke 25°, med n. v. 
325 in 440 m celo 29° (izračunano po izohipsah kar te 1:10 000). 
Na znižanje izvira Krke je doslej najoči tnejše reagirala na jb l ižn ja Raden-
ščica, ki je v končnih požiralnikih dosegla n. v. okoli 300 m. V prid skupnemu 
izviru v začetni Krški dolini bi mogli navesti semkaj usmer jene občasne vodne 
tokove v dnu uval, od majhnega potočka pri Mali Žalni do Topole, Glin in 
Špa je jame. 
2e M e l i k (1931, 1959) je tolmačil koleno Višnjice pri Ivančni Gorici, ki 
se usmeri proti jugu, z re t rogradno erozijo pr i toka Krke, ki je pretočila povir-
no Mirno. Naša analiza reliefa ob spodnji Višnjici govori o naslednj ih razvoj-
nih fazah. 
Ostanki že obravnavanega ravnika okoli 350 m se jav l ja jo na obeh s t raneh 
začetne Muljavske doline, na vzhodni s t rani pa vse do Kompolj . Na vzhodni 
strani loči razpoznavna pregibnica njegove ostanke od še bolj kraško razčle-
n jenega ravnika 380—400 m. Poteka na črti Kremenjek (364 m, vzhodno od 
Škrjanč) — Bojan ji Trh—V. Kompolje. Vzporeden s to pregibnico je vzhodni 
rob kvar t a rne naplavine Muljavske doline. Med Muljavo in Crnelim je zahod-
ni rob naplavine prav tako v obliki loka, vendar izbočen proti vzhodu. Mul jav-
ska dolina je poglobljena v ta ravnik in je torej mlajša . Kaže, da je nastala 
v neotektonskem ja rku severno-južne smeri. Ta jarek se severno od Mleščevega 
razširi v Sltiški kot. Naj intenzivnejše grezanje v tem j a rku je seglo na sever do 
Ivančne Gorice. Obakra j nasel ja se na južnem koncu Stiškega kota s t rmec 
doline in tudi Stiškega potoka vidno poveča. Ob južnem robu na jmla j še ugrez-
nine med Muljavo in Kompoljami je uravnavo in naplavino podaljšala robna 
korozija. Tu je naplavina na jbol j plitva in se ob požiralnikih javl ja na jveč 
ugrezov. Prvotno je segala domnevno do stika t r iadnih sedimentov na zahodu 
in jurskega sivega gostega oolitnega apnenca na vzhodu z jursk im (liasnim) 
sivim gostim apnencem z l i t iotidami na južni s trani (Geol. kar ta 1:100 000 lista 
Ribnica). Ta stik poteka pod naplavino od severnega konca Muljave do Polja. 
Južno od Muljavske doline se javl ja t r e t j a morfotektonska enota Mul jav-
skega jarka . To je muljavsko-brezovski ravnik. Je okroglaste oblike in se razš i r j a 
med Muljavo, Šiško dolino, zaselkom Brezje ob Višnjici in Potokom. V drob-
nem je močno razčlenjen, ostanki u ravnane vrši,ne pa nakazuje jo nagib proti 
zahodu: nad Šiško dolino so v n. v. okoli 335 m, južino od Potoka pa 320 m. 
Ce bi se razvil iz izhodiščnega ravnika v n. v. okoli 350 m (v tem pr imeru bi 
se ta del ugreznil za okoli 20 m), bi pričakovali os tanke pl iokvar tarnih ilovic. 
Teh geološka kar ta nima. Osta ja možnost, da je tod ugreznjeno višje površje. 
Višnjica je prvotno svoj tok nadal jevala preko Šiške doline naravnost proti 
jugu. Na to kaže 1 km dolga suha odlina z ledinskim imenom Draga južno od 
Sušice. Končuje se v n. v. okoli 350 m zahodno od vrha Golobovec (437 m), za-
kraselo dno pa se dviguje prot i jugu. 
Zahodno od Drage je četrta enota Muljavskega ja rka . Na topografski kar t i 
1:25 000 jo večidel pokriva ime Marinska reber. Tudi to predstavl ja zakraseli 
gozdnati ravnik, ki prav tako visi prot i zahodu. Nad Drago so ostanki ravnika 
v n. v. okoli 360 m, nad zahodnim robom v okolici vasi Gabrovec i;n Zvajdrga 
pa 320—330 m. Rahlo visi tudi proti severozahodu. V okolici Gabrovca in Zva j -
drge se navezuje na že omenjeno teraso na severni s trani Krke, ki p rav tako 
visi proti zahodu. 
Zadnje tri morfotektonske enote in tektonski poševni dvig zadnj ih dveh 
so določile navidezno neprirodni tok spodnje Višnjice, ki napravi ja okoli Mu-
lj avsko-brezovskega ravnika polkrog in teče niže Zvajdrge v obratni smeri kot 
Krka . Med Šiško dolino in zaselkom Brezje sledi st iku z okoli 40 m višjo enoto 
Marinske rebri. 
Za mlade tektonske premike rel iefnih enot ob spodnj i Višnjici govori n jen 
še danes neizglajeni podolžini profil . Pr ikazuje ga tabela št. 2, nare jena po 
izohipsah na kar t i Geodetskega zavoda Slovenije 1:10 000. 
