■B DOLENJSKI LIST G L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO ME S T O Ustava - listina samoupravljanja Na povabilo okrajnega odbora Socialistične zveze Delovnega ljudstva je pretekli četrtek popoldan govoril pred 320 člani aktiva SZDL našega okraja v dvorani Doma JLA v Novem mestu podpredsednik izvršnega sveta Llls tovariš dr. Joža Vilfan. Članom občinskih odborov SZDL, njihovih komisij ln predavateljskemu aktivu okraja m vseh občin je najprej obrazložil nekatera bistvena načela osnutka nove ustave, potem pa je konkretno odgovoril še °a 35 vprašanj, ki so jih poslali predsedniki občinskih Političnih vodstev. S tem se je v našem okraju začela Uroka, vseljudska razprava o temeljnem dokumentu naše socialistične države. Tov. Vilfan je najprej opo-ž°ril na dosedanje Izkušnje Priprav za razlago osnutka nove ustave in pri tem poudaril, da noben aktivist ne more u-spešno opraviti svoje naloge, ne bo hkrati segel tudi po Programu ZKJ in ekspozeju tovariša Edvarda Kardelja, ki le govoril o novi ustavi socialistične Jugoslavije na skupnem ^sedanju zvezne ljudske skupščine in zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Razprava o novi Ustavi zveze in republike ter 0 statutih komun in delovnih organizacij, ki bo v naslednjih tednih in mesecih zahtevala od ^ vseh veliko dela, pa ni nobena agitacija. Kaj takega nam 01 potrebno, saj je osnutek r*ove ustave delo nas vseh, slehernega člana naše družbe. Podoba uspehov in naporov Vseh naših proizvajalcev-uPr»vljavcev. Razprava o Ust&vi naj odkrije slehernemu občanu tole resnico: kar je ^Pisano v osnutku zvezne Vstave, je že današnje njegovo "Vijenje. Človek, občan, je Slavni subjekt nove ustave, katere osnutek izhaja od človeka, ki deluje kot osvobojeno družbeno bitje v novih odnosih in katerega pravice izvirajo iz uveljavljanja njegovega svobodnega dela. Ustava je torej posplošitev tega. kar smo že dosegli, kar živimo in delamo. Podpredsednik dr. Joža Vil-'an je nato obrazložil odnose med osnutkom zvezne ^stave ter republiško ustavo statuti komun ter delovnih organizacij. Načela, ki jih* zajema zvezna ustava, so skupna vsem državljanom FSRJ, zato 00 splošni del v republiški ustavi krajši. V prvem delu zvezne ustave, ki je temeljni dokument položaja našega Človeka, imamo torej skupni dogovor vseh ljudi naše socia-ustične družbe. Govornik je °Pozoril na prelomno leto 1950 in uvedbo delavskega samoupravljanja, ko so bili naši proizvajalci prvikrat postavljeni tudi za upravljavce. Ta zgodovinski ukrep je začel odpravljati stare sisteme in mezdno miselnost, kot sadika vsega našega nadaljnjega samoupravljanja je pognal mogočne korenine. Spremenila se je tudi vloga družbene skupnosti, ki je živ organizem; proizvajalec odgovarja zdaj za svoje delo kolektivu in komuni, ki ni več administrativni organ. Dr. Vilfan je s tem v zvezi podrobneje razložil pomen besede »državljan« in »občan« ter razliko med njima; pri tem je zlasti poudaril, da pomeni občan bistvo spremenjenega pojmovanja človeka v naši družbeni skupnosti. Sledila je krajša razlaga odnosov med federacijo in republiko, ki dobiva po osnutku nove ustave večji pomen, a ne na škodo drugih družbenih skupnosti. Večji pomen republike nam hkrati vsem nalaga odgovorno dolžnost, da bomo zagotovili tudi osnutku republiške ustave vso pozornost. Ko je govoril o tem, da dajejo dosedanji komentarji o novi ustavi največ vprašanj s področja pravic in dolžnosti ob- Prvo zasedanje skupščine skupnosti zavarovancev Ob zaključku današnje številke smo dobili daljše poročilo o prvem zasedanju nove skupščine skupnosti zavarovancev pri zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu. Zaradi pomanjkanja prostora ga bomo v celoti objavili prihodnji teden. Za predsednika skupščine so delegati izvolili Jožeta Padovana iz Novega mesta, za podpredsednika pa Slavka Štruklja iz Sevnice. Aktivi mladih komunistov v okraju . Na pobudo občinskih komitejev LMS so začeli v občinah novomeškega okraja snovati fKtive mladih komunistov. V teh aktivih so mladi komuni-~t* z vseh področij družbene-dela, njihova poglavitna "^'oga pa je, da opozarjajo na Pomanjkljivosti in probleme, ■J nastajajo predvsem na ji(!u:;:iii iuiiiiiiiiiTiitiTtaiiiMiiuHniM ij.UHanjiuHii^LUiitiTHitTutriiiUuritiMttiuiitftiMinttiuuiiHintuuiLuiiiiaiiiiinnitiirt-I i I »Pozdravljamo določilo, da omejitev glede predsednika republike ne velja za tovariša Josipa Broza-Tita!« V Brezovici (v sevniški občini) se je na zboru I občanov, ko so razpravljali o osnutku nove ustave, I spet pokazalo, kako priljubljen in spoštovan je S predsednik republike tovariš Tito med ljudstvom. ■ Najprej so se oglasili ljudje v razpravi z mnenjem: »Strinjamo se z osnutkom nove ustave. Zlasti pa pozdravljamo določilo, ki pravi, da določba o omejitvi izvolitve za predsednika republike ne velja za prvega predsednika republike Josipa Broza-Tita«. Ljudje so začeli vzklikati predsedniku Titu. Na razpravo o ustavi so nato navezali tudi vaška pereča vprašanja. Kar šest ljudi je povedalo, 1 da jim je letos divjačina spet naredila veliko škodo v posevkih. Lovci naj nekaj te škode povrnejo. Goji vorili so tudi o bodočnosti kmetijstva in o delu kmetijske zadruge. za slovensko zgodovino od leta 1918 — 1945. Zvečer ob 20. uri je OLO Novo mesto za udeleženca posvetovanja in goste pripravil sprejem v Šmarjeških Toplicah. Danes, v četrtek, se posvetovanje nadaljuje in razpravljajo o Vodniku po arhivih v Sloveniji (referent Jože Zon-tar), o prevzemanju arhivskega gradiva (referent Boža Otorepec) in o izboru za trajno hranjenje (referent Majda Smole). Za zaključek posvetovanja bodo udeleženci ob ugodnem vremenu obiskali Bazo 20 na Rogu. Ko kot kronisti beležimo posvet slovenskih arhivarjev v Novem mestu, želimo posvetu popoln uspeh za še boljšo in smotrnejšo izvedbo arhivske službe v naši ožji domovini, prav posebej pa še v Novem mestu, središču Dolenjske, ki bo čez tri leta obhajalo šeststoletnico obstoja. 2elimo obenem, da bi posvet pripomogel tudi đo tega, da bi Novo mesto in Dolenjska v nekaj prihodnjih letih prišla do svoje prepotrebne, sodobnim znanstvenim zahtevam ustrezno napisane zgodovine. VREME OD 25. X. DO 4. XI. Padavine pričakujemo okrog 30. oktobra in okrog 3. novembra. V ostalem suho oz. lepo vreme. Dr. V. M. ■ lilHUMIllHMIBIIIM n?VO MESTO PRED SVO-•Hfll OBČINSKIM PRAZNIKOM _ 2j OKTOBROM. vfcC O TEM BERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI! Zakaj ni umetnih gnojil Zadruge pojasnjujejo, čemu ni dovolj umetnih gnojil Pod tem naslovom je tovariš S. v zadnji številki Dolenjskega Usta načel splošno znani problem — pomanjkanje umetnih gnojil pri jesenski setvi. O tem je bilo dosti govora na sestankih in v časopisju ter so problem skušali reševati prav vsi forumi: tako gospodarski, kot tudi upravni in politični. Skoda, ki bo v zvezi s pomanjkanjem gnojil nastala tudi na območju kmetijske zadruge Novo mesto, bo prav gotovo precejšnja; ne bo pa ta škoda v toliki meri materialna, če se bodo kmetijski proizvajalci držali navodil, ki jih je v zvezi s tem dal Kmetijski inštitut Slovenije po radiu in dnevnem časopisju ter Kmečkem glasu (gnojenje pšenice z osnovnimi gnojili po setvi), pač pa bo kmetijska zadruga večjo škodo utrpela na ugledu in bo zaradi pomanjkanja umetnih gnojil vsaj delno izgubila zaupanje pri proizvajalcih ... Kje je za to krivda, presodite sami! Kmetijska zadruga Novo mesto je imela v planu za jesensko setev 1962 posejati v kooperaciji z individualnimi proizvajalci 760 ha pšenice. Za te površine Je naročila 27. julija 1962 z uradno potrjenimi pogodbami preko »Agrotehnike« v Ljubljani 460 ton granuliranega nitrofos-kala .4:12:9 pri »Zorkiu v žabcu; rok izdelave je bil 15. avgust do 10. september 1962. 3. septembra pa je »Agroteh nika« iz Ljubljane obvestila kmetijsko zadrugo, da tovarna »Zorka« ne bo mogla za jesensko setev izdelati toliko nitrofoskala, da bi krila vsa naročila; v najboljšem primeru bi kmetijska zadruga Novo mesto dobila le 220 ton gnojila. Da bi krila potrebe po umetnih gnojilih v jesenski setvi, je kmetijska zadruga zato takoj naroČila pri »Agrotehniki« enostavna gnojila: superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat, s pripombo, naj Ji gnojila takoj dobavijo, kar Ji Je bilo obljubljeno. Čakala pa je zaman enih in drugih gnojil in jih še čaka. Pravočasno je dobila le 1 vagon kalijeve soli in 1 vagon amonijevega sulfata; prvi vagon nitrofoskala pa je dobila 14. oktobra, potem še 5 vagonov ih nič več. Za umetna gnojila Je kmetijska zadruga urgirala neštetokrat, tako pismeno kot o sebno in telefonsko, toda brez uspeha. Da pa bi imela zadruga sama na zalogi več gnojil, ni možno, ker nima za to primernih skladišč. Kar zadeva semenske pšenice, česar se je tov. S. tudi dotaknil, je resnica takale: Kmetijska zadruga Novo mesto je v mesecu avgustu, na celem svojem območju sklicala zasedanja področnih zadružnih svetov, organizirala s sodelovanjem SZDL sestanke po vaseh ter poslala na teren svoje kmetijske strokovnjake, ki so kmetijskim proizvajalcem poleg drugega pojasnjevali koristnost in potrebnost uporabe priznanih semen in ugodnosti, ki so v letošnji jesenski akciji dane pri zamenjavi semenske pšenice z merkantilno. Zadruga je zbirala naročila za semensko pšenico ves avgust; zadnji rok za naročilo semena pri Semenarni je bil 31. avgust. Do zadnjega avgusta je zadruga zbrala pri proizvajalcih naročil za 35 ton. sem. pšenice, naročila pa jo je pri »Semenarni« v Ljubljani 60 ton, in sicer sorte, ki so do ločene za njen rajon: San Pastore, Leonardo, fitoile de Choisv, San Marino in Hel-lkorn. Dobila je vso naročeno pšenico, razen sorte fitoile de Choisv, katere kaljivost je bila slaba in je zato niso dali v promet; pač pa je kmetijska zadruga namesto te naročila San Pastore In Leo nardo in ju tudi dobila. Pri naročilih Je zadruga upoštevala želje proizvajalcev in izkušnje svojih kmetijskih strokovnjakov. Pravilno je, da se seme pšenice zamenja vsako četrto leto. V letošnji jeseni je bilo v kooperaciji posejano s priznanim semenom pribl. 