COLOliEVE
inFOimACiJE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVIII.	APRIL 1989 263360 Št. 4(195)
Na obronku petdesetih let
Izvidnik sem,
ki se ne sme umakniti.
Vzdržati moram, kjer sem, sredi nevarnosti, sredi nečloveške
tišine varljivega reda, sredi groženj in tesnob,
sredi sovražnikov in prijateljev, med znanci in tujci, med bitji, ki me potrebujejo in na položaju, ki me ne potrebuje, med osvoboditelji in rablji, med mrtvimi in nerojenimi.
Z vsemi, ki so na slovenski zemlji poklicani v človeškost,
sem eno telo,
ki se uresničuje in napreduje
E. Kocbek
V prejšnji številki smo na tem mestu brali o merilih, številkah in odstotkih. O stvari, ki je živa, nas zanima, ki je del našega trenutka. Živi pa so tudi spomini: april je mesec čisto drugačnih spominov. Aktualnih še posebej v časih, ki jih prav zdaj do-čutevamo z bolečino okrog srca. Spominov na začetek zaveze vseh, ki so v naši domovini znali v prelomnih dneh združiti korak, pozabiti na ideološke razlike, zastaviti razum in moč, pest in besedo v ne prej ne pozneje tako enotno osvobodilno fronto.
Že precej je minilo od tistega aprila tam pod Rožnikom — ko so ljudje vedeli za pot. V dnevniških zapisih s preteklih let nam kronist, ki je bil poleg borca, politika in kulturnika predvsem človek, takole zapisuje znamenja in dokumente časa:
— V pretekli noči (29. 11. 1943, op. ef.) smo položili tudi formalne temelje jugoslovanski federaciji, danes smo torej začeli živeti v novi državni skupnosti Jugoslovanov. Slovenci smo v tej federaciji zavarovani narodno in družbeno, izbojevali smo si svojo vojsko in svoje gospodarstvo, zdaj si želimo samo še to, da bi nam konec vojne zaokrožil narodne meje. Vse drugo, predvsem varnost in neokrnjenost človeškega duha je poslej odvisno od nas samih in od naše notranje moči.
(E. Kocbek)
O tej zavarovanosti, o kateri dokaj prepričljivo zaverovano piše avtor in soustvarjalec Avnojske domovine, je zgodovina do konca osemdesetih let položila na oltar revolucije nekaj drugačnih razlag in zmag.
Kakor-koli, bil je že april, ko smo prvič po karantanskih knezih izbirali svojega predstavnika oz. že skoraj voditelja države na nekoliko drugačen način. Imeli smo predstavitve in volitve kandidatov, ki niso bili že vnaprej abonirani zaradi zaslug ali revolucionarnega pedigreja. Vsekakor bo njegova pot težka, ostane nam, da mu s pesnikom zaželimo: „Trd bodi, neizprosen, mož jeklen."...
Še vedno je april, ko seje ponovno zamajala naša slovenska državnost. Dokaz in rezultat nesposobnosti dosedanje ..revolucionarne" (le kje revolucija traja kar 45 let?) vladne politike je stanje na jugu države, žal nas (nekatere) zgodovina uči, da sila rodi le silo, da z vojsko ni mogoče reševati temeljnih narodovih problemov in vprašanj.
Mimo našega republiškega vodstva, v katerega smo trdno zaupali, mimo vseh frontnih organizacij in zvez, ki obljubljajo demokratično preobrazbo, si nekateri privoščijo vpoklic slovenskih rezervistov na orožne vaje na Kosovu.
Upor proti preganjanju četverice je bil klen, združil nas je, nam v širino odprl obzorje svobode, tu pa smo odpovedali, žrtvovali smo fante, može in očete za stvar, v katero ne verujemo, za katero smo prepričani, da je zgrešena v bistvu.
Vedno dlje smo od vseh pomladnih vetrov, ki prepihavajo okostenele trdnjave real-socializma. Kdo nam bo odškrnil vrata za vstop v moderno Evropo, otovorjenim s hipoteko pravovernosti YU poti?
Najbrž to ni bila ne želja ne vizija vseh, ki so se zbrali 27. aprila pod Rožnikom.	-
Dan žena 1990
Promociji proizvodnega programa Zagreb in Sarajevo
Akcije s področja trženja na posameznih področjih naših predstavništev so v polnem teku. Tako prav sedaj prihajamo iz promocije proizvodnega programa iz Zagreba in Sarajeva. V teh mestih smo v sestavi delavcev predstavništva, razvojnih inženirjev in komercialistov uspešno predstavili naš proizvodni program široke potrošnje v besedi in sliki. Zanimanje za naš program je veliko, kar lahko zaključimo iz števila udeležencev in povečanim povpraševanjem po naših izdelkih.