Stiski potok ima nad Stično dvakra t večji s trmec kot Višnjica nad S t ran-
sko vasjo, čeprav sta dolini vrezani v podobno visoke vzpetine. Vendar je do-
lina Višnjice širša in se je nad Pol jem razvila nele ob eni, temveč domnevno 
med dvema tektonskima prelomnicama. Na to kaže že omenjena poličasta 
Tabela 2: Podolžni profil Višnjice 
Table 2: Gradient of the r. Višnjica 
Odsek Dolžina K r a j n e Padec v m v k m kote m na 1000 m 
STISKI POTOK pod 
M e k i n j a m i — St ična 1,12 370,0—352,5 15,62 
Med St ično in Vodotuč inami 2,65 324,2 10,68 
VIŠNJICA 
Višn ja Gora — P o l j e 2,15 355,9—345 5,07 
Pol je—Vodotučine 3,94 324,2 5,28 
Vodotuč ine—Gorenja vas 1,82 316,7 4,12 
G o r e n j a vas—most Na Preži 1,98 310 3,38 
Most Na Preži—pod Sušico 2,12 305,6 2,07 
Pod Sušico—2 v a j d rga 11,05 275 11,05 
Z v a j drga—izliv v K r k o 3,4 266 2,65 
s topnja na levi s trani reke, ki bi glede na ostanke pl iokvar tarnih glin (glej 
geol. karto) in relat ivno višino lahko bila ekvivalent ravnika 350 m. Na geol. 
kart i Ribnica je vdolž doline nad Stransko vasjo vrisan le en domnevni pre-
lom. Ja rek Višnjice se p reko Višnje Gore nada l ju je v enako širok Dedni dol, v 
katerem preseneča nesorazmerje med širino doline in vodnim pretokom ter 
hi t ra zožitev v sotesko severno od zaselka Pri Smrekar ju . 
Povečanje podolžnega rečnega strmca med Sušico in Krško dolino je sklad-
no z nakazno idejo o mladem grezanju na koncu Krške doline in z Melikovo 
tezo o re t rogradni eroziji. Slabo preoblikovalno moč Višnjice lahko tolmačimo 
s precejšnjo t rdoto rečne vode, ki jo povečujejo lehnjakotvorni pri toki med 
Drago in Višnjo Goro. Teh ne m a n j k a tudi ob gorn jem Stiskam potoku ( G a m s , 
1967). 
Kvar ta rn i razvoj doline Višnjice bi lahko bolj osvetlila načr tna in podrob-
na analiza naplavin. Naši ekstenzivni ogledi so dali naslednjo podobo. 
Na vmesnem napetem osredju med obema dolinama Stiškega kota — na 
južnem koncu se dvigne v grič v Ivanani Gorici, in Š i f r e r (1969) jo prišteva 
k riški terasi — smo našlii prod južno od Stične in severno od agrokombinata 
Stična na rdečih glinastih tleh ornih površin. Prodniki so drobni, večinoma 
vsi iz bobovca ali peščenih konkrecij . Ob odcepu ceste za Vir jugovzhodno od 
stiškega samostana je na njivi precej debelega grušča in neka j proda. Ker pa 
je vmes tudi precej opeke in drugega umetnega materiala, je vtis, da je to 
gradivo navožano. 
Zahodno od Rimske ceste v južnem delu naselja Studenec sta na v rhu 
kopastega griča s koto 344 m na več mest ih med r javo ilovioo grušč in prod. 
Viden je zlasti na nj ivi in ponekod v k r t i nah na t ravniku . Od 56 slučajno 
nabranih vzorcev je bil najdebelejši ploščati kos grušča z dolžino 12 cm. 
45 komadov je bilo strt ih. Od n j ih j ih je bilo enajs t delno zaobljenih (od celih 
kamnov šest). Skupno je bilo torej 35 % vseh kamnov rahlo zaobljenih. Drugi 
so bili oglati brez znakov rečnega zaobljenja. Veliko večino zaobljenih so se-
stavi j ali rdeči peščenjaki in sprimki (konkreeije) iz sivega peska. Prve je mogel 
Stiski potok prinesti iz zaplate permskega rdečega peščenjaka v zgornjem 
delu doline. Precej man j so zastopani roženci in zelo malo je bilo muskovi tnih 
peščenjakov. Delež konkrecij in delež zaobljenih komadov je bil med m a n j -
šimi kosi mnogo večji. 
Precej prodnata je naplavina, ki so jo pri kopan ju temel jev nagrmadil i 
v kup* na severozahodnem k r a j u stavbe l ivarne v Ivančni Gorici. Kosi so po-
dobne petrografske sestave kot pri vzorcu z bližnje, 15 m višje vzpetine, od 
koder je mogel biti prod tudi k aluvialno preložen. Drobci pa so bili v pov-
prečju manjš i (najdaljši do 5 cm). Zato je bila zaobljenost večja (takih je bila 
polovica pregledanih kamnov) in več je bilo roženca (1/3). V obeh pr imer ih ni 
bilo karbonatn ih delcev. 
Ob regulaciji s truge Višnjice ob gradnj i avtomobilske ceste so spravili n a 
površje 5—16 cm dolge slabo zaobljene prodnike različne pet rografske sestave, 
med katerimi je tudi neka j apneniških. 
Najlepši profil v naplavini je razkrila g radn ja čistilne naprave pri Mle-
ščevem v letih okoli 1980. Odstranili so naplavino do skalne podlage v globini 
2—4 m. Skala je bila razčlenjena in n jena površina mestoma dekalcificirana. 
Tod je bil normalen prehod v avtohtono rdečkasto glino (vzorec št. 15, tab. 3). 