270 ha pšenice, kar znaša 35 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Obmejna nasprotja med Indijo in Kitajsko, ki že nekaj let tlijo in od časa do časa vzplamtijo, so se nenadoma zaostrila do tolikšne mere, da je zdaj mogoče že govoriti o mali obmejni vojni z uporabo tankov in celo letal. Značilno je, da so se zdaj vneli boji tudi na skrajni vzhodni meji blizu Burme, medtem ko je bilo doslej glavno žarišče napetosti in prask v Ladaku. Tudi tam potekajo zdaj boji. Torej sta sporni predvsem dve žariščni točki ozir. ozemlji. Eno ozemlje, ki meri skoraj 50.000 kvadratnih kilometrov, leži v območju tako imenovane Agencije severovzhodne meje blizu Burme, kjer je bila začrtana MacMahono-va meja. Drugo ozemlje je najmanj polovico manjše in leži na skrajnem zahodnem robu Ladaka. Tukaj so Kitajci zasedli skoraj vse sporno ozemlje. Sedanji položaj se je začel zaostrovati v začetku oktobra. Indijci so hoteli potisniti kitajske enote nazaj. To sta potrdila obrambni minister Krišna Menon in premier Nehru, ki Je tik pred odhodom na uradni obisk na Cejlon izjavil 12. oktobra, da »je ukazal indijski armadi, naj ponovno zasede ozemlje, ki so ga samovoljno okupirali Kitajci Južno od MacMahonove črte«. Pripomnil je, da ne more določiti datuma, ker je izbor primernega trenutka odvisen od vojaške presoje. Sledili so spopadi v obeh žariščih, pri katerih so imele indijske enote spočetka menda pobudo v svojih rokah. Zdaj pa kaže, da so Kitajci prešli v protiofenzivo in da so osvojili več indijskih utrdb. Boji so zelo zagrizeni in krvavi. Indijci na primer poročajo, da so samo na enem mestu pobili nad sto kitajskih vojakov. Vse kaže, da si hoče ena in druga stran tik pred zimo, ko so obsežnejše vojaške operacije onemogočene, čimbolj utrditi položaj. Čeprav se bo pozimi »vojna« nadaljevala predvsem z izmenjavo not — če ne bo prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov — je položaj zelo resen, o čemer priča tudi indijska uradna zahteva po sovjetskem posredovanju v tem sporu. Neprimerno nevarnejša in za svetovni mir neprimerno usodnejša kriza od Varnostni svet se sestane v torek zvečer na ameriško, sovjetsko in kubansko zahtevo. V sovjetski armadi so preklicani vsi dopusti. Sovjetska vlada je objavila sporočilo, v katerem ostro napada ameriško akcijo. Medtem ameriški uradni krogi zatrjujejo, da ne gre za blokado, ampak za »karanteno« Kube, kar naj bi bilo menda v skladu z ustanovno listinp Združenih narodov. Trdijo, da je pri" šlo do teh izrednih ukrepov zaradi odkritja sovjetskih izstrclnih ramp na ku- AZIJA IN KUBA spopadov na indijsko-kitajski meji pa je kriza, ki je v zadnjih urah, ko to pišemo, prikipcla do vrha zaradi Kube. Ker je položaj še silno napet in nejasen, naj se omejimo samo na najvažnejše dogodke: y V ponedeljek zvečer je ameriški predsednik Kennedv v govoru po radiu in televiziji objavil načrt sedmih točk za tako imenovano »začetno akcijo« o blokadi Kube. Kakor je dejal Kennedv, bodo vse ladje, namenjene na Kubo, ki prevažajo ofenzivno orožje, zavrnili ne glede na narodnost. Ce se te ladje ne bodo vrnile oziroma če se ne bodo dale pregledati, jih bodo ameriške oborožene sile potopile. Na Kubi so razglasili splošno mobilizacijo po govoru predsednika Kcnne-dyja. *t*ai bonskem ozemlju za vrste rakete, »kakršne ZSSR ni doslej zaupala niti članicam Varšavskega pakta«. V Washingtonu so sklicali posvet članic Organizacije ameriških držav. Medtem, ko to pišemo, plovejo številne ladje raznih narodnosti, med njimi sovjetske, proti kubanskim vodam-Te ladje naj bi po Kenncdvjevem ukazu ameriške oborožene sile ustavile b> pregledale. Ce nosijo »ofenzivno orožje«, zavrnile. že nekaj ur po krizi, ki jo že označujejo za najhujšo po drugi svetovni vojni, so se v svetovnem tisku pojavili številni komentarji, ki obsojajo to ameriško akcijo. Na sedežu Združenih narodov se zavedajo resnega položaja >n poudarjajo, da je treba naglo ukrepati in storiti vse, da ne bi ta kriza imela najusodnejših posledic. odst. planirane kooperacije. Rezultat je torej dober. Povpraševanje po semenski pše niči pa je bilo v letošnji jesenski setvi, potem ko se je setev že začela, večjć zaradi ugodne zamenjave in bi kljub našemu povečanju naročil prodali oz. zamenjali semen ske pšenice še več, kot smo jo naročili. Pogodbene obveznosti pa, kar zadeva oskrbe s semeni, kmetijska zadruga ni okrnila, ker se je zadruga pogodbeno vezala, da bo oskrbela proizvajalce s priznanim semenom samo za toliko hektarov površin, kolikor Je priznanega semena naročila pri grosistu. Razumljivo je, da se bodo podobni primeri — pomanjkanje semen ob času setve, — še večkrat doga jali, če kmetijski proizvajalci ne bodo načrtneje gospodarili in če bodo prihajali po seme šele takrat, ko ga bodo potrebovali. Pač pa KZ ni mogla (in to brez lastne krivde!) izpolniti obveznosti glede gnojil, kar je obrazloženo. Da ne bi zopet zabredla v podoben položaj, se kmetijska zadruga se- daj poteguje za dodelitev 100-vagonskega skladišča v Brš-linu, ki je bil zgrajen v ta namen. Vendar tudi to skladišče ne bo moglo odpraviti pomanjkanja umetnin gnojil, ki nastaja v zvezi s stalnim naraščanjem potrošnje gnojil. Rešitev tega problema bo možna le v tesnem sodelovanju med proizvajalci umetnih gnojil in potrošniki gnojil. Odgovor iz Brežic Kmetijska zadruga Brežice je predvidela, da bo letos posejanih na njenem jodročju 400 ha peenice. To so predvsem visokorodne sorte italijanske in francoske vrste in »Slovenka«. Za intenzivno gnojenje je bilo predvidenih 230 ton nitrofoskala (NPK) in 100 ton ostalih gnojil. Za osnovno gnojenje pri Jesenski setvi so imeli pripravljenih 80 ton nitrofoskala v skladišču, 150 ton tega gnojila pa so pravočasno naročili pri Agrotehniki v Ljub- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • Boris Kraigher, predsednik odbora Zlts za splošna gospodarska vprašanja je v intervjuju »Borbi« ugodno ocenil sedanje gospodarske rezultate. Dejal je, da smo zdaj že v začetku stabilnejšega gibanja na poti k boljšim rezultatom. V obširnem intervjuju se je zadržal tudi pri naslednjih vprašanjih: pri izvozu, ki je v interesu domače proizvodnje in trga, in pri integraciji v gospodarstvu, ki postaja klic časa in brez katere ne moremo naprej. Naše gospodarstvo je doseglo tako stopnjo razvoja, da ni mogoče več napredovati, ne da bi se z vsemi silami usmerjali na mednarodno menjavo in si izborili ustrezno mesto v mednarodni delitvi dela. Zmotno je misliti, da je mogoče izvažati samo tisto, kar nam doma ni potrebno, ali pa da se je treba osvobajati potrebe po uvozu z domačo proizvodnjo po vsi sili. Ce se bomo povsem otresli take miselnosti in se usmerili na izvoz na zdravi podlagi, bomo s tem hkrati dosegli, da se bo tudi na notranjem trgu spremenila kvaliteta blaga, prav tako pa tudi njegova izbira oziroma cena. Potrebno je več investirati, pa ne Ie v konkretne zmogljivosti, ampak v celotno orientacijo ter prodajo na tujem trgu. Tudi trenutna izguba ne pomeni tako hude žrtve, ker bi jo pozneje nadomestili z racionalnejšo in cenejšo proizvodnjo, kakršno terjajo prizadevanja za vključevanje v mednarodno delitev dela. Predsednik Kraigher je o integraciji dejal še to, da je preveč posploševanja pri kadrih, ki delajo v gospodarstvu in ki v tem posploševanju ne vidijo, kaj pravzaprav želimo, kaj hočemo doseči z integracijo. Pod plaščem integracije se izvajajo tudi razne fuzije, za katere ni ekonomske potrebe. Nosilci integracije morajo biti delovni kolektivi, ki morajo gledati na združevanje in sodelovanje skozi ekonomske koristi, ne pa skozi subjektivne želje posameznikov. • i revec bi bilo, če bi hoteli našteti številne sestanke, seminarje in konference, na katerih občani širom po Jugoslaviji obravnavajo predosnutek nove ustave in izražajo svoja mnenja ter dajejo predloge. V vseh občinah so organizirali posebne seminarje. Svojo pomoč pri pojasnjevanju ustavnih načel so ponudila številna strokovna društva, kot na primer društva pravnikov, novinarjev,- ekonomistov itd. Treba je reči, da se v teh razpravah ne omejujejo zgolj na pojasnjevanje in pravilno razumevanje, ampak marsikje že dajejo tudi pripombe ali pa celo predloge za spremembo formulacij. Tako so na konferenci v Novi Gorici predlagali, da INTEGRACIJA - KLIC ČASA je treba bolj poudariti odgovornost ljudskih poslancev. Zelo pozitivna je težnja mnogih organizacij Socialistične zveze, da bi posamezna ustavna načela preverjali v praksi, jih konkretizirali v statutih komun in delovnih organizacij ter uresničevali tudi v življenju. Ponekod poudarjajo zlasti pomen ustavnega načela, da je delo edino merilo družbenega položaja človeka. Pri tem menijo, da to načelo še ni vsepovsod dosledna uresničeno v praksi, ker v posameznih podjetjih še niso izdelali ustreznega mehanizma notranje delitve dohodka. Veliko zanimanje občanov vzbujajo tudi ustavne pravice in dolžnosti občanov, nadalje oblike neposredne demokracije, načelo omejitve volilnosti itd. Na podeželju se ljudje zanimajo, podobno kot v našem okraju, za lastninska vprašanja, dedovanje in podobno.. • Med gospodarskimi organizacijami, ki jim je Splošna gospodarska banka L.RS odobrila investicijske kredite, sta tudi BREŽI- ŠKA TOVARNA POHIŠTVA in SEVNISKA tllZAKSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA Prvi je odobreno 45 milijonov din za osnovna sredstva in 50 milijonov din za obratna sredstva, drugi pa 56 milijonov din za osnovna sredstva in 24 milijonov din za obratna sredstva. • Na drugem plenarnem sestanku zveznega odbora Zveze združenj borcev NOB so sprejeli sklepe, v katerih med drugim terjajo od združenj v komunah, naj se še bolj zavzamejo za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov borcev ter store potrebne ukrepe za to. Odstranjevati bo treba tudi negativne pojave v vrstah članstva organizacij borcev, ki se kažejo v neupravičenih zahtevah, intervencijah, oportunizmu itd. • Na občnem zboru Društva novinarjev Slovenije so bila v soboto v središču pozornosti sredstva množičnega obveščanja kot instrument družbene kontrole, gibalo v demokratizaciji odnosov, orožje konstruktivne kritike. Udeleženci so ugodno ocenili napore za učinkovitejše strokovno izobraževanje in" izpopolnjevanje novinarjev, med katere sodi tudi ustanovitev oddelka za novinarstvo pri institutu za sociologijo in filozofijo ter uvajanje novinarske usmeritve na katedri za sociologijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. • Aleksander Ranković je za tednik »Pionirji« ob sejmu »Otrok« v Beogradu izjavil, da razstava priča o uspehih, ki jih dosegajo številne naše gospodarske organizacije, opozarja pa tudi na to, kaj bi še morala storiti, "kajti »otroške radosti terjajo še več in to jim je treba omogočiti.« • Naša industrija motorjev in traktorjev bo do konca leta izvozila 3000 traktorjev in 1000 dizel motorjev na trge štirih celin. Samo v Alžiriio bo izvozila 500 traktorjev z vsemi prikl.inčki in rezervnimi deli. ljani, in to v mesecu juniju za postopno dobavo v mesecu septembru. KZ Brežice je takoj razdelila 80 ton NPK gnojil med kooperante in na podlagi pravočasnega naročila urgirala dobavo preostalega gnojila. Dobavitelj Je joslal zadrugi dne 5. oktobra 1962 75 ton nitrofoskala, ki je bil takoj dostavljen poslovalnicam zadrug po terenu. Kooperanti so ta gnojila tudi takoj prevzeli, zadruga pa jih ima na zalogi še okrog 10 ton. Največje povpraševanje po tem gnojilu je bilo med 20. septembrom in 5. oktobrom, ko ga na zalogi ni bilo. Vzrok je iskati v tem, ker slovenske tovarne izdelujejo gnojilo v prahu, ki se topi in s t rdi, zrnato gnojilo pa izdelujeta le tovarni gnojil v Prah ovu in v Sabcu. Zaradi povečanega tovornega prometa na železnicah je nastal zastoj pri prevozih umetihn gnojil, o čemer je ukrejal tudi zvezni izvršni svet. Iz gornjega sledi, da KZ Brežice ni kriva, če je umetnega gnojila zmanjkalo, ker ga je pravočasno naročila. Večmesečnih zalog pa ne more imeti nobena zadruga, ker nima zato primernih skladišč niti ne potrebnih obratnih sredstev za zaloge. V Brežicah so sklenili, da bodo v bodoče kooperanti takoj po podpisu pogodb prevzeli ustrezne količine umetnih gnojil in jih doma skladiščili do uporabe pri setvi. j nip .i- IZUaiKSTMIlj * Predsednik Tito Je v Izjavi ob dnevu Združenih narodov poudaril, da jugoslovanski narodi in vlada trdno podpirajo načela Ustanovne listine OZN in svetovno organizacijo, da bi bila Se bolj sposobna varovati svetovni miz in pospeševati gospodarski razvoj dežel v razvoju. d Jemenska arabska republika Je pozvala OZN, naj pošlje v deželo svoje opazovalce, da bi se prepričali o resnično nacionalnem značaju jemenske revolucije. • Ko je kancler Adenauer govoril o namenu svojega obiska v ZDA 7. novembra, je dejal, da bo obisk posvečen berlinskemu vprašanju in da je med ZDA tn Zvezno republiko Nemčijo glede tega prob.ema razumevanje, ki temelji na zaupanju. MARJETICA NAD ZALIVOM V Parecagu pri Piranu ima novomeška tovarna zdravil KRKA, obrat FARMISA, plantažo aromatičnih in zdravilnih rastlin - Velika bodočnost istrskih planjav za pridelovanje dragocenih surovin, brez katerih nifarmacevtske in. kemične industrije To je miren zaliv. Kar preveč miren za ljudi na obali, ki poskušajo na eni strani dohiteti industrijski tempo italijanskega soseda, po dru-& pa zadostiti ttttrebam lastnega proizvodnega plana. Rožnati in sivkasti zidovi Po bregovih razmetanih hiš •o razpokah, okna strašijo s svojo praznino in polomljena vrata hreščeče zaškriplje-1°. ko vstopiš. Hiša je prazna, zapuščena. Prebivalci so *e odselili v Italijo in zapustili samo zidove, tu pa tam vodnjak, in vsi — zemljo ... Novi priseljenci so ostali v mestih, hite zjutraj v tovarne, popoldan utrujeni do-niov, delo na poljih pa jim seveda niti na misel ne pade. v terase položene, z žlahtni-nu smokvami in vitkimi cipresami obrobljene njive so ostale zapuščene. Več kot Petsto hektarov samo v tem salivu. Ni bilo računati, da bi mogel kdo industrijske delavce prepričati, naj obnove saraščene razore. Na občini v Piranu pa so 81 vtepli v glavo: tako ogro-jnne površine ne smejo ostati neobdelane! Treba bo začeti s kulturami, ki na- isti osnovi rode več let in ne zahtevajo napornega dela, tako da bi na njih lahko zaposlili tudi ženske in otroke, "e nekaj: zaradi pogostnih sušnih obdobij in vročine ob morju bi bilo tvegano gojenje vrtnin. Treba je najti rastline, ki prenesejo tudi večjo sušo. Najbolj so vsem tem zahtevam odgovarjale aromatične in zdravilne rastline. Leta 1958 so zasadili okrog 6 hektarov. Takrat so pridelek — predvsem sivko (vera) in pyret-rum (bolhač) — namenili tovarni kozmetike JADRANKI (ex Salvetti), naslednja leta ZAČIMBI iz Portoroža, leta 1961 pa je vse nasade prevzela Tovarna zdravil KRKA iz Novega mesta. Od takrat so njive nad solinami spet zares zaživele. Sivka, bolhač majaron, tim-jan, šatraj in drugi že zavzemajo več kot 16 hektarov po- vršine. Vse te rastline so važne surovine za farmacevtsko in kemično industrijo. Brez dvoma pa je najpomembnejši bolhač (pyret-rum). Izkazalo se je namreč, da so sintetični HCH preparati in tudi znani DDT postali neučinkoviti, da so se škodljivci in mrčes nanje kratko-malo i'rivadili. Edino zanesljivo smrtno sredstvo je pvritrfn, ki ga pridobivamo lz po vsej jadranski obali zelo razširjene rastline. To je dobrega pol metra visoka »marjetica«, ki je nevajeno oko sploh ne more ločiti od naše ivanjščice in se imenuje po domače bolhač. Ljudje iz KRKE se zavedajo bolhačevega pomena za kmetijstvo, široko potrošnjo, vojsko in seveda tudi za izvoz. Res, da je bolhača dovolj po vsej obali, raste celo v Srbiji, vendar znaša njegova vsebnost le od 1 do 1,2 odstotka pvritrina, medtem ko da več let sistematično gojeni bolhač s KRKINIH plantaž več kot 2 odstotka pvritrina. »Marjetico« pridelujejo za KRKO tudi kmetje v kooperaciji. Seme dobijo od strokovnjaka. Sedaj raste koope-racijskega bolhača komaj en hektar, nameravajo pa to površino tisočkrat povečati... Na enem hektaru se pridela približno ena tona cvetja; kilogram plača KRKA po 600 dinarjev, proizvodni stroški na hektar znašajo 250 tisoč dinarjev, čisti dohodek na hektar je torej preko 300 tisoč dinarjev. Za primerjavo vzemimo pšenico: brutto dohodek 180 tisoč, proizvodni stroški 80 tisoč in čisti dohodek 100 tisoč na hektar! Kaj več komentarja menda ni potreba. Visoko v bregu nad zalivom nosijo hišne številke na- Objekt KRKE v Parecagu pise: Parecag. Tu so zgradili objekt, ki je pričel letos junija poizkusno obratovati. V njem so postavljene destila-cijske naprave, sušilna komora in selektor. Predelava rastlin teče razen o nedeljah v treh izmenah nepretrgano. Čeprav še v poizkusnem o-bratovanju, je bil objekt v tem času že rentabilen. 10. oktobra popoldne pa so v počastitev občinskega praznika v Piranu svečano prerezali frak na rampi male tovarne v Parecagu. Sef oddelka Igor Moškon je pozdravil goste in jih povabil, naj si ogledajo prostore, mr. ph. Boris Andrijanič je nato orisal pomen oddelka za piransko in novomeško občino, direktor kombinata FARMIS pa se je zadržal na prihodnosti, ki je tovarni v zalivu namenjena. Nad deset tisoč hektarov neobdelanih površin v Istri nudi ugodne pogoje za aromatične rastline in predvsem za zdaj tako iskani pyre-trum. Oddelek bo še naprej gojil ostale kulture, ki so pomembne za farmacevtsko industrijo, vendar bo svoje strokovnjake usmeril predvsem v znanstveno selekcijo pyretruma. Zaenkrat nameravajo pridelovati surovino čim prej pa bodo pričeli izdelovati tudi končne proizvode. Marjan Moškon TREBNJE: tehnika ni mrtva beseda Žetev šatraja 11. oktobra 1962 Mladi upravljavci v IMV se vedno bolj uveljavljajo V nedeljo, 21. oktobra, so na letni konferenci aktiva LMS v »IMV« Novo mesto Ponovno potrdili, da *e mladina vse bolj in bolj uspešno uveljavlja v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. To potrjuje dejstvo, da je v delavskem svetu pod tetja med 31 člani 10 mladincev, v izvršnem odboru sindikata med 7 člani 5 mladincev, ter med 45 člani ZK 15 mladincev. Seveda te številke ne povedo veliko, če ne Upoštevamo tudi tega, da so niladinci s svojim aktivnim delom resnično opravičili *aupano jim nalogo. Mnogi mladi delavci so če-stokrat sodelovali v razpravah organov delavskega samoupravljanja, kar je ne dvomno pripomoglo k temu, da je podjetje v času svojega dosedanjega obstoja premostilo celo vrsto težav. Investicije v »IMV« so bile mnogo manjše v primerjavi e ostalim avtomobilskimi tovarnami v Jugoslaviji, njihov strojni park je skromen, toda kjub temu se bo proizvodnja letos dvignila že na 1.800 vo-*U- Brez dvoma bi bil uspeh Podjetja še večji, če jih pri tem ne bi ovirala lokacija. ^ razpravah so poudarili, da 86 vprašanje lokacije rešuje Je tri leta, pa kljub temu ni rešeno. Močno so se zavzeli tudi za izboljšanje organizacije dela ter za zmanjšanje proizvodnih stroškov. Ugotovili so, da hi lahko