Naši kupci, projektanti in izvajalci del v gradbeništvu, so prejeli urejene kataloge za široko potrošnjo in gradbeništvo, kakor tudi vsa navodila, kje to blago lahko kupijo in prejmejo, ter dodatna navodila za uporabo naših premazov.
Vsi skupaj smo si pridobili nove izkušnje, predvsem v diskusijah so bila zani-
miva vprašanja, kot so: Ali že delamo ognjevarne premaze? Ali izdelujemo premaze za les, ki ne škodujejo zdravju? itd.
Naši strokovnjaki iz tehničnega področja ing. Hafner, ing. Marija Petek in v Sarajevu tudi ing. Franc Knific, so uspešno odgovarjali na vprašanja naših kupcev.
Želje naših kupcev moramo prenesti v proizvodnjo med sodelavce, za katere pričakujemo, da nam bodo v tej borbi za izboljšanje kvalitete poslovanja ter odnosa do kupcev priskočili na pomoč in realizirali vsa naročila v čimkrajšem času.
Ponovno ne moremo mimo dejstva, da obstaja močna konkurenca, katero bomo lahko prehiteli le s kvalitetnejšo ponudbo in še večjo pozornostjo do slehernega kupca.
Bojan Sever
Na anketo glede praznovanja dneva žena se je odzvalo od 246 sodelavk, zaposlenih v Colorju, le 51, kar je skromnih 18,4%.
Za varianto 1 — prosto nekaj ur, brez proslave, denar v humanitarne namene — se je odločilo 5 sodelavk.
Za varianto 2 — normalen delovni dan, denar v humanitarne namene — so se odločile 4 sodelavke.
Za varianto 3 — prosto nekaj ur, kulturna prireditev — so se odločile 3 sodelavke.
Za varianto, kjer je bila ponujena možnost, da same podate svoj predlog, je oddalo svoje glasove za prost dan 33 sodelavk.
In kaj misli ostalih 81,6% sodelavk?
Izvršni odbor sindikata bo storil vse, da bo realizirana varianta, za katero je oddalo svoj glas 33 sodelavk. Vendar se pa v sindikatu zavedamo, da odločitev o prostih dnevnih ni le v domeni sindika-
Seznam jubilantov za leto 1989
10 LET
1.	Bertoncelj Roman
2.	Bezlaj Jože
3.	Cedilnik Franc
4.	Čuk Dragica
5.	Dermota Helena
6.	Dolinar Herman
7.	Dobnikar Marjan
8.	Erjavec Marija
9.	Gjergji Luz
10.	Goričanec Ivan
11.	Goričanec Dragutin
12.	Grčar Marinka
13.	Gregorčič Vlasta
14.	Grkman Janez
15.	Jene Marjeta
16.	Kern Pavel
17.	Kosec Stane
18.	Kralj Miroslav
19.	Križaj Frančiška
20.	Kunaver Matjaž
21.	Lenardič Valerija
22.	Miskič Hasnija
23.	More Judita
24.	Ostojič Radovan
25.	Paniko Zoran
26.	Perger Ljubomir
27.	Plešec Nevenka
28.	Proj Majda
29.	Rakovac Josipa
30.	Rekič Martina
31.	Savič Bogoljub
32.	Smertnik Bruno
33.	Stankovič Dobrosav
34.	Stenovec Simona
35.	Škulj Branko
36.	Švigelj Bojan
37.	Tavčar Ljudmila
38.	Trampuž Danica
39.	Zavrl Tone
40.	Zdešar Ida
41.	Žibert Ivan
20 LET
1.	Bečan Rafael
2.	Bradeško Egidij
3.	Bukovec Miloš
4.	Češnovar Janez
5.	Dumešič Tomo
6.	Fidanovski Dimitar
7.	Fojkar Alojz
8.	Gostič Jože
9.	Hafner Matjaž
10.	Hodnik Alojz
11.	Hudež Slavko
12.	Istenič Saša
13.	Jemec Bernarda
14.	Kosec Frančišek
15.	Koželj Frančiška
16.	Krmelj Marjan
17.	Kuret Jurij
18.	Petač Milan
19.	Plešec Frančišek
20.	Pustovrh Pavel
21.	Sešek Avgust
22.	Stenovec Janez
23.	Škof Majda
24.	Škof Andrej
25.	Trampuš Alenka
26.	Založnik Andrej
27.	Založnik Pavel
28.	Žnidaršič Marjan
30 LET
1.	H oj kar Andrej
2.	Hribernik Milena
3.	Jamšek Viktor
4.	Jenko Stane
5.	Rot Marija
6.	Sajovic Jernej
7. Velkavrh Viktor
Kratke novice
REGRES
Letošnji regres za letni dopust bo znašal 1.000.000, 900.000, 800.000 din. Po sklepu sindikata bodo najvišji regres dobili tisti delavci, ki so v mesecu marcu zaslužili manj kot 2.000.000 din osebnega dohodka (za 192 ur, ne šteje bolniška, osebna ocena...)