Navzgor je sledil 1—2 m debel prodni zasip. Mestoma je bil mešan s sivkasto-
r javkas to in rumenkasto ilovico in peščeno ilovico (vzorec št. 13 in 14). Prodi 
so bili precej prepereli ; nekater i peščenjaki so povsem razpadli v peske. Pre -
cej je bilo tudi str t ih in nezaobljenih kamnov. Ponekod se je dalo ločiti dva 
zasipa — S i f r e r (1969) govori o r iškem in wurmskem prodnem zasipu — 
drugod ne, ker je večina zasipa dajala vtis precejšnje premešanosti . Na v rhu 
prodnega zasipa je bila mestoma vidna plast fosilnih, humuzno peščenih tal 
in pod n j im iluvialni B horizont. Navzgor je sledila do 1 m debela peščena 
sveža naplavina. 
Sodeč po tem profi lu je prodna naplavina preplavila podlago hi t ro in brez 
predhodne erozijske faze. Prod je nekoliko bolj zaobljen kot iz najdišč pri 
Ivančni Gorici, a nič drobnejši. J e podobne litološke sestave, ki bi kazala na 
naplavino Stiškega potoka. Toda vmes je bilo tudi neka j močno preperelih 
karbonatnih primerkov, ki so ver je tno izvirali iz bližnje okolice. Ni mogoče 
odgovoriti na vprašanje, ali je naval hudourniškega prodovja povzročilo naglo 
dviganje goratega povirja, ali h i t ro tektonsko ugrezanje Muljavske doline (ali 
oboje hkrati) . 
V začetnem umetnem kanalu južno od vodnega prepusta na asfaltni cesti, 
ki pri Gorenj i vasi prečka dolino, je na st iku skalne podlage in naplavine na j t i 
le neka j centimetrov debel prod precejšnje zaobljenosti, sestavljen pretežno iz 
bobovcev, peščenih konkrecij in sivega peščenjaka. Vmes pa smo našli tudi kot 
pest debel okrogel prodnik dobre zaobljenosti iz sivega peščenjaka in z oksi-
dirano povrhnjico do 1,5 mm debeline. Na površ ju se debelejši prodniki in 
grušč spet javl ja jugozahodno od stavb bivšega obra ta stiškega agrokombinata 
na Velikih Travnikih. Posamezni kamni iz peščenjaka so debeline pesti. 
Čeprav more del grušča, ki so ga mogli pedogenetski procesi delno tudi 
zaobliti, izhajat i iz nekarbonatnih vložkov, ki se j av l j a jo v dolomitih in apnen-
* Obe naha ja l i šč i p roda mi je pokazal dr. M. Sif rer . 
Tabe la 3: Tekstura talnih vzorcev 
Table 3: Texture of the soil samples 
Vzorelc Lokac i ja 
S a m p l e Location 
Pesek 
2—0,2 
, m m , % 
0,2—0,02 
Mel j 
0,02 do 
0,002 
Gl ina 
pod 
0,002 
pH C a C O j 
1 Pece, hor. B, ob cesti p red 
Pos tenami 0,45 12,15 50,9 36,5 6,25 — 
2 Na poboč ju med Čušperkom 
in Polico, B-hor . 2,22 11,58 57,1 29,1 5,31 — 
3 Police, dno, n a skali 
v d n u ugreza 1,0 14,9 49,9 34,2 6,82 — 
4 Goričica v Mul jav i , na 
pobočju, B hor. 4,54 11,06 32,5 51,9 4,08 — 
5 P r i Mul jav i n a d 
Š te fanovo rupo, (PQ), 
b. hor. 1,0 0,5 12,9 85,6 5,93 — 
6 Ob Rupščici, — 50 cm 2,77 3,33 43,1 50,8 6,73 — 
7 O b Rupščici, —150 cm 0,94 3,66 12,2 83,2 6,36 — 
8 Ob Rupščici, —335 cm 5,26 22,34 32,1 40,3 6,95 — 
9 Zah. od Ivančne Gorice, 
— 0,5 m 0,7 8,3 50,3 40,7 7,06 — 
10 Zah. od Ivančne Gorice, 
—2,5 m 6,84 19,96 31,7 41,5 6,77 — 
11 Zah. od Ivančne Gorice, 
—-3,35 m 6,61 23,09 24,0 46,3 6,67 — 
12 Mleščevo, čist i lna naprava , 
vkop 1981, av toh tona glina 
na skalni podlagi 1,03 3,47 11,1 48,4 7,02 — 
13 Istotarn, nap lav ina med 
p rodn imi p las tmi 16,06 38,34 15,2 30,4 7,25 — 
14 Istotarn, vložek m ed 
p rodn imi p las tmi 9,43 65,47 8,8 16,3 7,81 — 
15 Istotarn, iz B hor izonta 9,35 6,25 22,3 62,1 6,29 0,3 
cih v talnini, je po rdečih peščenjakih le soditi na eno (morebiti dve) rečno 
prodno akumulacijo. Od Mleščeva do Kompolj se debelina prodnikov hitro 
zmanjšu je . Sledili so dolgotrajni pedogenetski procesi ter nato erozija, ki j e 
pustila naplavino le na nekater ih mestih. Ver je tno že na začetku prodne aku-
mulacije, morebit i pa tudi kasneje, je tektonska denivelacija ustvari la sedanjo 
obliko Muljavske doline. V sedanjosti prenaša Višnjica v spodnjem delu l e 
pesek in droben prod, ki dosega tudi K r k o ( G a m s , 1962). 
V upan ju , da bi v t r a jne j e vlažni naplavini našli fosilni pel od, smo na po-
plavnem področju potoka Rupščice napravil i 335 cm globoko ročno vrtino. 