mladinska organizacija pri tem mnogo več prispevate kot doslej. Mlade ljudi bi rnorali pogosteje seznanjati s Problemi proizvodnje ter jih opozarjati na pomanjkljivosti. Podčrtali so, da je v montažnem oddelku zaradi nepazljivosti vse preveč pokvarjenih avtomobilskih delov, kar znatno veda proizvodne stroške. Verjetno bi o tem lahko spregovorile tudi prohodne konference, ki bi se morale odvijati v vsaki ekonomski enoti. Na teh konfe--rencah bi moral sodelovati Vsak mladinec. Neaktivnim mladincem pa bi bilo potreb- no povedati, da se bodo stva ri, če ne bodo sodelovali, re sevale mimo njih. Glede izobraževalnega centra v IMV so poudarili, da ta igra dokaj slabo vlogo. Z delom centra se v glavnem ukvarja ena oseba, ta pa vsega ne zmore. In vendar imajo v kolektivu 40 mladih delavcev v priučitvi na delovnem mestu. Mladi člani organov delavskega samoupravljanja bodo morali tudi o tem razmisliti ter ukreniti vse potrebno, da se vprašanja centra reši. Vidnejši napredek so ugotovili pri štipendiranju. Sedaj podjetje štipendira 36 ših šolah in fakultetah. Pomanjkljivo je, da nimajo z mladih ljudi na najrazličnej-njlml stalnih stikov. Organizacija LM bi morala bolj skrbeti za to, da bi te ljudi pogosteje klicali na seje organov delavskega samoupravlja nja ter na mladinske sestanke. To bi šripendistom ne- dvomno omogočilo hitrejše spoznavanje problemov v podjetju. Tekmovanje mladine treh avtomobilskih tovaren Slovenije pod naslovom »Aplavz za tri...«, ki ga je organizirala mladina iz »IMV«, potrjuje, da je mladinska organizacija tudi na kulturno-prosvetnem področju dosegla precej uspehov. Prav tako so imeli v preteklem letu nekaj uspešnih športnih srečanj. Nekoliko manj uspešni pa so bili pri družbeno - ekonomskem Izobraževanju. Zato bo ena izmed najvažnejših nalog mladinske organizacije v »IMV«, da temu vprašanju posveti večjo pozornost kot doslej. Kajti le strokovna uposoblje-nost in poglobljeno družbeno ekonomsko znanje slehernega proizvajalca je porok za dvig proizvodnje in produktivnosti, od katere je končno odvisen naš družbeni standard. France Sladic AMD Trebnje in komisija za varnost prometa pri ObLO Trebnje s sodelovanjem Ljudske tehnike nenehno seznanjata občane s prometno varnostjo in s tem v zvezi tudi z drugimi stvarmi. Za uspešno dejavnost so o-snovna šola na Trebnjem, AMD in tovariši Polanjko, Plesničar ter Golob prejeli že vrsto pohval od republiških organov. O prometnih znakih in predpisih je poučen že vsak peti občan trebanjske komune, v šoli pa je vse pripravljeno, da bi začeli poučevati nov predmet — prometno vzgojo. Marljiv je moto krožek, ki bo ob proslavi na Trebelnem poslal na ceste kar 10 pionirjev-mTTi-čnikov. Mladi prometniki so predvsem marljivi v šolah v dolini Mirne, v Dobrniču in na Čatežu. Avto-moto društvo pripravlja traktorske tečaje v Trebnjem in Dobrniču, ter že vodi podoben tečaj v Mokronogu. a »Vse dok.er bodo na Zemlji se Stalinovi nasledniki, se mi bo zdelo, da je Stalin se vedno v mavzoleju«. S temi besedami končuje mliidi sovjetski pesnik Jevtušenko svojo najnovejšo peeom. Značilno je. da Je to pesem objavila »Pravdana najbolj vidnem mestu. Glede poučevanja tehničnega pouka je sicer že marsikaj urejeno, večina šol pa nima sposobnega kadra. Strokovnjaka ima le mokro-noška šola, kjer je tudi pouk prometne vzgoje že vpeljan. Sprašujejo se, kako bo drugo leto z izvedbo JPI, ki bo- do vso pozornost posvetile tehnični vzgoji mladih. Nedvomno kader je, potrebno pa ga je poiskati v industrijskih obratih v Trebnjem, na Mirni, v Sentrupertu in Mokronogu. — mtr — Ultrazvok odstranjuje radioaktivnost Skupina sodelavcev Inštituta za uporabo jedrske energije v kmetijstvu in gozdarstvu v Beogradu je pod vodstvom prof. dr. Jovana Gli-gorijeviča s pomočjo ultrazvoka popolnoma in hitro : odstranila radioaktivnost s površin stekla, polivinila in aluminija, v dokajšnji meri pa tudi s površine gume. Odstranjevanje radioaktivnih delcev ali, kot ga strokovno imenujemo, dekontaminacija predmetov, tehničnih sredstev, prehrambenih predmetov, živali in tudi ljudi, je postalo danes zelo pereč problem zaradi vedno širše uporabe jedrske energije v znanosti in gospodarstvu. Klasične metode »čiščenja« predmetov, ki so prišli v stik z radioaktivno materijo, kot so izpiranje z vodo, izpare-vanje, obdelava z detergenti in druge, niso dovolj hitre in učinkovite. Kmetijski stroji V letu 1961 smo imeli v Sloveniji 2042 traktorjev (Jug. 32.965), 332 kombajnov (Jug. 6641), 590 razsDipalnir kov za umetna gnojila (Jug. 6172), 270 traktorskih sejal-nic za žito (Jug. 6930), 1248 kosilnic (Jug. 6269), 65 strojev samovezalk (Jug. 5403), 183 mlinov kladivarjev (Jug, 2521) in za potrebe kmeti1 razbohotile naj-I»flP »esti in govorice ii »k .^cenih krogov«, J^JL**- Križanec hudo pe^Sf1 itd-. in nekateri ioS^" so se že ozirali h i^jL^ morda ne visi V^V**- Na srečo pa je ^ j&ižanec prišel na-^Ji v 661 in že dela v s«oF »Mektivu, prav kot d» 1115 zgodilo. »Vse se je srečno končalo za našo skupino!« pravi tovariš Križanec prenočili in jim stregli do naslednjega dne, ko so prišli po nas tovariši iz Varšave. Drugi dan smo jih prosili, naj sporoče Industrijskemu biroju v Ljubljano, da smo nesrečo preživeli brez hujših posledic, vendar je bil telegram tako slabo čitljiv, da v 1 M I H AIL ZOŠCENKO. Vagon, v katerem je bil tovariš Niko Križanec s kolegi iz ljubljanskega Industrijskega biroja in »Slovenija-projckta«, je po naključju ostal sredi razbitin drugih vagonov nepoškodovan. Vse naokoli pa je neusmiljeno kosila smrt... Mlatili so po „kameradih" Obračun z bivšimi esesovci in njihovimi somišljeniki v Berndorfu »Liga kameradov«, organizacija bivših esesovcev in drugih pripadnikov nacistične ideologije, je od avstrijskega notranjega ministra Afrischa dobila dovoljenje za zborovanje in parado v Berndorfu (mestecu, ki je okrog 30 km od- pred novo Lovsko sezono Na področju Slovenije se razprostira 1,021.848 ha lovišč in ni čudno, da se z večanjem števila divjadi v naših gozdovih veča tudi število lovskih družin, ki jih je 423, in lovcev, od katerih jih je registriranih 11.685. Seveda se na te števil- ■ Medtem pa je tudi ura toliko napredovala, da je bilo treba misliti na povratek. Sedem ur pod zemljo! Za risanje in meritve seveda ni ostalo časa. Jama Studeno pri Kostanjevici še čaka pridnih raziskovalcev in merilcev, da jo predstavijo domačinom In turistom. Taborniki jamarji so sklenili še letos ustanoviti v Novem mestu jamarsko društvo, ki bo sistematično raziskovalo podzemeljski svet v turistične in znanstvene namene. Imajo dovolj volje in poguma, da bodo svoje načrte usiešno izpolnili. M. Moškon Pogled na del ISKRINIH tovarn v Kranju ob 2. uri popoldne, ko avtobusi odvažajo delavce v vse smeri i« *«Jti?revec zanesti, saj b» j^1 Precej dvignilo, kjSz vse uste >>lju" ""K^"*' w se nkvar-J*^Jlhn Ue8alno. Morda b»Jj?lovskih čuvajev in nfjjr* 1&bko dalo vsaj pltj^oceno o teh »ljubite^ *ve«, čeprav se je vflj/f^ njihovi podatki o« J J**«* točni. Glede n» ie tudi precej veV^>lo divjin živali, ki so vlekli sezoni syre-A>slte troleje. Ker p»^PVc« znano, da tako fc0*L uJarnejo navadno ^ L ot mislijo njihovi ji*?0 raje prosili za /.pv°d za statistiko ie postregel z J '«>črumi podatki: ^ ,\l sezoni je bilo U-vAJ® Jelenov, 9410 srn, 6lJlC°v, 3 kozorogi, 6 ltd)JL5l-890 zajcev, 186 diji« 0v' 88 ruševcev, jerebov, 39-760 l^lV090 poljskih jere: tji^ skalnih jerebic. V te')i*k "Slvalska smrt« vfl>» z lansko sezono plfl^kosila, nekoliko »»»h^aasala le garri-scflC? Petelinom, rušev-<4CUln Jerebicam hi v,'Najbolj prizanes- ' °* so v tej ši«rt-tijj Prvaki. niso mog« Kljub vsemu pa je še vedno ostalo spomladi 2700 je lenov, 57.600 srn, 7000 gamsov, 39 kozorogov, 254 medvedov, 81.700 zajcev, 1800 divjih pe telinov, 800 ruševcev, 23.500 gozdnih jerebov, 71.100 fazanov, 40.700 poljskih jerebic, 1700 skalnih jerebic in še ne kaj drugih živali, o katerih nimamo točnih podatkov. Vsa ta množica pa se že s strahom ozira in gleda, kdaj bo treba zopet bežati, ko se bo prikazala puška ali zelena lovska obleka. Lovci so ujeli tudi nekaj živih živali: 30 srn, 1 gamsa, 500 zajcev in 93 gozdnih jerebov. Ti so odšli na potovanje v tujino ali pa so jim odvzeli malo svobode in jih posadili v živalske vrtove. V naša lovišča pa so letos spustili 1 jelena, 3 srne, 518 zajcev, 6 divjih petelinov, 5553 fazanov, 112 poljskih jerebic in 22 skalnih jerebic. Za pomoč naši divjadi je v Sloveniji tudi 17 prezimovališč in 4683 krmišč. Morda je živali celo nekaj več, saj imamo še vedno precej neprehodnih gozdov, kjer ima divjad malo več miru pred človekom. Domači in tuji lovci, ki prinašajo z vedno večjim zanimanjem za naša lovišča tudi vedno več deviz, gotovo že precej nestrpno čakajo na rezultate. K. J. daljeno od Dunaja) s vojaškimi zastavami, v veteranskih uniformah in s kljukastimi odlikovanji. Takšnih parad je bilo v Avstriji že več, zato »ka-lncradi« nimajo nobenih predsodkov več... »Združenje novega odpora« združuje protinaciste, ki so preživeli Hitlerjeva taborišča. Tudi ta organizacija je od notranjega ministrstva zahtevala predpisano dovoljenje za zborovanje, in sicer za isti dan in v istem kraju. Minister Afrisch njihovi želji seveda ni mogel ugoditi, ker je Bern-dorf že »odstoj il« nacistom. Toda ko so mu predstavniki »Združenja novega odpora« rekli, da se bodo kljub temu zbrali, je minister Afrisch poslal tja 200 žandarjev v popolni bojni opremi. »Kameradi« so prišli po programu. Bilo jih je okrog 250. Tudi protinacisti so prišli. Poslednji seveda brez zastav in brez glasbe. Bilo jih je okrog tisoč. Kar je sledilo, ni mogoče opisati .Trajalo je vse jutro. Naciste so preganjali in pretepali z drogovi njihovih zastav. Potrgali so jim odlikovanja in slekli vete ranske uniforme. Pozneje so onemogle (-obirali v koruzi. Okrog 30 so jih prepeljali v bolnišnico. Izmed žandarjev nihče ni bil poškodovan. Bili so samo — objektivni opazovalci. Pravijo, da takšne bitke med nacisti in njihovimi nasprotniki v Avstriji še ni bilo. Vesoljnega zbora poglavarjev katoliške cerkve v Vatikanu se udeležuje pod vodstvom papeža Janeza XXIII. kar 2700 cerkvenih velikaše v, kardinalov in škofov, v Rim pa so povabili tudi predstavnike drugih krščanskih cerkva, med njimi tudi zastopnike ruske pravoslavne cerkve. Poslanca ruske cerkve sta arhimandrit Vladimir Kotljarov in arhi-diakon Vitalij Borovoj.