--- Vračanje kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj družbenih kompleksov, poteka na dva načina: o če se lastniki ne ukvarjajo s kmetijstvom, se zemljišča običajno prepišejo na zasebnika in takoj dajo nazaj v najem posestvu, o če so lastniki še kmetje, se vsota odvzetih površin po dogovoru običajno odmeri od družbenega kompleksa v enem ali več kosih. Družbena posestva so katastrski razred svojih zemljišč izboljšala. Pri vračanju odvzetih zemljišč v naravi upoštevajo samo odvzeto površino in vrsto rabe, ne glede na razred. Podatki o vrsti rabe in katastrskem razredu so za zemljišča v družbeni lasti običajno stari šez petdeset let. Pri vračanju kmetijskih zemljišč v naravi družbena posestva opozarjajo, da ni dovolj samo pravnomočna odločba o denacionalizaciji, končan mora biti tudi zapuščinski postopek. Zaradi možnih sporov med dediči bi kmetijska zemljišča lahko ostala neobdelana in bi prišlo do nepotrebne škode. Zaradi že opisanih razmer so nastala nesoglasja med evidencami zemljiškega katastra, zemljiške knjige in stanja v naravi. Denacionalizacija, lastninjenje družbenih podjetij in tuja vlaganja v našo industrijo zahtevajo jasne in usklajene lastniške odnose. Geodetske uprave so se nenadoma znašle pred kopico n,1jnih zahtev za ureditev desetletja zanemarjanega zemljiškokatastrskega in zemljiškoknjižnega stanja. Vsa zahtevana dela presegajo običajno vsakodnevno delo. Pri strokovnem delu nam veliko pomaga, da smo že prešli na digitalno obliko katastrskih načrtov v merilu 1:1 000. Desetine kilometrov novozgrajenih in rekonstruiranih cest desetletja dolgo niso bile izpeljane v zemljiški knjigi. Živahen promet z zemljišči se je nadaljeval in zelo težko preračunavamo načrte ekspropriacij v odločbe o parcelacijah za vsakega lastnika posebej in tako skušamo nadomestiti zamujeno. Liternturn: Kako izboljšati posestno strukturo v Sloveniji. JX posvet kmetijske svetovalne službe, Bled, 1994 Prispelo za objavo: 1996-02-28 Željko Zlobec Območna geodetska uprava Kranj, Kranj Zemljiški kataster in zemljiškokatastrski načrti (Polemiki o ravnanju robov listov na rob) V do zdaj objavljenih člankih o problematiki ravnanja robov listov zemljiškokatastrskih načrtov grafične izmere (NGI) sem pogrešal dve stvari: o vpliv ravnanja robov listov na detalj znotraj lista glede na Instrukcije za izvršitev deželne izmere za namen splošnega katastra - iz let 1824, 1856 in 1905 (INSTR 1824, INSTR 1856, INSTR 1905) o analizo vpliva ravnanja robov na zaris parcel glede na dejstvo, da so tudi NGI-ji tehnična podlaga pravnemu varovanju nepremičnin, torej zemljiški knjigi. Geodetski vestnik 40 (1996) 1 Skrajšani prevod INSTR 1824 s pojasnili je pripravil pokojni profesor Ivan Čuček že leta 1979. INSTR 1856 in INSTR 1905 nista prevedeni, sta pa na voljo na Glavnem uradu Geodetske uprave Republike Slovenije. Odlok avstrijske dvorne pisarne iz leta 1805 je uzakonil izdelavo zemljiškega katastra tudi v naših deželah. Do leta 1830 so bili izdelani prvotni NGI-ji. Kot katastrske občine so bile določene obstoječe davčne občine. Leta 1868 je bil opravljen ponovni obhod zemljišč (reambulacija) in natisnjeni novi načrti z novo oštevilčbo parcel. Iz INSTR 1824 se ni dalo razbrati, ali original vsebuje natančna navodila o izrisu stikov listov in meja katastrskih občin. Kratek pregled INSTR 1856 pokaže enakost te instrukcije z INSTR 1824 glede zamejničenja lastniških meja in izdelave indikacijskih skic. Menim, da ne bom dolgovezen, če bom iz INSTR 1824 v celoti dobesedno prepisal poglavje Označevanje in stabilizacija posestnih mej - členi 204.