Povprečni regres 900.000 din bodo dobili delavci, ki so v mesecu marcu dobili od 2.000.000 — 3.000.000 din, najnižjega pa vsi ostali.
Višina regresa bo torej zadostovala za pokritje plačila letovanja v počitniških objektih (zidani 90.000 dnevno, prikolice 60.000 dnevno).
KADRI
Število zaposlenih narašča. Če je bilo v Colorju v januarju zaposlenih 684 delavcev in 8 pripravnikov, slika v mesecu marcu kaže stanje 691+8 pripravnikov.
SKUPŠČINA
ŠPORTNEGA
DRUŠTVA
V začetku aprila je bila redna letna skupščina športnega društva Color, kjer so naši športniki pregledali delo preteklega leta in postavili plan za letošnje leto. Predsedniki sekcij v glavnem ostajajo isti s tem, da je nogometno prevzel Bojan Škulj, košarkaško pa Roman Žavbi.
Za predsednika ŠD Color je bil izvoljen Zoran Paniko.
DODATNI DOPUST
Debata okoli dodatnih dopustov zaradi škodljivih vplivov delovnega okolja je končno dobila svoj epilog. DS je sprejel šele četrto varianto, ki izgleda takole:
Vsi delokrogi, ki imajo število točk na pogoje dela:
1—4 — dobijo en dan dodatnega dopusta
5—10 — dobijo 2 dni dodatnega dopusta
11 —17 — dobijo 3 dni dodatnega dopusta.
REALIZACIJA
Prodaja še naprej ugodno poteka. V mesecu marcu smo prodali skupaj 3324 ton naših izdelkov v vrednosti dobrih 58 milijard din. Smole smo prodali 913 ton, premaznih sredstev pa 2314 ton. V letošnjem letu smo tako do konca marca prodali 8790 ton izdelkov, kar je 3,4% več kot Jani v enakem obdobju. V mesecu marcu smo v Sloveniji prodali 1333 ton, na področju predstavništva Beograd 365 ton, Zagreba 354 ton, Reke 208 ton, Sarajeva 328 ton in Skopja 130 ton. Konvertibilni izvoz je znašal 346 ton, klirinški pa 457 ton.
ODPRAVNINE,
JUBILEJNE
NAGRADE
Delavski svet je na zadnji seji sprejel tudi sklep o novi osnovi za višino nagrade ob odhodu delavca v pokoj in višino nagrade za delovni jubilej.
Po novem predlogu, povzetem po sindikalni listi, je osnova za izračun povprečni neto OD zaposlenih v gospodarstvu v preteklem tromesečju (prej v preteklem letu).
Jubilejne nagrade imajo enako osnovo s tem, da znašajo za:
10 let delovne dobe največ 50%, to pa je letos 800.000 din
20 let delovne dobe največ 75%, to pa je letos 1.200.000 din
30 let delovne dobe največ 100%, to pa je letos 1.600.000 din.
NAGRADE
INOVATORJEM
Določeni so novi zneski za nagrade inovatorjem. Tako znaša nagrada za inovacijski dohodek do 180.000 din 30% le-tega in tako naprej kot je razvidno iz tabele, do 180.000 30%
od 180.000 do 350.000 26% + 10.000 od 350.000 do 1.800.000 18% + 40.000 od 1.800.000 do 3.600.000 12% + 160.000 od 3.600.000 do 8.800.000 12% + 300.000 od 8.800.000 do 18.000.000 4% + 560.000 od 18.000.000 do 36.000.000 3% + 750.000 od 36.000.000 dalje
2% + 1.100.000	I. K.