- Papež je sprejel ruske odposlance (na sliki) v posebni avdijenci Bičanje kot vzgojna kazen Te dni je predsednik sodišča države Victoria v Avstraliji zahteval uvedbo telesne kazni za mladoletne prestopnike. V obrazložitvi te svoje zahteve trdi, da je bičanje »edini jezik, ki ga mladi pretepači razumejo«. S tem je javno izgovoril tisto, kar so že mnogi več ali manj uradno zahtevali, odkar naraščajo na-silstva »bodgiejev« (kakor v Avstraliji imenujejo mladoletne izgubljence. Previdnosti naj se pridruži še obzirnost! V vaše dobro bo, če olajšate promet. To pa boste dosegli, če boste mislili tudi na druge. V Melbournu so v zadnjih treh tednih zabeležili kar 12 napadov na nič hudega sluteče meščane. Mladi fantje so pogostoma brutalno pretepli posamezne moške in jih pobili do nezavesti. Uradniku, ki je grajal eno od mladoletnih band, ker so njeni člani nadlegovali neko žensko, so mladoletniki zagnali kladivo v obraz, tako da so ga morali prepeljati z zdrobljeno čeljustjo v bolnišnico. Skupina »bodgiejev« je napadla v melbournskem mestnem parku zvečer pet moških in eno žensko, da so jih morali zaradi poškodb prepeljati v bolnišnico. Načelo avstralskih »bodgiejev« je: ničesar ne bomo ukradli, samo razbijali bomo. PRIREDIL: RIŠE: 82. Opolnoči je policijski poročnik Pollock dal s pištolo znamenje in začela se je dirka. Petinštirideset vpreg je zdrvelo k potoku. Vsak udeleženec je moral povedati policaju svoje ime, ko je postavljal mejnike. Možje so hiteli, začelo se je prerivanje, vpitje in onemoglo sopihanje. 83. Kriš je prišel "J^fc n-.*0 smrti in sopihajoč kot kovaški men. Čeljust, * J; j*» I^J"*0 strahovito sunil s pestjo, ga je bolela in prav t»»" /»»^ "j*> ga je nekdo oplazil z gorjačo. Oba rokava je i"* ' 0 nogo pa do krvi obgrizeno od psov. M. Zdaj se je začela dirka proti mestu. Ke je napočil dan, je Kriš opazil pred seboj sani. Ni preteklo pol ure, pa se je vodilni pes že zaganjal vanje. Bil je Arizona Bili. Pot je bila ozka ln Kriš je moral cele pol ure voziti za njim. Na prvem ovinku ga je začel prehitevati. NOČNA DRAMA Da čisto po pravici povem, ne potujem nič kaj rad. Vprašanje prenočevanja mi vzame vse veselje. V sto primerih mi je le dvakrat uspelo, da sem dobil hotelsko sobo. Toda zadnjič sem se imel zahvaliti le naključju, da sem prišel pod streho. V hotelu so me imeli za nekoga drugega. Potem so seveda uvideli svojo zmoto in so mi predlagali, naj sobo zapustim, jaz sem pa tedaj že tako odpotoval. Spočetka me je seveda začudila njihova ljubeznivost. Vratar mi je namreč dejal: »Zal vam moram nekaj priznati: soba ima napako. Okno je razbito. In če vam bo ponoči skočila mačka na posteljo, se ne prestrašite, prosim!« »Zakaj mi bo mačka skočila v sobo?« sem vprašal začudeno. Vratar pa je dejal: »Veste, v višini okna je smetišče, tako da se živali včasih ne znajdejo prav!« Ko sem stopil v sobo, mi je bila mačja psihologija takoj jasna. Seveda se je lahko zmotila. Na splošno nisem navdušen nad razkošnimi apartmaji, toda ta umazana kamrica me je nekako potrla. Nad posteljo je visel lepak z napisom: »Spi hitreje, tovariš! Na tvojo blazino čaka že nekdp drug!« Dejal sem: »Razen tega pa soba ni posebno udobna. Temna je. Od pohištva pa stoji v njej samo postelja, stol in nekakšna omara! Seveda,« sem dejal, »so pa različni hoteli. Zadnjič sem se na primer v Konstantinovki moral pokriti z namiznim prtom...» »Namiznih prtov pri nas sploh nimamo!« me je prekinil vratar. »Kar pa zadeva mrak, se nikar ne razburjajte! Soba je za spanje. Spite hitreje, tovariš, in nikar ne nadlegujte uprave s svojim odvečnim čvekanjem!« Nisem se hotel dalje prepirati z vratarjem in sem odšel v svojo sobo, se slekel, prečital še enkrat napis: »Spi hitreje, tovariš! Na tvojo blazino čaka že nekdo drug!« in zlezel v svojo posteljo. Prvi hip sploh nisem razumel, kaj se dogaja z menoj. Zdelo se mi je, kot da drčim po bregu. Hotel se se dvigniti, da si ogledam, kakšna postelja je sploh to, toda pri tem sem se zapletel z nožnimi palci v rjuho, ki je imela luknje. Ko sem se slednjič izmotal iz rjuhe, sem prižgal luč in si ogledal ležišče. Izkazalo se je, da je postelja imela poševno ravnino od glave do nog, tako da se speč človek ni mogel obdržati v vodoravni legi. Položil sem blazino k nogam, potisnil pod,njo še svoj kovček in legel narobe v posteljo. Toda zdaj sem bolj sedel kot pa ležal. Nato sem potisnil v sredino svoj plašč in legel na to svojo zgradbo v trdnem upanju, da bom zdaj opravil svoj hitri spanec. Komaj pa sem zadremal, so me pričele gristi stenice. No ja, dve, tri stenice me ne bi posebno motile, ampa.i to je bil pravcati naskok s skakajočo konjenico. Takoj sena prešel v načrtno protiofenzivo. Toda med najhujšim divjanjem boja je nenadoma ugasnila luč. Zatorej sem vstal in pričel stokajoč in preklinjajoč hoditi po sobi, ko sem nenadoma zaslišal trkanje po steni in surov ženski glas: »Kaj, za vraga, poskakujete v nočnem času kot kakšen norec?« Med nama se je vnela prava besedna vojna, ki je ne morem ponoviti, ker mi to prepoveduje spodobnost. »Ce vas bom, vrag vas vzemi, kdaj srečala,« je zaključila moja soseda, »vam bom eno prisolila, da veste!« Hotel sem ji nekaj odgovoriti, toda raje sem molčal in sem samo pograbil omaro in jo zagnal proti zidu, tako da je bila prepričana, da streljam. Zato je obmolknila. Jaz sem pa porinil posteljo od zidu, pograbil vrč z vodo in polil vodo okoli postelje, da bi zunanje stenice ne mogle lesti v posteljo. Med peklenskim pikanjem stenic sem skušal spet zaspati, ko sem zaslišal onstran stene grozen krik. V razpravi, ki se Je znova razvila, sem izvedel, da je v posteljo moje sosede skočila mačka in da se je zaradi tega tako prestrašila. Vratar, ta bučman, je vse -zmešal. Meni je obljubil mačko, toda v moji sobi je bilo okno celo, v sosednji sobi pa ne. Danilo se je. Tedaj sem vzel žimnico s postelje in jo razprostrl po tleh. Objela me je blaženost... dokler ni nenadoma zadonela z dvorišča motorna žaga. Utrujen in pobit in zelen v obraz sem zapustil nesrečni hotel in prisegel, da moja noga ne bo nikoli več prestopila njegovega praga. Toda usoda je hotela drugače. V vlaku, ko sem bil oddaljen že sto kilometrov, sem ugotovil, da mi je vratar izročil napačno osebno izkaznico. Ker je bila izkaznica ženska, nisem mogel dalje potovati. Naslednjega dne sem se vrnil v hotel. Seveda mi je bilo vražje neprijetno, ko sem se srečal s svojo nočno sosedo, ki je bila odpotovala z mojo osebno izkaznico in se je prav tako morala vrniti. Toda ta učiteljica plavanja se je izkazala imenitno dekle, tako da sva se ne glede na nočno dramo spoprijateljila. Iz tega je razvidno, da utegne imeti potovanje ln bivanje po hotelih tudi svoje dobre strani. • Smrtna obsodba za postrv Med ribiči ob Sori na Gorenjskem je zaslovela neka velika postrv, ki je neštetokrat potrgala ribiške trnke in pobegnila. Kot mespjedi-medvedje je tudi ta postrv povzročala veliko škodo, saj je skoraj sproti uničila ves ribji zarod v tem delu reke. Odbor ribiške zadruge v Železnikih je zategadelj sklenil, da je postrv treba ujeti. Prinesli so električni aparat za ribolov in postrv je plačala ceno za svojo požrešnost z življenjem. Zanimivo je, da so jo ujeli dober kilometer od kraja, kjer se je običajno zadrževala. Bila je dolga 93 cm, tehtala pa Je 8 kg. • še več dalmatinskih vin pod zaščito? Strokovnjaki Inštituta za jadranske kmetijske kulture proučujejo možnosti, da bi zaščitili še nekaj vrst dalmatinskih vin, ki so znana po svoji izredni kakovosti. Proizvajalci zahtevajo to zaščito -na podoben način, kot je državno tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo zaščitilo znano vino »dingač«, ki ga Je mogoče zdaj pridelovati samo na določenem delu polotoka Pelješac. Kmetijska zadruga »Smokvica« na otoku Korčuli je zahtevala zaščito za svoje znano vino »posip«, da ga ne bi mogli več ponarejati ln »proizvajati« v pretiranih količinah. Za zaščito bi prišla v poštev tudi nekatera druga dalmatinska vina, na primer »grk« s Korčule, »vugava« z Visa, »marastina« iz okolice Šibenika itd. Ta vina Je mogoče pridelovati edino iz grozdja, ki uspeva na omenjenih in izredno ugodnih terenih. Zdaj zaradi neurejenosti tržišča prodajajo velike količine umetnih vin pod temi nazivi. V Institutu za jadranske kmetijske kulture poudarjajo, da Je zaščita teh vin zdaj nujno potrebna. \ Novo mesto v luči enega dne 9 Noto mesto, kot ca lahko vsakdo vidi. življenje teče v njem kot v drugih mestih. Ima/svoje slabe in dobre strani. 9 Ce hočeš Novo mesto dobro spoznati, videti v njegovo srce, ni dovolj, da ga opazuješ od daleč. Tudi majhno ni, da bi ga dojel s enim pogledom. 9 Iz razgovorov, bežnih pomenkov, kratkih zapisov in celodnevnega potepanja po novomeških ulicah je v spodnjih vrsticah nastal le del tega, kar naj bi predstavljalo Novo mesto v luči enega dne. Kajti preveč je vsega, kar bi lahko še prišlo na papir. 