Zahodno od poslopij stiškega agrokombinata se od zahodnega goratega oboda 
Sitiškega kota odcepi ja v južni smeri dobre pol ki lometra dolg in 5—15 m 
visoki skalni pomol. Med n j im in pobočjem oboda je zatišno mesto pred ero-
zijo in nap lav l jan jem Sitiškega potoka. Do 200 m široko poplavno ravnico 
obdobno poplavl ja voda iz kraških izvirov pri zaselku Rupe pod vasjo Štirovje. 
1,2 km južno od Stične in nedaleč od doma na pomolu zastavljena vr t ina je 
ugotovila naslednjo s t rukturo naplavine: 
0—10 cm: A horizont, z vegetacijo, ki kaže ;na poletno sušnost (odsotnost 
mahu in organogenega horizonta) 
10—100 cm: siva peščena ilovica (vzorec št. 9 v tabeli št. 3) 
100—250 cm: isto, s konkreci jami r javordečega peščenjaka, drobci dolo-
mi ta in dolomitiziranega apnenca, organske konkreci je (vzorec št. 7, tab. 3) 
250—300 cm: čistejša s ivorjava peščena do ilovnato glinasta naplavina 
300—335 cm: mel jna ta r javordečkas ta ilovica (vzorec št. 11, tab. 3). 
Za razumevanje teks turnih razlik je potrebno pojasniti , da podlaga in del-
no tudi naplavina vodo prepuščata. Zato potok, ki zbira vodo izvirov, ponika 
in je dolžina njegovega površinskega toka odvisna od vodostaja. Ker je poni-
kan je v prvih dvesto metr ih toka intenzivno, je nastala v začetnem delu doline 
1—1,5 m globoka kotanja , ki jo obdobno voda zalije in teče dal je proti jugu šele 
pri visokem vodostaju. Voda izginja v luknjičast ih požiralnikih in k j e r je teh 
več, je za kako ped globoka ulegnina. Naravno je pričakovati , da premikajoča 
voda izpira drobni pesek in da ga je zato v globljih plasteh več. Vrhn je plasti 
do globine okoli 2,5 m so se odlagale ver je tno v času, ko so zelo s t rmo obde-
lovalno pobočje nad Rupo deforestirali in uvedli vinograde in njive. Zakaj v 
t e j plasti se j av l j a jo drobni kamenčki iz istega dolomita kot je v pobočju. 
Dr. Alojz Šercelj je v najglobl jem, edino anal iziranem vzorcu ugotovil eno 
zrno bora in eno sporo.* To ni dovolj za t rdno časovno datacijo, čeprav je indi-
kaci ja za hladnol jubno vegetacijo. 
Tam, k je r se ulegnina Rupščice odpira v ravan med Zdensko vasjo in 
Ivančno Gorico, so spomladi 1986 za melioracijo zemljišča s t ro jno skopali 
3,5 m globok drenažni jarek kakih 50 m zahodno od Stiškega potoka. V v rhn j i 
legi je bila razgaljena dokaj podobna s t ruk tu ra naplavine kot više ob Rupščici. 
V nižjih legah so se javl jal i vložki peska, domnevno naplavine Stiškega po-
toka. Pr i globini okoli 2,5 m so bili ostanki fosilnih humoznih tal. V n j ih je 
dr. Šercelj našel neindikat ivne spore. Pod nj imi je bila bolj peščena plast (vzo-
rec št. 10, tab. 3). Med nižjo ilovnato naplavino (vzorec št. 11) je bilo neka j 
vložkov drobnega proda podobne litološke sestave kot je v povi r ju Stiškega 
potoka. 
Razmeroma široka skalnata terasa, v katero je v zgornji Krški dolini vre-
zan kan jon Krke, je bila, v naspro t ju z M e l i k o m (1931) in Š i f r e r j e m 
(1960), tolmačena s tokom Paleol jubl janice proti zahodni Krški kotlini (G a m s, 
1984, 173). V prid te j tezi govori jo naslednje rel iefne poteze Grosupeljskega polja. 
M e 1 i k je svoje t rd i tve o mlajš ih pretočitvah gradil v glavnem na »ne-
navadni« oziroma inverzni smeri pr i tokov in na suhih dolinah. Take t rd i tve 
so osnovane, ako bi recimo v času splošne srednjepliocenske uravnave našega 
* Dr. Serce l ju se za ana l izo top lo z a h v a l j u j e m . 
ozemlja bila zares idealno razvita rečna mreža v obliki simetrične drevesne 
krošnje . To ni dokazano. Četudi bi obstajala , bi pričakovali, v smislu novejše 
neotektonske geomorfologije (Z e r e m s k i, 1982), ida so postsrednjepliocensike 
tektonske denivelacije dolenjskega krasa bistveno deformirale rečno ožilje in 
usmeri tev rečnih tokov. To si poglejmo na pr imeru Grosupeljskega polja. M e-
l i k (1931, 1955) sklepa na odtok prot i L jub l j anskemu b a r j u na osnovi severne 
usmerjenost i dolin Podturnščice in Bičja (Globoščeka). Da je dolina Podlom-
ščice vsa j v severni polovici tektonsko pogojena, govori dejstvo, da je po t reh 
kilometrih tega neznatnega potoka med severnim koncem Slivniškega hriba in 
Fotnovo vasjo široka že 1,5 km. Tudi dolina sosednjega drobnega potočka Bičje 
se pri Podgorici odpre na pol ki lometra širine. Na t em ozemlju, med Boštanjem 
in Podtaborom po novi geološki kar t i jurski apnenci kot pravilo res zavzemajo 
višji relief kot s tare jš i tr iasni sedimenti . Vendar so pomembne izjeme, ki govo-
rijo za tektonske dislokacije. Vzhodno od zgornje Fodlomščice j e stik j u r e in 
triasa po višinah iin, po geološki kart i , ob domnevnem prelomu. Podoben stik, 
delno p rav tako ob domnevnem prelomu, poteka po sredi slemena, ki loči obe 
imenovani dolini, oz. čez 497 m visoko Gradišnico. 