-213.: • ,,204. člen: Vse občine se eno leto pred izmero obvestijo, da uredijo posestne meje v svojem obsegu. • 205. člen: Urediti je treba tudi vse sporne meje. • 206. člen: Štirinajst dni pred začetk~m detajlne izmere se občina pozove, da posestne meje zamejniči. • 207. člen: Zamejničenje opravijo v primeru, da meja ni naraven objekt, posestniki s koli, kamni ali drugimi enostavnimi znaki. • 208. člen: Zamejničenje mora biti opravljeno tako, da se mejna linija od znaka lahko vzame kot prema. • 209. člen: Občinsko lastnino zamejniči občina v prisotnosti sosednjih posestnikov. • 210. člen: V primeru sporne meje se sporni del natančno zamejniči, ta del prikaže geometer kot posebno parcelo. • 211. člen: V zapisniku se smatra kot posestnik oseba, ki zemljišče stvarno poseduje in pličuje od dohodka.davek. Če je posest sporna, vpiše geometer vse sporne interesente kot posestnike s posebno označbo - sporno. • 212. člen: Če se spori v teku detajlne izmere uredijo, geometer izmero popravi. • 213. člen: Če rešuje spor sodišče, ko je geometer občino že zapustil, se to ureja v postopku reklamacij naknadno." Bistveno pri tem je, da so bile tudi leta 1868 sestavljene indikacijske skice. Dobesedno navajam člena 352. in 353. iz INSTR 1824: • ,,352. člen: Ko je izmera končana, opravi geometer reambulacijo, to je obhodi vsako parcelo v navzočnosti občinskega uradnika (sodnik in porotniki) in treh posestnikov, ki poznajo posestno stanje v občini, s čimer se prepriča o pravilnosti indikacijske skice. • 353. člen: Po izvršeni reambulaciji in odpravi napak potrdijo vsi navzoči pravilnost skice s podpisom na hrbtni strani in podpise overijo z občinskim žigom." Z drugimi besedami - izmeri leta 1825 in leta 1868 sta nastali na osnovi mejnega ugotovitvenega postopka, ob katerem so zastopniki lastnikov zemljišč podpisali zapisnik mejnega ugotovitvenega postopka. Upoštevati je treba, da je bila ob takratnem času še večina ljudi, posebej starejših, nepismena. Leta 1883 je bila v Geodetski vestnik 40 (1996) 1 sedanji obliki (na sistemu realnih listov) ustanovljena zemljiška knjiga. Sistem realnih listov imenujemo tudi sistem zemljiškoknjižnih vložkov. Ob nastanku je zen::ljiška knjiga dobila kopije zemljiškokatastrskih načrtov za vsako katastrsko občino posebej. Od leta 1883 tudi vzdržujemo evidence zemljiškega katastra. Ob ustanovitvi zemljiške knjige so zemljiškokatastrski načrti prikazovali meje lastništva, ki so bile hkrati tudi meje posesti. Te meje so pravno varova.nc z vpisom lastništva v zemljiško knjigo in sicer v obsegu, kot ga prikazujejo NGI-ji, nastali ob izmeri leta 1868. Ti načrti so edini dokaz o obsegu lastništva in torej zavezujoč dokaz pri vzdrževanju zemljiškega katastra in zemljiške knjige. S pridobitvijo Hepremičnine in z vpisom te nepremičnine v zemljiško knjigo v obsegu po podatkih zemljiškega katastra zemljiškoknjižni lastnik prepusti in zaupa skrb za nedotakljivost obsega in lastništva svoje nepremičnine obema pristojnima službama - zemljiškemu katastru in zemljiški knjigi. Zemljiška knjiga se že ves čas popolnoma zaveda naloge nad vpisano nepremičnino v okviru svoje pristojnosti. Služba zemljiškega katastra pa se te :naloge že nekaj časa ne zaveda več. Hude besede - pa vendar. Sedanja geodetska zakonodaja z mejnim ugotovitvenim postopkom uzakonja nepravilno in nepravično urejanje meja posesti namesto urejanja meja lastništva v smislu vpisa v zemljiško knjigo. Ob zahtevi za ureditev meje je nedopustno, da geodetsko-tehnično neuki stranki vsiljujemo vMprejšnjo odločitev o tem, na kakšen način hoče imeti urejeno mejo. To je vendar naša službena dolžnost. Zakonodaj;J mora uzakoniti prenos obsega nepremičnine v naravo po podatkih zemljiškega katastra. Če je edini izvirni podat-ek o obsegu nepremičnine NGI, ga je pač treba upoštevati v skladu s strokovno presojo. Če se spremeni nosilec izvirnih podatkov, je treba zagotoviti nespremenjenost kvalitete izvirnega