0 Novo mesto. Kdo ve, od kdaj Je na njegovi južni strani globoko vrezana zvijugana struga zelene Krke, v kateri se zrcalijo starinski Breg; z gotskim Kapiujem, samostan, sodnija, Ragov log in Trdinovi Gorjanci, Id dobivajo Jeseni značilno vijoličasto modro barvo. Zdi se, da Je narava tu poskrbela za svojevrstno skladje naravnih lepot. Nedvomno ne bi nikjer videli tako popolne, enkratne podobe kakor prav ob pogledu na to mesto z okolico. Ni čudno, da Je bilo Novo mesto že v Valvasorjevih časih posebno čislano in da so se kasneje vanj zatekali možje, katerih imena so z zlatimi črkami zapisana v zgodovini literature, slikarstva, glasbe ln umetnosti sploh. a Cisto razumljivo Je, da Novo mesto v teku stoletij ni obdržalo svoje prvotne podobe in obsega, ampak se Je neprestano spreminjalo in povečevalo. Nastala so cela naselja na kan. tujskem območju, v Bršlinu in na zahodnem pobočju kapiteljskega Marofa, kjer Je v nekaj desetletjih zrasla velika kolonija manjših stanovanjskih hiš. V tem času so se v mestu pojavile rudi prve večje tovarne in blizu njih večnadstropni stanovanjski bloki, kar daje sedajemu političemu, gospodarskemu ln kulturnemu središču občine in okraja pečat doraščajočega industrijskega mesta. Razvoj industrije pa Je pospešil tudi priliv podeželskega prebivalstva v mestna podjetja. Zato se nihče ne začudi, če ga delavec, ki čaka na vlak ali avtobus, povpraša: •»Tovariš, morda veste, kje bi se dobila kaka sobica za čez zimo?« Resnica je, da je oktober mesec največjega povpraševanja po stanovanjih. V mestu ali njegovi neposredni okolici želijo stanovati tisti delavci, ki se na delo vozijo z vlaki, avtobusi,' kolesi in motorji, zlasti pa tisti, ki prihajajo v tovarno peš. Pojdimo na železniško ali avtobusno postajo, postavimo se na kandijski strani mostu čez Krko ali pri bencinski črpalki na križišču pri Industriji obutve ter po-vprašajmo, od kod so. Kar po vrsti bodo naštevali: »Jaz sem iz Kostanjevice, jaz iz Šentjerneja... Maharovca, Smarjete, s Trške gore, iz Ponikev, Mirne peči, Žužemberka, Dvora, Dolenjskih Toplic, Straže, Uršnih sel, Birčne vasi, Stopič, Gaberja« itd. Nekateri med njimi bodo posebej poudarili: »Vstanem zjutraj ob pol petih, domov pridem ob šestih zvečer!« Njihov delavnik torej ne traja samo osem ur, ampak skoraj dve tretjini dneva! ■ Meglenega oktobrskega jutra sem srečal delavca srednjih let, ki jo je peš primahal v Kandijo. Povedal je, da je doma nekje blizu Gaberja in je moral to jutro vstati že ob štirih zjutraj. Peš hodi domala vsak dan, zlasti od oktobra dalje, ker se je na kolesu prehladil. ■ Isto jutro sem prižgal cigareto Martinu, ki je pri Industriji obutve precej časa čakal, da je lahko prečkal cesto. »Kar od Hmeljnika sem prišel. Poldrugo uro hoda. Zamudil pa nisem še,« je v naglici povedal. ■ Manjkalo je še pet minut do šestih, ko sem opazil Ančko iz Novoteksa, ki je nameščala pogonsko verigo na kolesu. »Pred mesecem sem kupila kolo, pa mi nagaja. Od Gotne vasi do Kandije sem morala dvakrat popravljati.« Nekaj minut pred šesto lahko vsak dan opazuješ vrvež, ki pred sedmo uro ne neha. Vse ulice so polne delavcev, uslužbencev, dijakov, učencev, voznikov motrnih vozil in kolesarjev. Takrat večina Novomeščanov, zlasti starejši in predšolski otroci, še spi. Svojo budilko so naravnali na sedmo sli polosmo uro zjutraj, nekateri pa Udi za kasneje. Vendar bi to ne veljalo za marljive gospodinje,' ke že navsezgodaj nakupujejo za zajtrk in kosilo. Ze od pete ure naprej lahko srečaš žene v prodajalni kruha na Glavnem trgu, v mesarijah in na živilskem trgu. Tudi njihov mož in sin morata ob tri-četrt na šest ali ob sedmih od doma, v službo in v šolo, zato jima morajo pripraviti zajtrk in malico. ■ Utrinki novomeškega dopoldneva Kadar se odpro trgovine, se prične vsakdanji vrvež na novomeških ulicah. Novomešča-ni in podeželani marljivo obiskujejo prodajalne, izbirajo blago, se zadržujejo v gostinskih lokalih, odhajajo in prihajajo. Vedno lahko srečaš pred rotovžem znanca, ki je Navsezgodaj v kandijski mesnici N(M)meška kronika ■ Vstopnic Je zmanjkalo prejšnji teden; ko je v Novem mestu koncertirala svetovno znana pianistka Dubravka Tom-Slč. Kaže, da ot Novomesčani talcih prireditev Se želijo ta pričakujejo, da bo koncertna poslovalnica, ki je bila pred kratkim ustanovljena, novomeškemu občinstvu Se večkrat pripravila podobne uinct-rJSke večere. ■ Naše mesto dobiva vsak dati lepšo podobo. Te dni je bila asfaltirana CitatalSka ulica, pripravljajo pa že tudi asfalt za mnoge druge ulice, UREDITE GROBOVE! Ns opazke o neurejenem pokopališča v Smihelu nam je Zavod za upravo pokopališč v Novem mestu poslal sledeče pojasnilo: Ns šmihelskem pokopališču Je pokopanih veliko ljudi iz raznih krajev v Sloveniji. Ko smo pričeli urejevati pokopališče, smo objavili tudi v časniku DELO, da naj se svojci ta pokopanih javijo in uredijo grobove. Ta del pokopališča ni ne načrtno urejen, niti nI rešeno vprašanje finančnega vzdrževanja teh grobov. Zato bo uprava pokopališča vse grobove, ki do 31. decembra 1962 ne bodo urejeni, red. no oskrbovani in zanje ne bo plačana pristojbina, oddala drugim interesentom Spomenike in betonske okvire bo Zavod za opravo pokopališč po objavi prodal ns javni dražbi. ki so najbolj prometne. Prav tako je marsikaj novega nad podstrešji stanovanjskih his ln Javnih zgradb. Pred kratkim so na novo prekrili Dom JLA. ■ V TUnJth dneh je zelo mrzlo za ta letni čas, saj je bilo nekaj dni zjutraj že 0 stopinj. Sele kasneje, okoli poldne, je toplomer zlezel na 16 stopinj, pihala pa je burja, tako da smo že morali seči po toplejši obleki. Tudi v pisarnah že marsikje kurijo. ■ Ka ponedeljkovem živilskem trgu se je poznalo, da se približuje dan mrtvih, ker je bilo naprodaj precej krlzan-tem v Učnih košaricah. - Prodajali so tudi papriko po UM din, zelje po 90 din, solato po 120-iso din, jajca po 38 din, orehe po 150 din, kostanj od 60-80 din, grozdje po ISO din, krompir po f0 din, spinačo in motovileč po 500 dir., koren po 70 din, peso po 70 din, oh-rovt po 100 din, hruške po M din ter smetano v skodelicah po 80-100 din. Prodajalec rib je vabil k sebi, čes da so ribe letos zadnjič naprodaj po 320 in 420 dir.. Pozornost je vzbujala tudi otroška konfekcija: na zalogi so bile lepe ln poceni dolge otroške hlače. ■ Gibanje prebivalstva: rodila je Štefka Blatnik s Smi-heisike ceste 20 — deklico. Poročili so se: Jože Jerončic, trgovski pomočnik, in Stanislava Zoran, natakarica, oba Nad mani 28; Rudolf Mlinaric, uslužbenec iz Foersterjeve unce, to Kristina Frančič, farma cevtka iz Dol. .Stare vasi; Kazimir Rupntk, uslužbenec b Cankarjeve ul. so, in Marija Kump, uslužbenka Iz Dilanoe-ve 1. — Umrl je Franc Matko, uslužbenec z Glavnega trga 27, star 59 let. prišel po opravkih na občino, okraj, na zavod za socialno zavarovanje, v zdravstveni dom, na polikliniko in drugam. Zapleteš se v vsakdanji pogovor, se posloviš in greš. Večkrat zveš domače novice, kaj prinaša ta ali oni časopis, kaj je poslušal v radiu, kaj videl na televiziji. Mimogrede slišiš komentarje, kadar gre mimo znana oseba, dekle, žena, zaročenka, snubec. Izveš, da tudi drugod utriplje življenje prav tako kot v Novem mestu, in te marsikaj preseneti in razveseli. ■ »Hm, komaj v oktobru smo, pa je že taka za drva!« je modroval neki upokojenec, ko je v Skrabčevi ulici opazoval delavce, ki so z motor-ko žagali drva. »Sicer pa ni samo v Novem mestu tako. Kaj bi bilo, če bi snežilo kot v Moskvi?« je dodal. »Vam se pa res ni treba bati, da bi vas zeblo. Dovolj veliko penzijo imate, da boste lahko kupili drva in premog,« mu gospodinja iz Kandije nI hotela ostati »dolžna«. -:- Živahno sejmišče Na ponedeljkovem živinskem sejmu v Novem mestu je bilo prav tako živahno kot vse zadnje tedne. Na razpolago je bilo 1.189 prašičev po 3.800 do 6.000 din; prodanih je bilo 1.039. Cena se od zadnjič ni dvignila, čeprav smo poročali, da so bili najcenejši prašički po 2.000 din. Od občine smo namere dobili napačno tržno poročilo; v resnici so bili najcenejši prašički na prejšnjem sejmu po 4.000 din. Tokrat so bili kupci iz Bele krajine, nekaj jih je bilo z Gorenjskega in nekaj iz sosednje Hrvaške. ■ Na živilskem trgu opazil ženice, ki so prodajale grozdje, orehe in solato. Kljub temu da ni bil tržni dan, so mestne gospodinje vestno nalagale v mreže po vrtnino, izbirale blago in s pripombo: »Se mi mudi,« hitele domov ali po drugih opravkih. ■ Okrog desete ure je bilo mesto še bolj živahno. Avtomobili so švigali sem ter tja, ljudje so tekali čez cesto, otroci so zagnali krik in vrišč, ko so na igrišču za novo pošto spuščali zmaje. Na Loki je učitelj telovadbe in znani novomeški skakalec v višino Miro razlagal dijakom učiteljišča, kaj bodo delali pri uri telovadbe. V tem času pa je minevalo pol ure za malico v tovarni zdravil »Krka«, v industriji obutve in drugih podjetjih. Pri bencinski črpalki so tedaj že čakali avto-stoparji, da bi prisedli do Ljubljane ali Zagreba. ■ In še marsikaj drugega se je dogajalo v srcu mesta. Tako sem marsikje videl, kako hitijo zidat in dokončevat dela na večjih stanovanjskih objektih, na več cestah pa sem se ustavil ob opozorilnih napisih, da je na cesti delo. Ko sem pri kandijskem mostu povprašal Milana Sablča in Ignaca Dežmana, delavca Komunalnega podjetja Novo mesto, kaj to pomeni, da na več mestih kopljejo cesto, sta pojasnila: »Cesta se je tu pa tam udrla, nastale so kotanje, ki so velika nevarnost za hitro vozeča motorna vozila. Jutri bova delala ponoči, ko je manjši promet in bova bolj varna pred vozniki.« ze od daleč me je opazil Jože, ki v kiosku pri mostu prodaja časopise, in mi ponudil jutranji izvod »Dela«. Ko sem odklonil, da bi kaj kupil, se je razhudil: »Boš kupil ali ne? Pojdi pa ti prodajat!