Zelo pomembno vlogo za presojanje rečnih pretočitev ima Radensko po-
lje, ki je v povpreč ju en kilometer široka, 250—360 m globoka in domala pet 
ki lometrov dolga dolina dinarske smeri. Za n j en nastanek n imamo t rdnih 
dokazov. M e z e (1977,164) je opozoril na številne estavele-ret ja vzdolž zahod-
nega roba doline in na koncu svojega angleškega povzetka poudaril n j ihovo 
vlogo za nastanek doline. Dejansko gre za manjše vodne pretoke, sa j je pas 
jurskih apnencev v povi r ju t eh voda širok le okoli en kilometer. Večji dolgo-
t ra jn i izviri in ponori bi se morali v re l i e fu odraziti v večjih prečnih zatrep-
nih in slepih dolinah, česar na Radenskem pol ju ni. Preseneča, da naplavno 
dno nima pravega strmca, k a r je pripisati odkladanju suspenzije iz stoječe 
poplavne vode. Najn iž je je dno, malo pod 320 m, pri ponorih Dobravke pod 
Zagradcem in ponorih Sice pred Zatočno jamo. Visoka podzemeljska Dobravka 
se občasno pojavi še kot Radenščica v Lučkem dolu, te r napa ja predvsem 
kraške izvire Pod jamo in Poltarico. Sosednja Lipovka in Podbukovski studenec 
imata boljše zveze s ponori Sice in Zelenke v Peklu, Viršnici in Zatočni jami 
( N o v a k , 1981). Samo izza ponorov Dobravke in Sice je vzhodno pobočje do-
line vbočeno. Drugod je šir ina doline dokaj enakomerna. Iz jema je vbočeno 
zahodno pobočje pri h u m u Kopan ju (392 m), kar lahko tolmačimo kot erozijo 
ali bočno korozijo reke, ki jo je odganja l osamelec. 
Za preso jan je tektonske hipoteze je pomembno dejstvo, da sestavljata po-
dolje med Boštanjem in Dobrepol jem dva dela. Južni , fosilna suha dolina, ima 
dno v n. v. okoli 400 m ali malo čez in poteka v južni smeri. Severni, ki obsega 
Radensko polje iin Police, poteka v dinarski smeri (SZ-JV) in je nižji, ver je tno 
tudi bolj ugreznjen. Če sta u ravnana v rhova Kopan ja in Boštanja ostanka iste 
uravnave, bi to pomeni lo tektonsko nagn jen j e prot i Grosupel jskemu polju. 
Do iste višine kot Kopan j se dv igu je k opasti grič Boršt in sosednja Brezova 
gorica. To dopušča tezo, da so tekoče vode dno ob domnevni tektonski prelom-
nici, ki je vr isana tudi na geol. ka r t i 1:100 000, ali v tek tonskem j a r k u poglo-
bile na severu za okoli 50, med Boštanjem in Policami za 70 m. Erozijsko-
korozijsko poglabl janje nam tudi naj laže pojasni enakomerne šir ine doline, 
ki pa niso v ustreznem razmer ju s skromnim vodnim pretokom ne Dobravke in 
ne Šice. 
Če pa Grosupeljsko-Radensko polje p r imer jamo z oblikami pri točno-po-
nornih kraških polj, se izkaže Radensko polje kot običajna slepa dolina na 
odtočni s t rani polja, k je r je pobočje odmaknjeno . Majhen Globodol ima na 
jugovzhodni s trani , v smeri proti Prečni, pol ki lometra danes suhe doline, 
ki je nastala kot slepa dolina vzdolž ponornice ( G a m s , 1959). Ob spodnjem 
Obrhu je na zahodni, odtočni s trani Loškega polja 1,2 km dolga široka slepa 
dolina in le malo kra jš i je Babni dol na odtočni s t rani Planinskega polja. Dva 
ki lometra dolga, danes suha dolina S t rug je domnevno p r a v tako nastala kot 
slepa dolina Rašice. Od vseh slepih dolin na odtočni s trani kraških polj je Ra-
densko polje največje, kar vse govori za poni ranje večje reke, ki je mogla biti 
le Paleoljubljanica. Od njenega prvotnega toka proti vzhodu čez šentviški 
ravnik, kot nava jamo uvodoma, jo je odklonilo dviganje Višnjanske gore, pa 
morebit i tudi grezanje zgornjekrške doline vzdolž žužemberšikega preloma. 
Ali je razmeroma širok Lučki dol nastal v starejši ali mlajši fazi te prestavitve, 
je odprto vprašanje . Za to presojo je pomembno, da sta, po oblikah sodeč, 
razmeroma mladi udomici Velika in Mala Pres t rana nastali med Lučkim 
dolom in izviri Krke. Prva ima dno v n. v. 365 m in najniž j i prehod na zgor-
n jem obodu v n. v. 425 m, druga z dnom pri 352 m in obodom pr i 401 m. Z glo-
binama 60 in 49 m ter zgornjo odprtino 250 oz. 200 m sodita med na jveč je 
udornice na Slovenskem. N jun nastanek je lajšal žužemberški prelom s svojo 
široko prelomno cono. 
Cas opisanih hidrografskih in tektonskih sprememb bi moglo pojasnit i 
bodoče kvant i ta t ivno raziskovanje. Dodati je le, da širina in globina Raden-
skega polja govorita za dolgotrajno poni ran je večje reke, vsaj večino k v a r t a r j a . 