Izvršljivi
sklepi
disciplinske
komisije
Pejo M1JATOVIČ, na delih in nalogah pomočnik izdelovalca smol, je odgovoren za malomarno opravljanje in neupoštevanje navodil dežurnega delavca v izmenskem delu dne 7. 11. 1988 pri filtraciji smole S 368 W 60 v rezervoar št. 16, ter za uničenje 40 kg smole. S tem je storil hujše kršitve delovne obveznosti po 1. in 18. točki 42. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 10% OD za mesec november 1988.
Ta sklep je dokončen, ker ga je delavski svet dne 23. 3. 1989 potrdil in delavčev ugovor zavrnil kot neutemeljen. Delavec je dolžan denarno kazen plačati sam ali podati pismeno izjavo, da dovoljuje odtegljaj od akontacije osebnega dohodka. V nasprotnem primeru bo predlagana izvršba pred rednim sodiščem s tem, da bo delavec nosil še stroške postopka skupno z zamudnimi obrestmi.
S sklepom delavskega sveta, sprejetem dne 23. 3. 1989, je bil en delavec, po temeljiti presoji dejanskega stanja in dejstev, navedenih v ugovoru, v celoti oproščen odgovornosti za krivdno ravnanje in s tem razveljavljen sklep senata št. 11/88-6.
Nostalgija
preteklosti
Nekega sončnega dne v preteklem marcu je na medvoško železniško postajo prisopihala čisto prava stara lokomotiva, v otroških letih smo ji rekli Tere-zinka — z zvončkom vlak.
No, ta lokomotiva je bila sicer brez zvončka, ampak iz nje se je čisto zares kadilo, piskala je pa tudi tako lepo in prodorno, da si se ob pogledu nanjo moral raznežiti in si nehote priklicati v spomin mlada leta, ko smo se nekateri s takšno lokomotivo vozili, točneje takšna lokomotiva je vlekla za seboj kar lepo število vagonov, ki so seveda bili tudi povsem drugačni od sedanjih.
V	preteklosti ni bilo nič posebnega, če so se takšne in podobne lokomotive barvale s Colorjevo barvo. Prav za ta namen se je v stari kuhinji delal Lak z lokomotive črni. Lokomotiva, ki jo danes gledamo tu na sliki, je po dolgih letih pričela dobivati nov izgled. Marljivi delavci ŽG Ljubljana so se odločili lokomotivo popraviti, olepšati in jo poslati zopet na tire opravljati svojo osnovno dejavnost, seveda to le za turistično popestritev ponudbe in prav je tako.
Za zaščito in prebarvanje se je tokrat uporabilo bolj sodobne materiale za ki-tanje, Epoxy in Poliester kit, za lepši izgled in lep sijaj pa kar Syntol.
Kje pa piše, da takšna spoštljiva lokomotiva ni vredna dragocene preobleke.
V	perspektivi upam, da nam bodo prijatelji — železničarji — omogočili kakšno vožnjo s predstavljeno lokomotivo, pa čeprav samo iz Medvod do Škofje Loke, še vedno bo na sončni strani Alp.
Jolanda Lešnik
Komisija za interno odprodajo odpisanih sredstev
Obvestilo
Komisija objavlja datum interne odprodaje za odpisana OS in drobni inventar, ki bo v torek, dne 09. 05. 1989 od 13—15 ure, v skladišču gotovih izdelkov v Medvodah (klet). V prodaji bodo naslednja OS in drobni inventar (seznam v prilogi).
Pogoji za nakup so takojšnje plačilo izklicne cene in pripadajočega prometnega davka, če bo več interesentov za isti predmet, velja načelo „kdo da več“. Kupci so dolžni predmete plačati in odpeljati isti ali naslednji dan.
* Opomba
Osnovna sredstva, ki so predvidena za prodajo na licitaciji, bodo prodana na licitaciji, ki je predvidena kasneje.