« Ko sem omenil, da mu najbrž ni dolgčas, ko lahko skozi okence marsikaj vidi, je poudaril: »Ja, ampak najraje ogledujem ženske noge!« ■ Kazalec na starinski uri na rotovžu se je pomikal proti dvanajsti, ko so v obrat družbene prehrane pri Domu JLA prihajali prvi abonenti. Srečal sem znanca iz gimnazije. Ta me je opozoril na plakate, ki vabijo na razne prireditve, med drugim tudi na nastop svetovno znane pianistke Dubravke Tomšič, ki je pripravila koncert v Novem mestu. Mimogrede bi veljalo omeniti komentarje ljudi glede kulturnih prireditev. Med Sence in sonce pod kandijskim mostom drugim bi radi kvalitetne slikarske razstave, gledali od časa do časa tudi, kako dramo, saj od zadnje republiške revije amaterskih gledališč ni bilo še nobene. Marsikdaj bi radi dobra predavanja, tudi v okviru delavske univerze. H Popoldanski vrvež ne poneha Novomesčani pravijo: »Težko tistemu, kdor se ne zna vživeti v okolje, to se pravi v reki ljudi vzdolž glavne ulice!« Nedvomno imajo vsaj deloma prav, kajti nestrpnež se zlepa ne bo znašel med brnenjem motornih vozil, ki okrog druge ure popoldne preplavijo novomeški Glavni trg. Prometni organi so sicer poskušali urediti zadevo z označevanjem prehodov za pešce, parkirnih mest za vse vrste vozil, toda nedisciplinirani in nepoučeni ljudje (nekateri se samo nerede nepoučene) kaj radi uhajajo v nedovoljene smeri. Pri tem so tako »odločni«, da jih tudi najglasnejša piščalka prometnega miličnika ne ustavi. Tako sem bil tega dne priča, ko je prometni miličnik večkrat brlizgal in vračal ljudi na pločnik. Popoldne sem često sreča-val skupine fantov, ki so se ustavljali pred izložbami in z glasnimi opazkami obdelovali vsa dekleta, ki so šla mimo. Nekateri so potem zavili v kavarno, drugi pa v kino po karte. Obiskal sem knjižnico in bil skoraj presenečen, ker je v njej sedelo le nekaj mladih. Zakaj tako? Ali ne bi lahko tisti fantje, ki se zbirajo na trgu in na ulici, sedeli v čitalnici ter se izobraževali? Opazil pa sem še druge malenkosti, ki pravzaprav niso malenkosti. Primer: fantek se je izgubil na Prešernovem trgu in strahovito jokal. Dve dekleti sta šli mimo, kot da se ju ne tiče, da se je otrok kakih treh let izgubil. Prišla Je starejša žena in mi rekla: »Take so, samo v kino bi hodile in se potepale po mestu!« Zgodbe se kar same ponujajo. Tudi drugačne. Tako n. pr. lahko dobiš smeti na glavo, kljub temu da odlok prepoveduje metanje smeti skozi okno! Nekoga, ki je čakal avtobus pred kandijskim hotelom, pa je »ustrežljiva« stanovalka »pozegnala« kar z umazano, vodo... ■ Tih vetre z vodo) poigrava... (Kette) Ce opazuješ Novo mesto zvečer, se boš čudil idili, ki jo pričarajo luči. Od daleč, je mesto videti kakor velikanska ladja, ki se je zasidrala pod Gorjanci. Do pol desete ure zvečer Je skoraj mir. Kje so ljudje, pomisliš. Kar poglej v kino »Krki«, pa boš videl polno obiskovalcev, kako spodbujajo glavnega junaka na filmskem platnu. Prav tako tudi v kinu Doma JLA. In čez pol ure? Stopi pred tovarno zdravil ali pred katerokoli podjetje, kjer delajo v dveh ali več izmenah. Delavci odhajajo. V hipu se začuje ropot motornih vozil, luči začno pobliskovati, promet za nekaj časa spet oživi. Potem se vrni na Glavni trg: v zgornjo ali spodnjo kavarno ali k vodnjaku na Glavnem trgu. Videl boš delavce, in teli gen te, fante, dekleta, starejše in mlajše. Pogovor teče in smeh in dobro volja. Pri vodnjaku stojijo fantje. Pomenkujejo se. Pomenek je dolg. O filmu, o dekletih, o vremenu, o delu, o načrtih. O vsem. kar koga zanima. Prav tako je, kakor takrat, ko so je po mestu sprehajal Dra-gotin Kette in iskal mir pri tem vodnjaku. Ko se razide-jo, »na vodnjaku same tih vetre z vodoj poigrava.« Novo mesto spi. Vsaj navidezno, kajti še bi našel ljudi, ki bedijo, ki delajo in proizvajajo ... Ivan Zoran DELOVNI KOLEKTIV FARMISA - OBRATA KRKA V NOVEM MESTU 9 ČESTITA OB DESETEM PRAZNOVANJU 9 NOVOMEŠKEGA OBČINSKEGA PRAZNI-9 KA VSEM TOVARIŠEM IN TOVARIŠI-9 CAM V PODJETJIH IN USTANOVAH NA 9 OBMOČJU OBČINE, ZDRAVSTVENIM DE-9 LAVCEM, NAŠI MLADINI TER VSEMU 9 PREBIVALSTVU Z ZELJO PO NADALJ-9 NJEM NAPREDKU NA VSEH PODROČJIH DOLENJSKI LISI -/-- Štev. 43 (637) Porazna bilanca enodnevne kontrole prometa Marsikateremu šoferju se še sanjalo ni, da bo njegovo vozilo v mesecu prometne varnosti nekega dne tehnično pregledano na cesti. Kakor vsak dan, so tudi 18. oktobra odšli mnogi vzoniki na vožnjo, ne da bi se prepričali, Ce so vozila v redu. Brezskrbno so drveli po cesti, dokler jih niso kontrolni organi cestnega prometa ustavili. Okrajna tehnična komi-sijaza pregled vozil in prometni miličniki so imeli tega dne polne roke dela. Ustavili in pregledali so 110 vozil. In ugotovitev? Kar 63 jih je bilo z večjimi ali manjšimi napakami! Kontrolni organi cestnega prometa so ukrepali na mestu samem: Petnajstim so odvzeli evidenčne tablice, štirideset so jih denarno kaznovali, osem pa opozorili na manjše napake. To je bila žalostna, toda resnična bilanca enodnevnega Pregleda motornih vozil na območju videmsko-krške ob- motorista z evidenčno številko NM—10—226. Luči mu niso gorele. Miličnik ga je opozoril, da mora še istega dne odpraviti napako. Za vsak primer pa si je zapisal evidenčno številko motorja. Medtem ko je bilo že nekaj voznikov kaznovanih z odvzemom evidenčne tablice in z denarno kaznijo, je bil okoli devete ure ustavljen tovornjak NM—12—51. Tehnična komisija je ugotovila, da je na vozilu izrabljena zavorna cev in krmilni mehanizem. Na odvzem tablice je šofer takole reagiral: »Kaj pa morem pomagati, bo pa zato tovarna en dan dlje stala!« Tudi tovornjaku NM—15— 40 je miličnik pokazal rdeči znak. šofer je zatrjeval, da je njegovo vozilo brez napak. Ko pa so mu dokazali, da glava volana ni pritrjena in da so zavorne luči pokvarjene, je osupel dejal: »To je pa nemogoče! Kaj pa je za Kontrola na cesti je bila tokrat zelo učinkovita: strokovnjaki LM in iz podjetij so imeli s sabo najmodernejše tehnične pripomočke za ugotavljanje pravilnosti naprav v prevoznih sredstvih Čine. Glavne napake na vozilih so bile v glavnem slabe zavore in luči. Razveseljivo Pa je dejstvo, da od osmih Pregledov s preparatom alkotest, ni pokazal niti eden, da bi bil šofer vinjen. Vemo pa, da je še do nedavnega botroval prometnim nesrečam Predvsem alkohol. Bilo je megleno, mrzlo jutro. Tehnična komisija in miličniki so bili že nared. Miličnik je prvega ustavil en hudič, da moje vozilo ni v redu?« »Zavore na enem kolesu ne primejo«, je vljudno povedal miličnik šoferju tovornjaka NM—22—76. Šofer se je izgovarjal na šefa mehanične delavnice, vendar je moral plačati kazen 500 dinarjev. Obljubil je, da bo vozilo takoj popravil. Cez osem ur je šofer zopet naletel na kontrolni pregled To pot je sledila strožja kazen. Ker ni POVRŠNI TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL? Kolikor bolj se približujemo koncu meseca prometne varnosti, toliko več koristnega sc naučimo na cestah. Ka-^ da je akcija, ki je imela osrednji namen na razne načine izboljšati varnost v cestnem prometu in ki še vedno poteka, vsaj v novomeškem okraju zelo uspela, številne komisije in kontrole, ki so se pojavile zdaj ns tej, zdaj ■>a oni cesti, so z vso odločnostjo posegle v boj proti prometnim prekrškom, tako da so bili pri kontroli prometa 'udi tehnični pregledi motornih vozil zelo učinkoviti. Tehnični pregledi motornih vozil, ki so bili na mno-B'h cestah v sklopu prometnovarnostnih akcij v našem okraju od 1. do 20. oktobra, seveda niso zaobsegli slehernega vozila, so pa bili toliko temeljiti, da so marsikatero motorno vozilo izločili iz prometa, medtem ko je bilo več voznikov opozorjenih, da s pomanjkljivo opremljenimi vozili ne smejo na cesto. Predvsem so kontrolni organi cestnega prometa ugotovili, da je imelo 70 odstotkov v času akcije pregledanih vozil okvare, spričo katerih bi se ne smela pojaviti na cesti. V ta namen je bilo iz prometa odstranjenih 80 motornih vozil. Toliko vozil so iz prometa izločili komaj me-fee dni zatem, ko so bila vsa motorna vozila na obveznih tehničnih pregledih. Ker je število izločenih vozil le ne-k°likanj previsoko, upravičeno trdimo, da so bili tehnični Pregledi prepovršni, na drugi strani pa so krivi tudi voz-n*i> ki zelo malomarno vdržujejo svoja vozila. gi Z ozirom na vse podobne ugotovitve, akcije na cestah ne bodo prenehale s koncem oktobra, mesecem prometne varnosti, ampak se bodo nadaljevale. Zlasti se je potrebno pripraviti na zimo, ko ceste pokrije sneg ali je na njih poledica, in se nevarnost še poveča. Spolzka cesta je velika nevarnost za poklicne voznike in voznike amaterje, zato bi morali že prej odpraviti vse napake voznikov in vozil, ki ogrožajo varno vožnjo izpolnil svoje obljube in je še naprej vozil s tovornjakom, ki je imel slabe zavore, so mu odvzeli tablico. Brezskrbno je ustavil šofer tovornjaka NM—10—92. Vljudno je pristopil h komisiji in tudi sam pomagal pri pregledu vozila. Na tem tovornjaku komisija ni mogla ugotoviti niti najmanjše napake. Preden je šofer odpeljal, je z nasmejanim zadovoljnim obrazom vzkliknil: »Celo popoldne sem pri tem vozilu in ga redno pregledujem. Ceste so slabe, zato je treba vozilo velikokrat pregledati«. Da, res je tako. Ce bi vsi tako ravnali, jih tega dne ne bi bilo 63 kaznovanih! »Kaj bo pa zadruga rekla?