Pres tanek poni ran ja Ljubl janice je istočasen s pričetkom grezanja L jub l j an -
skega bar ja , v katerem so po Š e r c l j u (1963, 1966) na j s ta re j še odkladnine iz 
mindela oziroma dobe G/M. Ni pa izključeno, da je pretočitev Ljubl jan ice 
k Savi na Ljubl janskem pol ju nekoliko mlajša. Po P r e m r u j u je začela 
Ljubl janska udorina nas ta ja t i p o s tarejšem pleistocenu. Morfogenetsko doga-
j an j e na obravnavanem ozemlju bi se moglo uskladiti v P remru jevo shemo 
neotektonskih faz, ki so sledile spodnjepliocenskemu u ravnavan ju ozemlja in 
srednjepliocenski radialni tektoniki (P r e m r u, 1983). Začetek dviga Višn jan-
ske gore bi mogel biti ob prelomnicah v smeri N-S iz 2. faze v s redn jem 
pliocenu, pr i tegni tev Ljubl janice čez Radensko polje na koncu srednjega plio-
cena, ko je nastal žužemberški prelom v smeri NW-SE, ter istočasno ugre-
zanje Radenskega polja ter na jmla j še grezanje na izviru Krke, prav tako ob 
žužemberškem prelomu dinarske smeri, iz konca wurma te r začetka holocana 
(P r e m r u, 1976). 
Zožitev grosupeljskega ravnika pri Š m a r j u govori prot i Melikovi in naši 
tezi o pretočitvah. Višji relief med Grosupeljsko kotlino in Ljubl janskim bar -
jem se da razložiti z večjim tektonskim dvigom oboda kot v območju grosu-
peljsko-šentviškega ravnika. Dosedanji pregled vmesnega višavja je nakazal 
verjetnost , da gre za več morfotektonskih enot (skica Morfološke enote . ..). 
Najbol j nerazčlenjeno in premočrtno je pobočje ob Zelimeljski dolini, ki je po 
R a k o v c u (1955, s. 84, si. 53) tektonski jarek. Ta na jvna jne j ša morfo tekton-
ska enota je tudi na jv iše dvignjena. Planota Gore (748 m), nekda j imenovana 
po cerkvi sv. Ahaca, se proti severozahodu preko naselij Smr jene in Pi jave Go-
rice znižuje okoli 400 m pri Brezju. Končuje se ob okroglasti depresiji , v katero 
se med naselji P i java Gorica, Blato in Gumnišče razšir ja Bar je in ki bi jo 
mogli prišteti med koncentrične neotektonske s t rukture . Enoto Hude Police, 
k j e r so ostanki vršne uravnave pri 400 m n. v., je razrezal pri tok, ki teče skozi 
Gajnišče. Zlasti v n jenem zahodnem delu je opaziti nagnjenost prot i SZ. P rav 
ta planota, ki sega do šmarških vrat , je na jbol j oddelila grosupeljski r avn ik 
od Bar ja . Obe nakazani uravnavi se rahlo znižujeta tudi proti vzhodu, po če-
mer bi mogli soditi na parketno tek tonsko s t rukturo , nastalo ve r j e tno istočasno 
z grezanjem Bar ja . 
Ce bo bodoče raziskovanje potrdilo nakazano tezo o ponorih Ljubl janice v 
Radenskem polju, bomo dobili predstavo o na jveč jem kraškem polju, ki je 
kda j obstojalo na slovenskem krasu. Po n jegovem dnu je tekla površinska 
Ljubl jan ica z Notranjskega podolja, ki se zdaj končuje nad Vrhniko v n. v. 
okoli 480 m, do konca Radenskega polja, katerega dno je danes pri Račni v 
n. v. 320 m. Če bi tekla v ravni črti, bi znašal l jubl janičin strmec 44 promil. 
Ker je dejanski tok navadno enkra t daljši, bi bil ver je tn i s trmec okoli 2 pro-
mil. Kraško polje bi razkroji l ugrez Ljubl janskega ba r j a in istočasni ugrez 
Ljubl janskega polja. To je na jp r e j pritegnilo Savo, ki je p re j tekla severneje, 
po domžalsko-moravški sinklinali, proti jugu. O te j pri tegnitvi so pisali že 
številni geomorfologi ( A i g n e r , W i n k l e r v l . 1972 in 1957, R a k o v e c, 1931, 
1955, M e l i k , 1935, 1959 — o tej l i teratur i glej G a m s , I., N a t e k, K., 1981, 
k je r so navedene podkrepi tve te teze na str. 48). Preko obeh krakov L jub l j an-
skih vra t sta se kotlini Ljubl janskega polja in Bar ja povezali in omogočili pri-
tegnitev oziroma pretočitev Ljubl janice k Savi. Najbol j bodo lahko pojasnile 
pretočitev sedimentaci jske razmere na s t iku Ljubl janskega polja in Bar ja . Naša 
teza odpira nove možnosti po jasn jevanja , zakaj se naha ja savski prod, 67 m 
pod površjem, daleč v Bar ju , 500 m zahodno od Dolgega mostu (Z 1 e b n i k, 
1971). V naši luči p r iha ja v poštev tud i drugačno tolmačenje izvora permokar -
bonskih naplavin v Viršnici, ki n a j bi bile po G o s p o d a r i č u (1972) pr ine-
sene iz okolice Tu r j aka in Starega Apna. Od tod ne teče noben površinski tok 
proti Dobremu polju. Sorodne vrste polžev v j amah ob Grosupel jsko-Raden-
skem polju z onimi na izvirih Krke in v porečju Ljubl janice je B o l e (1970, 
1985) tolmačil v smislu Melikovih postavk o l jubl janič inem pr i toku od zahodne 
Suhe kra j ine preko Grosupeljskega-Radenskega polja. Toda to sorodnost polž-
j ih vrst na ozemlju med Golobino na Loškem polju ( B o l e , 1955, si. 2) in 
Krško jamo bi omogočala tudi enotna Ljubl janica z ponovnim izvirom na kon-
cu Krške doline v smislu naše teze. Ob n j e j je mogoče iskati tudi drugačno 
razlago izvora kremenčevih peskov in prodov v Zahodni Krški kotlini (prim. 