Za komisijo Ivan Vrtnik
SEZNAM OSNOVNIH SREDSTEV
IN DROBNEGA INVENTARJA ZA INTERNO
ODPRODAJO
Zap.	Oznaka	Naziv	Inventarna	Ocenjena
št.	na OS	OS	številka	vred. (din)
01.	01	Peč		50.000
02.	05	Pis. miza	6480	20.000
03.	06	Pis. miza	2042	20.000
04.	07	Omara — hrast	—	20.000
05.	08	Klub. miza	4978	20.000
06.	09	Miza	—	5.000
07.	10	Stol	1819	10.000
08.	11	Klub. miza	1652	10.000
09.	12	Fotelj	2049	20.000
10.	13	Fotelj	2044	20.000
11.	14	Fotelj	2046	20.000
12.	15	Klub. miza	2055	30.000
13.	16	Klub. miza	2047	50.000
14.	17	Stroj, miza	—	10.000
15.	18	Fotelj	2045	20.000
16.	19	Pis. miza	2051	25.000
17.	20	Pis. miza	2057	100.000
18.	21	Pis. miza	2954	50.000
19.	22	Pis. miza	5415	70.000
20.	23	Pis. miza	2478	50.000
21.	24	Pis. miza	5557	60.000
22.	25	Pis. miza	2932	50.000
23.	26	Pis. miza	2477	50.000
24.	27	Pis. miza	2953	50.000
25.	28	Klub. miza	3590	40.000
26.	29	Stroj, miza	6773	50.000
27.	30	Stroj, miza	5099	30.000
28.	31	Pis. miza	5864	150.000
29.	33	Obešalnik	2441	20.000
30.	34	Kalkulator	4848	60.000
31.	35	Delovni pult	—	20.000
32.	36	Delovni pult	3426	20.000
33.	37	Pis. miza	2202	60.000
Nadaljevanje na 5. strani
Zvedeli smo nekaj novega...
Konec februarja letos je nekaj osmošolcev iz osnovne šole Preska, ki so vključeni v kemijski krožek, obiskalo razvojni oddelek v Colorju. Vsak dan
od daleč gledamo Color in hodimo mimo, kaj več pa o njem ne vemo. Zanimalo nas je, kako se pravzaprav naredi barva in priznati moram, da je bilo prav zanimivo.
Nadaljevanje s 4. strani
Zap. št.	Oznaka na OS	Naziv OS	Inventarna številka	Ocenjena vred. (din)
34.	39	Pis. miza	4764	50.000
35.	40	Pis. miza	3786	50.000
36.	41	Pis. miza	6604	50.000
37.	42	Pis. miza	942	60.000
38.	43	Klub. miza	—	40.000
39.	44	Stroj, miza	6787	100.000
40.	45	Pis. miza	735	50.000
41.	46	Pis. miza	—	150.000
42.	47	Pis. miza	—	150.000
43.	48	Miza	5057	20.000
44.	49	Termin, miza	—	20.000
45.	51	Rolo omara	5347	40.000
46.	52	Prev. predalnik	6746	30.000
47.	53	Predalnik	5334	30.000
48.	54	Gard. stena	—	20.000
49.	55	Omara	—	10.000
50.	57	Klub. miza	2246	20.000
51.	58	Fotelj	5298	100.000
52.	59	Fotelj	5297	100.000
53.	60	Fotelj	5296	100.000
54.	61	Stol	—	100.000
55.	62	Stol	—	100.000
56.	63	Stol	—	100.000
57.	64	Stol	2205	15.000
58.	65	Stol	1371	15.000
59.	66	Klub. miza	3534	10.000
60.	67	Klub. miza	—	10.000
61.	68	Prevozna miza	3218	15.000
62.	69	Kov. ogrodje	—	10.000
63.	70	Kov. ogrodje	—	10.000
64.	71	Kov. ogrodje	—	10.000
65.	72	Stol	2615	1.000
66.	73	Klub. miza	—	10.000
67.	74	Stol	5821	1.000
68.	75	Stol	2392	15.000
69.	76	Stol	1375	15.000
70.	77	Stol	1376	15.000
71.	78	Fotelj	—	30.000
72.	—	Pis. miza	3533	35.000
73.	—	Pis. miza	1484	35.000
74.	—	Pis. miza	1379	35.000
75.	—	Pis. miza	2369	35.000
76.	—	Pis. miza	6191	30.000
77.	—	Omara oreh	1365	100.000
78.	—	Stol	2646	5.000
79.	—	Stol	1504	5.000
80.	—	Klub. miza	3521	10.000
81.	—	Stol	5414	5.000
82.	—	Poslovni kovček	—	50.000
83.	—	Poslovni kovček	—	50.000
Medvode, 12. 04. 1989
V popoldanskih urah smo se nekega februarskega dne zbrali v Medvodah pri vhodu v tovarno in nestrpno čakali, kaj bo. Naš prvi obisk je bil povezan s teorijo. Zvedeli smo, kako se delajo smole in premazna sredstva. Radovedno smo čakali, da bomo zvedeli, kaj bomo v prihodnjih štirih dneh, ki so bili še pred nami, naredili tudi mi sami.
Nisem še bila v pravem laboratoriju in pogled na vse tiste stekleničke, doze, vzorce raznih surovin in aparature me je kar zbegal. Vedela sem že, da se barva naredi iz smole in pigmentov. Da pa je zraven potrebno še toliko raznih dodatkov, sj pa nisem mislila. Pri tehtanju moraš biti zares natančen, saj tisto „ena žlica gor ali dol“ tukaj ne drži.