podatka. Vse tri inštrukcije zelo podrobno razčlenjujejo vsak posamezen tehnični postopek pri izdelavi načrtov. Iz opisa teh postopkov je možno razbrati vpliv različnih pogreškov pri risanju načrta na merski mizi. Vsakdo, ki se pri svojem delu poolrobneje srečuje z NGI-jem, bi se moral nujno temeljito seznaniti z INSTR 1824. MeEirn, da b~ moral Glavni urad Geodetske uprave Republike Slovenije poskrbeti za ponatis I:NSTR 1824 ali njen prenos na disketo. Posebej se mora temeljito seznaniti z vsemi tren1i inštrukcijami vsakdo, ki na kakršenkoli način posega v NGI. Namreč, pri vseh posegih v NGI-je je treba predložiti tehnično verodostojen dokaz da se, v smislu vpisa v zemljiško knjigo, s tem posegom niso porušile stvarne pravice na zemljiščih. Izris robov listov, meja katastrskih občin, inšpektoratov in kronskih dežel je odpravljanje celotnega skupka napak, ki so se nakopičile med posam.~znimi postopki risanja načrtov. Opis posameznih postopkov bi sicer presegel okvir tega članka. Iz lNS"1~R 1856 bom navedel vsaj glavne poudarke pri izdelavi NGI-ja - v oklepaju navajam ustrezne člene. Trigonometrična triangulacija (115.-118.): po tri točke te triangulacije morajo pasti na območje ene kvadratne avstrijske milje (k.a,m.). Grafična triangulacija (119.-149.): se izdela na listih v merilu 1:14 400 v okviru ene ka.m. Pri postavitvi točk je treba misliti na stike listov in katastrskih občin. Opisano je mersfo orodji;. V prilogi so podani posamezni primeri postavitve točk. Ce triangulator ug~t~~;i nap_ako ~- . . trigonometrični triangulaciji, sporoči to napako inšpektorJtL Oocme pnskrbl)O signale Geodetski vestnik 40 (1996) 1 in skrbijo, da se postavljeni signali ne uničijo. Koordinate točk grafične triangulacije se skrbno odčitajo z robov triangulacijskih listov. Dovoljena razlika pri seštevanju obeh vrednosti posameznih koordinat od roba lista je lahko samo nekaj desetink sežnja (klaftre ). Večje razlike je treba odpraviti. 147. člen smiselni prevod: Če se triangulator drži teh navodil, se bodo koordinate skupnih točk na robovih listov razlikovale samo za 3/10 - 4/10 sežnja. Ugotovljena razlika se razpolovi in zmanjšuje proti notranjosti vsakega lista posebej. Ta porazdelitev napake ne vpliva na posnetek detajla. Menim, da je dobesedni prevod tega člena razumljiv samo na praktičnem primeru. 148. člen: Točke trigonometrične triangulacije se označijo s trikotniki, grafične triangulacije pa s krogci. O katastrskih občinah (150.-183.): Posnetek detajla se opravi znotraj posamezne katastrske občine. Označitev in zavarovanje posestnih meja (v smislu lastninskih meja, 184.-191.): v bistvu enako že navedenim členom 204.-213. INSTR 1824. Posnetek detajla (198.-202.): Osnovno merilo načrtov je 1:2 880, ostali načrti so še 1:1 440 in 1:5 760. 200. člen: V merilu 1:5 760 se lahko posnamejo posamezni predeli z manjvrednimi kulturami. Grafična triangulacija teh predelov je bila običajno izdelana v merilu 1:28 800. 202. člen: Obvezno pa se predel katastrske občine, posnet v merilu 1:5 760 še med poletnim delom na grafični način prenese v načrt v merilu 1:2 880. O geometrični mreži (207.-213.): Geometer dobi že izrisan okvir lista sekcije ali pa ga pripravi sam. Na osnovi koordinat zelo skrbno nanese točke grafične triangulacije. 208. člen: Pomembno! Geometrično mrežo zakoliči geometer sam tako na gosto, kot jo potrebuje za geometrično triangulacijo in posnetek detajla. Vse linije sekcije (roba lista!) se na odprtem zemljišču zakoličijo in označijo z vsaj tremi znaki. Kjer je smiselno, se označijo tudi vogali sekcije. Geometer približno vsakih 400 m označi tudi potek meje katastrske občine. Vse točke presekov sekcij in katastrskih občin (Alle Sections- und Gemeinde-Anstosspuncte) se označijo s krogci in prevlečejo s tušem. Te točke, ki jih je treba določiti tudi na stiku (Diese Puncte, welche auch im Anstosse bestimmt werden muessen), služijo za točnejšo in lažjo sestavo listov. 