S i f r e r , 1969). 
L I T E R A T U R A IN VIRI 
A d a m i č , F,. 1973, 1974, Ml inska kolesa, s tope in žage. Zborn ik obč ine Grosupl je , 
zv. V in VI. Grosupl je . 
B o l e , J., 1970, Podzemel j sk i mehkužc i in razvo j poreči j . Pet i jugos lovanski speleo-
loški kongres, Skopje—Ohrid 1968. Skopje . 
— 1985, Recentn i podzemel jsk i polži in razvoj neka te r ih poreč i j na Dina r skem 
krasu . Razp rave IV. r. SAZU, (XXVI) — Zborn ik Ivana Rakovca . L j u b l j a n a . 
B u i s e r , S., 1974, Osnovna geološka k a r t a 1:100 000 — to lmač lista Ribnica L 33—7fi. 
Beograd. 
G a m s , I., 1959, H geomoriologi j i k raškega pol ja Globodola in okolice. Acta carso-
logica, 2, L j u b l j a n a . 
— 1962, Neka t e r e značilnosti K r k e i n n j e n i h pr i tokov. Dolen j ska zeml j a in l j ud je . 
Novo mesto. 
—• 1967, Sur la n a t u r e des eaux qui conduisent a la f o r m a t i o n du tu fs calcaires 
dans le Nord-Oues t du Kars t Dinar ique . Spelaion Carso, no 5. 
— 1973 a, Die zweiphas ige Quar tä rze i t l i che F lächenbi ldung in den Po l j en und 
Bl ind tä le rn des Nordwes t l i chen Dinar ischen, Kars tes . Geograph. Zei tschr i f t , 
Beihef te , Wiesbaden . 
— 1973 b, Slovenska kraška te rminologi ja . L j u b l j a n a . 
— 1974, Kras . L j u b l j a n a . 
— 1981, Poplave na P lan inskem pol ju . Geografski zborn ik (20). L j u b l j a n a . 
— 1984, Geomorfo loške in pokra j insko-eko loške r azmere s r e d n j e Krške dol ine z 
za l ed j em. Dolen jska in Bela k r a j i n a . L j u b l j a n a . 
G a m s , I., N a t e k , K., 1981, Geoimorfološka ka r t a 1:100 000 in r a z v o j re l iefa v L i -
t i j ski kotl ini . Geografski zborn ik (21), L j u b l j a n a . 
G r e b e n e , J., M., 1973, Gospodarska us tanovi tev St ične ali n j e n a dotac i ja leta 1135. 
Izdal samos tan Stična. 
G o s p o d a r i c , R., 1972, Viršnica — j amsk i sistem Sice ob R a d e n s k e m pol ju . Naše 
j a m e 12, L j u b l j a n a 1973. 
G r e g o r i č, V., 1969, Nas tanek tal ina t r i a d n i h dolomit ih. Geologi ja 12, L j u b l j a n a . 
H a b i č, P., 1983, Re l ie fne enote in s t r uk tu rn i ce ma t i čnega Krasa . Acta carsologica — 
Krasos lovni zborn ik (12), L j u b l j a n a 1984. 
H o r v a t , A., 1953, K r a š k a ilovica, n j e n e znači lnost i in vpl iv na zgradbe. L j u b l j a n a . 
H o r v a t , A., 1959, K r a š k o pol je pr i Žalni . Naše j a m e (2), L j u b l a j n a . 
K r a j e v n i l e k s i k o n S l o v e n i j e , zv. II (uredil R. Savnik) . L j u b l j a n a 1971. 
L o v r e n c a k, F., 1980, P r s t i n r a s t j e poplavnega sveta v Grosupe l j sk i kotl ini . Geo-
grafski zborn ik (10), L j u b l j a n a 1981. 
M e l i k, A., 1929, Pl iocensko poreč je L jub l j an i ce . Geografsk i ves tn ik (4), L j u b l j a n a . 
— 1931, Hidrografsk i in morfološki razvoj na s r e d n j e m Dolen jskem. Geografski 
ves tn ik (7), L j u b l j a n a . 
— 1952, Zasnova L jub l j an ič inega poreč ja . Geografski zborn ik (I), L j u b l j a n a . 
— 1955, K r a š k a pol ja Sloveni je v pleistocenu. Dela 3 Inš t i tu ta za geogra f i jo SAZU. 
L j u b l j a n a . 
— 1959, Posavska Sloveni ja . L j u b l j a n a . 
M e z e , D., 1977, Pr i spevek k hidrodogiji Radenskega po l ja . Geografski ves tn ik (49), 
L j u b l j a n a . 
— 1980, Pop l avna področja v Grosupel j sk i kotl ini . Geografsk i zborn ik (20). L j u b -
l j ana . 
N o v a k , D., 1981, Od kod ' p r iha ja voda k izvirom Krke . P ro t eus (43), št. 9—10, 
L j u b l j a n a . 