Naslednje dni smo se lotili dela. Vsak si je po navodilih naredil en vzorček barve. Najbrž je bil pogled na nas enkraten in samo za tiste z boljšimi živci. Samo malo pogledaš naokrog, koliko je že kdo popackal in polil, pa ti kar samo brizgne iz lončka. Zares dobro, da ima človek haljo.
Ko je bila barva narejena, je vsak s svojo premazal ploščico. Naslednji dan, ko so bile suhe, smo merili debelino s čopičem nanešenega sloja barve. Presenečeni smo bili, kako neenakomerno je bila barva porazdeljena po ploščici, če smo jo primerjali s tisto, ki je bila nabrizgana s pištolo.
Merili smo tudi viskoznost premazov po DIN-u in smol po Brookfieldu. Bilo je zanimivo, ko smo natehtali na kovinski pokrovček smolo, dali za pol ure v peč in potem zopet stehtali, da smo ugotovili, kakšna je suha snov. Izmerili smo tudi sijaj in vsak si je vestno zapisal vse dobljene rezultate na svojo ploščico. Ploščice smo vzeli s seboj „za spomin".
Zelo mi je bil všeč obisk v Colorju in žal mi je bilo, da ni trajal kak dan dlje. Rada bi tudi videla, kako se barve izdelujejo v proizvodnem oddelku.
Vsi se zahvaljujemo za prijaznost in potrpežljivost tovarišicama Anici in Bredi. Zvedeli smo veliko novega in bilo je zelo zanimivo.
Osnovnošolka Mojca
Nam še neznani znanec
V počastitev praznika dela —
1. maja, bo v sejni dvorani 24. aprila ob 13. uri otvoritev slikarske razstave našega člana kolektiva, zdaj že upokojenega ing. Šinkovca. Vsi ste prisrčno vabljeni na razstavo, ki bo odprta do 13. maja. Kako gleda na razstavljena dela strokovno oko, pa lahko preberemo v priloženem članku, ki ga je napisal likovni kritik in akademski slikar mag. Drago Tršar.
Branko Šinkovc, dipl. ing. kemije, rojen 1921, je začel svojo likovno pot tik pred upokojitvijo. Leta 1982 se je namreč vpisal v večerno šolo Akademije likovnih umetnosti, nato pa je obiskoval likovne tečaje pri Društvu likovnih samorastnikov, ki so jih vodili akademski slikarji. Dveletno intenzivno delo pri akademskem slikarju Savotu Sov-retu mu je dalo dodatne izkušnje pri likovnem upodabljanju (tihožitja), v slikanje krajine pa ga vpeljuje akad. slikar Marijan Tršar. Je član Društva likovnih samorastnikov v Ljubljani in likovne sekcije KUD „Lojz Kraigher" pri Univerzitetnem Kliničnem centru in Medicinski fakulteti.
Udeležil se je več likovnih kolonij (Novo mesto, Planica) in sodeluje v vsakoletnih skupinskih razstavah likovnih društev, katerim pripada.
Slikarstvo ing. Branka Šinkovca šteje zagotovo med tisto amatersko ustvarjalnost, ki ji smemo žlahtnost »ljubiteljstva" pripisati v naj čistejšem pomenu te
besede. Rastoče iz notranje potrebe, iz tiste občutljivim izbrancem prirojene likovne radovednosti, ki človeka nenehoma sili v opazovanje vidnih fenomenov, ki ga obdajajo in prepajajo; in še več, ki jih doživlja tako močno in iskreno, da se v njem prekvasijo v izrazna videnja, v oblike in barve njemu lastnega doživetja sveta. In to nič manj, če je osnovna ustvarjalna Šinkovčeva nota poudarjeno realistična. V slikah se namreč trudi, da bi doživeto občutje podal čim bolj takšno, kot je njegov vizualni vtis ob njem. Večji del njegovega izvedbenega napora je namerjen predvsem približevanju tej realni sliki sveta, ne pa morebiti katerim koli slogovnim spreminjanjem in oddaljevanjem od nje.