210. člen: Geometrična triangulacija poteka iz velikega v malo - torej od robov sekcije proti notranjosti lista. 212. člen: Če se pokaže pri kontroli grafične triangulacije ·razlika do 1 seženj na 1 000 sežnjev, se ta razlika sorazmerno porazdeli na najmanj dve grafični točki. Ce razlika preseže dva sežnja, se o tem obvesti inšpektor. Posnetek parcel (272.-289.): Po možnosti se mejna točka določi s triangulacijo. Pri uporabi merske verige je nujna kontrola. Posebej je določeno, kako se snemajo parcele v mestih in zaključenih krajih. 281. člen: Rob lista! Če pade parcela na dva ali več listov: če je dovolj prostora, se celotna parcela posname na en list; če ni dovolj prostora, se točke presečišča posnamejo na obeh listih. 282. člen: Meje katastrskih občin se po pravilu posnamejo v obeh katastrskih občinah. Izjeme so opisane. O stiku listov in občin (289.-295.): V nadaljevanju govori tudi o mejah inšpektoratov in kronskih dežel (!) - državna meja - in o upoštevanju razlik, ki se pokažejo glede na prvotne posnetke (1824). 289. člen: Stik listov (sekcij) mora geodet opraviti iz skupnih točk. Pri zasukih se morajo razlike razdeliti in pomakniti linije obeh sekcij, kot tudi nasproti ležeče linije sekcij. Stične točke se morajo točno ujemati, ne samo med seboj, temveč tudi s palčno razdelbo. Geodetski vestnik 40 (1996) 1 Vse parcele ali deli parcel, ki potekajo prek dveh listov, se prenesejo in v obeh sekcijah izrišejo. 290. člen: Tudi stik dveh katastrskih občin se opravi iz skupnih točk. Pri zasuku sekcije prek dveh sežnjev se premaknejo glede na porazdelitev razlike tudi linije sekcije, pri čemer pa ne sme trpeti stik sekcij. 29L člen: Vsi dvomi, ki se pojavijo o ureditvi stikov, morajo biti odpravljeni na kraju samem in še med terenskim delom. Matematično natančno opisuje izris stikov listov INSTR 1905 v členu 118. V opombi pod črto je tudi opisan nastanek ukrivljenosti robov listov. Prevod tega člena bi zahteval poseben krajši članek V členih 119.-123. je matematično natančno opisan stik meja katastrskih občin. Pravo razdejanje v NGI-ju je povzročil nepravilno razumljeni mejni ugotovitveni postopek, uzakonjen leta 1974. Že do tega leta so v veliki večini nepravilni zarisi posameznih meritev v NGI-ju porušili medsebojno relativno skladnost predstavljenega zemljišča na načrtu. Po letu 1974 pa verjetno kar večina geodetov mirne duše vriše absolutno pravilno novo meritev v relativno pravilno okolje NGI-ja. S tem povzročimo na robnih parcelah območij popolno neskladje s stanjem na kraju samem. Torej, če se je do sedaj stanje na načrtu še ujemalo s stanjem na kraju samem, smo ga z napačnim vrisom brez potrebe pokvarili. Sedanji način vrisovanja sprememb v NGI je nestrokoven in povsem zanemarja dvoje dejstev: o z nepravilnim vrisovanjem sprememb v NGI-ju povzročamo nesorazmerja na delu NGI-ja, za katere ni drugih tehničnih podatkov in je edino NGI podlaga vpisa lastništva v zemljiško knjigo v obsegu, ki ga prikazuje ta NGI, o za vsako novo meritev oziroma spremembo imamo elaborat zemljiškokatastrske izmere in je NGI samo evidenca novih meja v okviru obstoječega stanja na načrtu. O parcelah imamo v naših evidencah štiri vrste podatkov različnih kakovosti in pravne podlage: o območja prvotnih NGI-jev v merilih 1:2 880 ali 1:5 760 o območja NGI-jev z vrisanimi spremembami = vzdrževani NGI s spremljajočimi podatki o meritvah v arhivu o nova izmera brez podpisanega soglasja o poteku meje o nova izmera s podpisanimi soglasji o urejeni meji. Za izdajo podatkov in za terensko delo gre predvsem ločiti mejo med vzdrževanim