O s n o v n a geološka ka r t a SFRJ , Ribnica 1:100 000. Izdelal Geološki zavod L j u b l j a -
na 1961—65. Beograd 1968. 
P r e m r u , U., 1976, Neotektonika vzhodne Sloveni je . Geologi ja (20). L j u b l j a n a . 
P r e m r u, U., s sodelavci, 1983, Osnovna geološka k a r t a 1:100 000. To lmač lista L j u b -
l j ana L 33—66. Beograd. 
R a k o v e c, I., 1955, Geološka zgodovina l j u b l j a n s k i h ta l . V: Zgodovina L j u b l j a n e . 
L j u b l j a n a . 
S a v n i k, R., 1962, Neka te r i p roblemi k raške h id rog ra f i j e na Dolen j skem. Dolen j ska 
zeml j a in l j ud je . Novo mesto. 
S t e p a n č i e , 1975, P o k a r b o n a t n a t la na do len j skem do lomi tnem področ ju . Zborn ik 
Biotehniške f aku l t e t e univ. v L jub l j an i , 25. zv., L j u b l j a n a . 
S e r c e l j , A., 1963, Razvoj w u r m s k e in holocenske gozdne vegetac i je v Sloveni j i . 
Razp rave IV. r az reda SAZU, L j u b l j a n a . 
— 1966, Pe lodne anal ize pleis tocenskih in holocenskih sed imentov L j u b l j a n s k e g a 
b a r j a . Razprave IV. razreda SAZU, IX/9, L j u b l j a n a . 
S i f r e r, M., 1969, K v a r t a r n i r azvo j doline Krke . Tipkopis v Geogra f skem i n š t i t u t u 
AM ZRC SAZU v L jub l j an i . 
— 1969 b, Nekater i geomorfološki problemi dolenjskega krasa . Naše j a m e (11), 
L j u b l j a n a 1970. 
— 1984, Poglav i tne znači lnost i geomorfološkega razvoja Dolen j ske s posebnim oai-
rom na poplavnih področj ih . Dolen jska in Bela k r a j i n a . L j u b l j a n a . 
Z e r e m s k i , M., 1982, Neotectonic processes and the i r f o r m s (Examples f r o m Ser -
bia). Geographica Iugoslavica (3), L j u b l j a n a . 
— 1984, Tipovi m o r f o s t r u k t u r a u re l i e fu Z a p a d n e Srbi je . Glasn ik srpskog geogr. 
d ruš tva (64), št. 1, Beograd. 
Z l e b n i k , L., 1971, Ple is tocen K r a n j s k e g a , Sorskega i n L j u b l j a n s k e g a po l j a . Geo-
logija, 14, L j u b l j a n a . 
RELIEF EVOLUTION IN THE WESTERN PART OF LOWER 
CARNIOLA (DOLENJSKO) (WITH SPECIAL REFERENCE TO FLOODS) 
The s tudy discusses the a r ea be tween the uppe r valley of t he r. Temenica a n d 
L j u b l j a n a Moor (L jub l j ansko bar je ) in Lower Carniola , Slovenia, border Dinar ic 
Kars t . It describes f i rs t t h e f lood a r ea s i n the uvala Dob a n d a long the river Vis-
n j ica . Be tween the villages of Ivancna Gorica and M u l j a v a the w a t e r s occasionally 
sank in t he kars t u n d e r g r o u n d ; in the m o d e r n t imes, however , r iver -bed regu-
lat ion s topped t h e deve lopment of the r u d i m e n t a r y bl ind valley. The n a m e of t he 
vi l lage Susica (in Slovene it s ignif ies a periodical ly s inking river) still ind ica tes 
this stage. 
The recons t ruc t ion of relief evolut ion is based on the fol lowing f ind ings : 
1. The f luv iokars t p la in in t he Grosup l j e and in t h e Sentvid a rea have s imi lar 
a l t i tudes a n d inc l ina t ion t o w a r d t h e east. I n them occurs a l so t h e largest belt of 
reddish clay ( terra rossa) considered by geologists t o be of the P l io -Qua te rna ry age. 
2. T h e 4 k m long a n d 1 k m wide Radensko pol je a t t he ou t f low side of the 
Grosup l j e pol je could have developed only as a bl ind valley along the ponors of a 
m u c h bigger s t r eam t h a n the one w h i c h is s inking the re today. 
3. The s teep scarp at S m a r j e - S a p on the wes t e rn side of the Grosup l je bas in 
a n d a t t he contact w i t h the 50 m lower L j u b l j a n s k o b a r j e can not be expla ined by 
the cap tu re of t he river f lowing w e s t w a r d s as it was supposed by A. MELIK. In 
th i s case L j u b l j a n s k o bar je , wh ich began to s ink dur ing the older Pleistocene, could 
p roduce t he incision of a r iver bed of t h e t r i bu t a ry to the L j u b l j a n i c a r iver and 
not t o its cap tu re by the u p p e r r iver K r k a . 
On the basis ma in ly of these fac t s t he conclusion is m a d e t h a t t he anc ien t 
P a l e o - L j u b l j a n i c a r a n e a s t w a r d s f r o m t h e L j u b l j a n s k o ba r j e , t h rough t h e a reas 
of Grosup l j e a n d Sentvid, t o w a r d s t he K r k a River basin. La t e r it was cap tu red f i rs t 
by t he K r k a th rough Radensko polje, a n d dur ing the Pleis tocene by the Sava River 
by m a y of t h e L j u b l j a n a Gate . Thus t h e largest po l je be tween Vrhn ika a n d Gro-
sup l j e t h a t ever existed in Slovenia was destroyed.