Na njegovih oljih razbiramo vrsto vsakdanjih predmetov, ki jih je nabral za svoja tihožitja: od vseh vrst posod, steklenic, majolk, kozarcev in krožnikov, do najrazličnejših sadežev, tkanin, drobnih predmetov z naših miz, omar in iz vitrin. Ko jih odbira in predstavlja, je studiozno zavzet, precizno pretehteva-joč skladje njihovih obrisov in barvitosti. Ne zahaja v nikakršne analize, ni obtežen s kajvemkakšnimi deformacijsko ekspresivnimi imperativi — ne, kar hoče in želi, je podoba, ki ga je — odsli-kana na njegovi mrežnici — doživljajsko pretresla, prevzela.
Da, doživljajsko pretresla, prevzela — v tem se skriva tisto neopisljivo, kar smo, najbrž hudo poenostavljeno — ujeli v besedi umetnost. Toda doživljaj
eden ume, zmore pretočiti v oblike in barve, ki pritegnejo gledalca, drugi pa ostane zgolj zapisovalec brez tega sugestivnega izraznega naboja.
Branku Šinkovcu je uspelo dvigniti te realne predstavitve narave do takšne zavezujoče sporočilnosti, da se nam zapišejo v dušo in spomin. S čim in kako? — kdo bi vedel natanko s prstom pokazati, s čim ena oblika pritegne, prevzema, druga pa pušča hladnega. Morebiti je del avtorskega čaranja v sledovih nekakšnega »naivnega" poenostavljanja vseh reči in stvari, ki jih lovi na platno. Morebiti je ujel ta izrazni čar v opaznem odstopanju od realnih razmerij in perspektivnih predstavitev krajine, saj ponekod učinkujejo nekako »otroško" gledane, »otroško" tolmačene: in prav zato toliko bolj prisrčne, izžarevajoče prvobitnost. Morebiti se skriva to preraščanje faktografskega zapisa v barvitosti, ki je vzlic očitni želji, da bi ulovila tisto v naravi, v celem poenotena, združena v sklope sorodnih barvnih sestavin. Res, le kdo bi vedel vse to razložiti brez tveganja, da en sam drobec dvigne v celoto.
Pravzaprav pa niti ni pomembno izluščiti, to razkriti, dosti odločilnejše je to občutiti, to podoživeti. Zakaj edino prek takšnega čustvenega vnikanja v intimno govorico teh olj in akvarelov bomo mogli zaobseči avtorsko sporočilo. Sporočilo, ki je — kot v vsakem žlahtnem likovnem delu — hvalnica naravi, kakor jo je doživel in po svoje na platnu in papirju izrazil v oblikah in barvah ing. Branko Šinkovc.
mag. Marijan Tršar akad. slikar in lik. kritik
Colorjevci v Grčiji
Grčiji se ne moreš izogniti. Verjetno je vsakega od nas že kdaj neusmiljeno preganjal njen duh: nekateri so se že v srednješolskih letih jezili, ker so bili stari Grki tako razborit in ustvarjalen narod in so ustvarili toliko mitov, bogov, letnic, bitk in vsega temu podobnega, nekaterim spomin še seže v čas, ko so zadnjih pet minut prepisovali obnovo Iliade ali Odiseje od svojega za umetnost nadarjenega sošolca, nekateri sa-
njajo o demokraciji, ki ima grške korenine, nekateri pa si že dolgo želijo preživeti kakšen teden na enem od grških otokov. Sama se seveda še prav dobro spomnim časa pred diplomo, ko sem sredi kupa debelih knjig skušala dokazovati sebi in mentorju na fakulteti, da je starogrška naravnopravna miselnost temelj pravne kulture.
Po tem splošnem uvodu konkretna slika: okoli trideset Colorjevcev in nji-
hovih družinskih članov se po zaslugi Alenkinih organizacijskih sposobnosti in truda neke marčne noči znajde in me-dias res: nikjer drugje kot v Atenah. Za nami je vožnja z avionom in priprave na dionizično Grčijo v restavraciji na letališču v Beogradu. Pred nami dva dneva v Atenah in na Peloponezu.
Med vožnjo z avtobusom do hotela Marathon dokaj navdušeno opazujemo blišč luči in izložbe trgovin, ki jih bomo oblegali prihodnje dni in poslušamo vodiča, ki nam razlaga, kam vse nas bo popeljal v treh dneh in nočeh. Ko smo končno v hotelu Marathon, se večina odloči, da ima Grčije za prvo noč dovolj, nekaj najbolj navdušenih pa se odpravi okušat nočne čare Aten.