in nevzdrževanim delom istega lista NGI-ja. Menim, da smo na OGU-ju Kranj že po prvih pogovorih o tej zadevi našli pot za označitev parcel, ki ležijo na robu dosedanjih meritev v načrtih NGI-ja in so torej njihovi zarisi dvomljivi. Predpogoj za tako označitev pa je vzpostavitev evidence elaboratov od leta 1883 dalje. Menim, da je treba predpisati navodilo o vrisovanju sprememb v NGL To navodilo mora biti predvsem v skladu z INSTR 1824, INSTR 1856 in INSTR 1905. Glede na ponovno pravilno gledanje na lastništvo na nepremičninah menim, da je treba ostro ločiti med dvojno vlogo NGI-ja: prvotno vlogo NGI-ja pri vzdrževanju katastra in novo vlogo NGI-ja kot podlago prostorskih evidenc, torej v informatikL Natančnost NGI-jev, prenešenih na računalniški medij za potrebe informatike v najširšem smislu, je lahko ohlapna. Nikakor pa ne morejo biti taki načrti posredovani strankam kot nadomestilo Geodetski vestnik 40 (1996) 1 origi.r13lnih NGI-jev rJri vzdrževanju katastra. Oba, lastnik nepremičnine in geodet pri delu na terenu, morata imeti na razpolago en in isti .NGI. Predlagam naslednje: pred leti je geodet pri delu v Občini Tržič pri vrisu odmere dolžinskega objekta v NGI spregledal, da sta lista zasukana. Iz nepravilnega vrisa je sledila nepravilna površina in iz te nepravllna odškodnina .. Oškodovanec je napako opazil, prišlo je do sodnega spora in obnove postopka. V opisanem postopku so na razpolago vsi tehnični podatki, vključno z G.K koordinatami točk nove izmere. Iz predlaganega ravnanja robov listov in s primerjavo omenjenih podatkov iz našega arhiva bi morda prišli do oprijemljivega zaključka o posledicah ravnanja robov lista pri zasukanih listih. S pridobitvijo nepremičnine in z vpisom te nepremičnine v zemljiško knjigo .v obsegu po podatkih zemljiškega katastra zemljiškoknjižni lastnik prepusti in zaupa skrb za nedotakljivost obsega in lastništva svoje nepremičnine obema pristojnima službama zemljiškemu katastru in zemljiški knjigi. Prispelo za objavoi 1996-03-01 Željko Zlobec Območna geodetska uprava Kranj, Kranj Porc;čiio o aktivnostih strokovne organizacije geodetov v SR Slove11iji -- 1911-1971 I. Uvod Pri zbiranju podatkov o razvoju in delu strokovne organizacije geodetov smo zaradi popolnosti poročila upoštevali vse podatke naših predhodnikov. II. Obdobje od ieta 1911 do 1918 Po zapisnikih smo ugotovili, da je bila skupščina geometrov za Kranjsko 3.V.1911 v prostorih tedanjega Evidenčnega (katastrskega) urada na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Od 25 članov je bilo navzočih 13. Posebno prisrčno je bil pozdravljen član, ki je prišel iz „daljnega Črnomlja". Najaktualnejši sta bili temi predvidene „uradne pragmatike" in ustanovitev knjižnice. Prosili so finančnega upravnika za opremo evidenčnih uradov z instrumenti in 1rugimi pripomočki. Organizirano je bilo predavanje o „postavljanju meje med posestvi". Ze tedaj so imeli tudi svoje poklicno glasilo. S Centralnim društcvom, ki je imelo sedež na Dunaju, so imeli nerazčiščene račune. Leta 1912 je bila skupščina v prostorih tedanjega hotela Tratnik na Trubarjevi cesti. Navzočih je bilo 14 članov. V Ljubljani je živelo v tistem času 30 geometrov, v notranjosti pa 14, torej vseh skupaj LJ4, v društvo pa je bilo včlanjenih 25. Glede na to, d;:;. je bi! v sestavi uradnikov te stroke „izkl.iučno akademski geometrski podmladek", naj bi „geodetski tečaj" kmalu prerasel v celovito geodetsko fakulteto. Na državnem zboru na Dunaju so si prizadevali k razvrščanju v VII. in ne v VHt razred (po povprečno 16 letih službe). S to resolucijo so seznanili tudi Hrvaški klub. Pisarniško osebje je bilo premalo izobraženo, potrebovali bi ljudi, ki bi imeli vsaj nekaj razredov srednje šoie, saj so Geodetski vestnik 40 ( 1996) 1