Sledita dva vsestransko naporna dneva in vsi člani odprave izdatno trošimo energijo in po sili razmer malo manj izdatno denar. Ko se enkrat v teku teh dveh dni zazrem v velikansko sliko Pa-pandreua in ženske, ki mu je zmešala glavo in kariero, oba ovekovečena v kričečih mavričnih barvah na stavbi pred našim hotelom, se v meni skristalizira vseskozi prisoten občutek, da je med klasično Grčijo naših gimnazijskih let in misli in sodobno Grčijo prepad. Neprestano čutim boj dveh vtisov: z ene strani umazane atenske ulice, pisane in bleščeče izložbe trgovin, v katerih pa kljub trudu ne morem odkriti veliko stvari, ki bi se mi zdele v resnici lepe, balkansko vzdušje, v katerem se, moram reči, počutim kar domače, ogromni hoteli, ob ogledovanju katerih se ne morem znebiti vtisa, da jih je zelo malo narejenih z okusom, kaj šele z občutkom za lepoto, hrup avtomobilov, med katerimi me preseneti mnogo „jugov„ in „stoenk“, blišč in beda balkansko evropskega velemesta — z druge strani pa molčeča, skrivnostna lepota stoletja starih stebrov in stavb, že kar malce dolgočasna popolnost oblik, pomirjujoča sivina sredi zelenih grških gričev, kjer končno lahko začutim nekaj duha starih grških modrecev in zaslutim, od kod so črpali elegantno popolnost svojih misli.
Seveda pozabim na vse dvojnosti življenja, ko skupaj z ostalimi v stilu boga Bakha in grškega melosa preživljam noč v Plaki. In končno — vsa čast sirtakiju, ampak Slovenci ne moremo mimo tega, da si zapojemo par domačih, medtem ko jo, podpirajoč tovariško drug drugega, z vmesnimi postanki, v zgodnjih jutranjih urah mahamo po atenskih ulicah do hotela.
Zdaj je vse samo spomin in par fotografij in nekaj metaxe, ob kateri posredujemo prijateljem svoje male in velike vtise. Kaj neki nas čaka prhodnje leto v Parizu?	mg
10-letnica Gradbinca v Colorju
To bo pa prostor za...
Nagradna križanka

P4jSt^-
NA
l/tfWtK*f
mnetPo-
■vrcviyv<
Mtaj*
MILCf
ON1A
BeMtTKc
OA>n*
DFLA
P6.C6IV-
S>
JURCAH.
KVKAMCA
ON. M KOTOO.
HJSžRt
(ititlK)
rosNOD
OftOOtCV
CtotiCAVl
V
CiOtecO
CAN&.0
WMki
iečBEc.

ftAiNOv««
-M>tT
/fo8
»*U*SYI
*L0*0*C\
OJtH.JtA-*
iHu^Doe,
flJittSNT
CAlUHlNll)
TUjgr fl.
>Htr
oyv. M
tojb- £ i*r
102X1
Pti
KQ&fM
plus
PUAcX
Bosov
CtaMgH NCOd
fpvka
'iOKC
t96UKA
IM8-MA
BAVru,

JTAftTiu^
rpv^c
i. 1HP
OOHOIUlf
VlNk.0
A6M04T
CCINk)
vvwcvr
V t»WAtW
Ausosr
£wox
▻PL
ITC7PAU
o^.Toil«
•flciAun
ifnik>
6olPW<
IU6TUN*
MUtL-VS^KV
fiUFHP/UT
č&UtUO
3.
Aasm*;
AoOlA / 60*U1
SMTNPNr
CTSlUtV)
f^LHPD.
■AeiLONUA
BCGOAOA
eu$pvo
36XNJr
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	30.000	din
2.	nagrada	20.000	din
3.	nagrada	10.000	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v
kadrovsko splošni sektor z oznako »Nagradna križanka".
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. maja 1989. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
| Čestitamo | za dan OF g in 1. maj — | praznik | dela
Prišli — odšli od 1. 1. 1989 — 12. 4. 1989
PRIŠLI
Marjan Gulič Robert Lavrič Naim Malok Marko Jazbec Bogdan Ferlin Jurij Zakotnik Darko Lovrenčič Gašper Modic Roman Ivanuša Dušan Žunič Janez Jereb Andreja Zupančič Marko Mrgole Mihael Peklaj Boštjan Osredkar Bojan Polak Ivan Lužvec Andrej Jamnik Martin Aljaž Janko Lavrič Marko Novak Olga Fister
ODŠLI
Bernard Kostevc Jelica Maletič
Srečko Kobal — inv. upokoj.
Janez Bukovec — upokoj.
Dana Berčič — upokoj.
Marko Zupan Borut Vidmar Mirjana Horvat Milan Žvan
Viljem Šunko — upokoj.
Krunoslav Muha
AOUALES