« so bile prve besede traktorista traktorja NM—32—90, koje moral oddati tablico zaradi slabih zavor in luči. Voznik fička NM—38—88 se Je močno razburil, češ kaj je potrebno pregledovati skoraj novo vozilo. In res je bil njegov avto v redu. Toda tudi pri novih vozilih so že našli napake! Voznik tovornjaka LJ—73— 33 je sam priznal, da mu krmilni mehanizem in ročna zavora ne delata v redu. Ni se protivil odvzemu tablice. »Prav je to«, je dejal, »kontrola na cesti je nujna in jo odobravam. Ljubša mi je kazen, kot pa da bi povzročil nesrečo. Lastniki avtomobila pa bodo dali vsaj enkrat popraviti vozilo.« Kaže, da je alkohol čedalje manj prijatelj naših šoferjev — 8 poskusov z alkotestom je bilo tokrat negativnih! Pa so sodi na kamionu ... Po dvanajstih urah napornega dela je okrajna tehnična komisija končala pregled. Vsi so bili utrujeni. Na obrazih članov komisije in prometnih miličnikov je bilo prijetno zadovoljstvo. Ne za- dovoljstvo zaradi tega, ker so nekaj voznikov kaznovali, temveč zato, ker so se zavedali, da bo že jutri manj pokvarjenih vozil na cesti, pa tudi manj nesreč. D. K. Radar in štoparica iščeta prometne prekrške ■J Nič hudega sluteč,- je Janez Šofer »navil« svojega fička do hitrosti 62 km na uro. Proti koncu naselja, ko je ravno hotel pritisniti na plin, pa ga je ustavila tablica prometnega miličnika: STOP! pj »Vozili ste točno 62 km na uro, čeprav bi morali skozi naselje peljati največ 50 km na uro,« mu je pojasnil prometni miličnik. I »Kako, saj sem ves čas gledal na števec, pa se ni nikoli pomaknil čez 50,« se je opravičeval Janez. »Sicer pa, kako ste mogli vedeti, da vozim tako hitro?« ■ »Prosim, tu poglejte: na tejle pripravici piše, da ste med 28. in 29. km vozili s hitrostjo 62 km na uro. Plačali boste kazen, ker ste s preveliko hitrostjo vozili skozi naselje!« 14. oktobra se je začudilo še več voznikov, ki so z nedovoljeno brzino peljali po Zagrebški in Partizanski cesti v Novem mestu. Ta dan je 17 voznikov plačalo kazen, ker so vozili prehitro. Vsi so ugotavljali, na kakšen način so mogli organi cestnega prometa tako hitro »izračunati« njihovo hitrost in jih ustaviti. V čem je »čudež«? Na Zagrebški in Partizanski cesti so prometni organi prvikrat v Novem mestu pre- čestitka z Reke Domači fantje, ki so pri vojakih na Reki: Franc Kastelic, Ivan Vintar, in Alojz Zupančič, čestitajo vsem znancem, domačim podjetjem in ostalim za praznik novomeške občine. Pozdravljajo vse domače, zlasti fante in dekleta. Vojaki pozdravljajo Jože Vidic z Zajčjega vrha, sedaj vojak v Valjevem, želi preko našega lista poslati najlepše pozdrave in čestitke prebivalstvu Novega mosta za praznik 29. oktober. Svojim znancem, prijateljem in domačim pa pošilja prisrčne jo-zdrave. Čestitkam se pridružujejo še: Marjan Muhič iz Malega Podljubna, Maks Krese iz Hruševca, Martin Kobe s Pristave in Jože Balon z Bizeljskega. izkusili posebne naprave za natančno določanje hitrosti motornih vozil. Gre za specialne stoparice (podobne športnim), ki zelo hitro in natančno odmerjajo hitrost na določeni razdalji. Pri tem načinu merjenja je pravzaprav potrebna ena štoparica in prenosen radijski oddajnik, ki je hkrati tudi sprejemnik. Ko opazimo vozilo, ki se približa prvemu kilometrskemu kamnu, sporočimo merilcu s štoparico pri sosednjem kamnu (navadno se meri na' razdalji 1 km), naj stopa, brž ko začne vozilo voziti v izbrani razdalji. Pri sosednjem kamnu merilec prihod vozila spet stopa, naprava, ki jo drži v rokah, pa mu pokaže, s ko-ikšno hitrostjo se je peljal neznani šofer. Ce je hitrost večja od dovoljene, ga ustavi tablica STOP. Pri drugem načinu merjenja hitrosti in točnega ugotavljanja položaja motornega vozil« na cesti so preizkusili prenosni radar. S to napravo se da na določeni razdalji popolnoma natačno označiti Mornarski pozdrav Vide Kastelic in Slavko Planine, mornarja v Divuljah pri Splitu, čestitata vsem, ki jih poznata v novomeški občini, za praznik 29. oktober, domačim pa pošiljata lepe pozdrave. »KAJ BO PA ZADRUGA REKLA?« je vzkliknil traktorist, ki je ta dan moral oddati registrsko tablico svojega »železnega konjička« NM 32-90. Kaj ko bi se raje vprašal: »KAJ PA BI REKLA DRUŽINA PONESREČENEGA OČETA ALI MATERE, KI BI JI MORDA MOJ TRAKTOR LAHKO VZEL ŽIVLJENJE, KER NI TEHNIČNO V REDU!?« hitrost in čas vozila, ki prihaja proti radarju ali se od njega oddaljuje. Tudi s pomočjo tega aparata so prometni organi prestregli in kaznovali marsikaterega voznika, ker je vozil hitreje, kot je dovoljeno. Kljub temu, da sta oba načina novost pri merjenju hitrosti na naših cestah, sta pokazala zelo dobre rezultate. Predvsem je velika prednost v tem, ker je postopek zelo enostaven in hiter. Kaže, da bodo poslej izgovori tistih voznikov, ki so vozili prehitro in so zahtevali potrebne dokaze, več ali manj odpadli. Zelo prav bosta obe napravi prišli na avtomobilski cesti, kjer je že pravi nered v hitrosti, prehitevanju ln podobnem. Radar je pri nekem poizkusu na avtomobilski cesti že »našel« avtobus, ki je vozil s hitrostjo 95 km na uro, čeprav je za avtobuse in tovornjake določeno, da smejo po avtomobilski cesti peljati z največjo hitrostjo 80 km na uro. V prihodnje bodo prometni organi še večkrat »lovili« prehitra vozila, predvsem pa jim bosta pri tem pomagali pripravi, ki sta se v poizkus-nih dneh Izkazali kot izvrstna pripomočka za uvajanje večje varnosti v cestnem prometu. Ivan Zoran ■ NS nedavnem posvetovanju o vodnem gospodarstvu Slovenije so obravnavali vrsto perečih vprašanj v zvezi s organizacijo vodnega gospodarstva, pomanjkljivo zakonodajo« viri financiranja ln podobno. ■ V novem poslovnem združenju dalmatinskih ln hercegovskih tovarn so tovarna -Djuro Sala j- Iz Mostarja, •Dalmatinka'« ia Sinja, »Boris Kidrič« iz Zadra m podjetje -Koteks« iz Splita. Tovarna bombažnih tkanm Iz Livna se bo v skupnost vključila potem ko bo začela protovajatii z vsemi zmogljivostmi. ■ Prihodnje leto bodo začeli rekonstruirati tovarno dokumentnega ki kartmega papirja t Radečah. Rekonstrukcija bo veljala okrog 1,5 milijarde dinarjev. Delovna sila se bo potem povečala za približno lfl odstotkov, tovarna pa bo nabavila tudi nov papirni stroj, ki bo omogočil še enkrat večjo zmogljivost. Poskusna proizvodnja v rekonstruirani tovarni naj bi stekla v drugem polletju 1964, tovarna pa bo dajala trgu vsak dan okrog 20 ton papirja. PRAV GOTOVO BI ONEMELI, KO BI... (Nadajevanje z 11. str.) sejah, posvetih in uspehih delovnih kolektivov, zato smo se tokrat, kolikor smo le mogli, izognili številkam. No vsakem koraku: utrip novega Utrip novega življenja in razvoja je v vsakem udarcu stroja v naših tovarnah, v vsaki brazdi in v delu, ki ga na kmetijskih površinah opravijo sodobni kmetijski stroji. Ta utrip je čutiti tudi v izpremenjenem odnosu do zdravstva in do šolstva. Prav v zadnjem razdobju so se pričele proizvodnja in družbene službe medsebojno prepletati bolj kot doslej. Začeli smo dojemati veliko resnico, da proizvodnja ni mogoča brez šolstva in zdravstva, in hkrati enako resnico, da zdravstvo in šolstvo ne moreta živeti brez podpore proizvodnje. Vse troje: proizvodnja, šolstvo in zdravstvo pa ima svoj prostor in svoje osnovno torišče v komuni. j .-e', •••• r "i ^r^tduMJt V ospredju vsega: DEL0VNF ČLOVEK Letošnji občinski praznik praznujemo v času, ko se pripravljamo na široko razpravo o osnutku nove ustave. V iz-prehodu skozi uspehe in napore, ki smo jih vlagali v razvoj novomeške komune v pretek- lem letu, smo našteli marsikaj, marsikaj ps tudi izpustili. V vsem, kar smo si ogledali, so delo, trud, kaplje znoja, misli, pobude in snovanja slehernega občana novomeške komune, prav zate pa so vsi uspehi, ki smo jih našteli, naši uspehi. Osnutek nove ustave, o katerem smo pričeli razpravljati povsod, postavlja v ospredje osnutek nove ustave, o katerem smo pričeli razpravljati povsod, postavlja v ospredje človeka upravljavca in proizvajalca, ki se uveljavlja kot človek tako, da s svojim delom zavestno opravlja svoje naloge v prid družbe in v lastni prid. Vsi uspehi, ki jih dosegamo, se na ta način izpre-minjajo v opeke, ki jih vgrajujemo v novo stavbo našega socializma. Svetla želja, da bi to razumeli in se po te mravnali, naj bo hkrati najtoplejša če-stika za letošnji občinski praznik. čestitka za občinski praznik Dolenjca Tone Ban in Tone Čopič, oba iz Brusnic, ki sta pri vojakih v Makedoniji, naj-topleje pozdravljata prebivalce novomeške občine in jim čestitata za 29. oktober. Hkrati pozdravljata starše, sestre in brate ter brusniško mladino. Brežice na razpotju Občina Brežice ni prišla na razpotje šele letos, razen tega pa to tudi ni razpotje v pravem pomenu besede. Pojem: »Mi smo revna občina zato, ker smo pretežno kmetijski, industrija pa je pri nas slabo razvita,« je skozi razvoj pričel dobivati nov pomen. Industrija, ki je bila v tej komuni nekoč kot »vroča« želja sama sebi namen in hkrati sredstvo za povečanje akumulacije, postaja v novih, treznejših načrtih v brežiški komuni nujno dopolnilo kmetijstva. Vzporedno z obojim pa vse bolj prihaja v ospredje turizem. Vsi načrti, ki jih za letošnji občinski praznik razgrinjamo pred občani, so obsežni, daljnoročni In gospodarsko utemeljeni, prav to troje pa je najboljše zagotovilo za uspeh. Kmetijstvo je in ostane osnovna panoga V celotnem gospodarstvu brežiške komune predstavlja kmetijska proizvodnja po vrednosti približno 35 odst. vsega. Ce upoštevamo zaostalost sedanje individualne kmetijske proizvodnje, pa je v strukturi prebivalstva kmetijstvo daleč pred vsemi ostalimi panogami, saj pretežni del prebivalcev kmetuje. Tako so odločili pri načrtovanju. Okoliši, na katerih se bodo razvijali sodobni družbeni kmetijski obrati, so že določeni. Na Bizeljskem bosta prevladovala vinogradništvo in živinoreja, v okolici Pisec sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja, na področju Artič sadjarstvo in živinoreja, povsod drugod pa bo Pogled na bizeljske vinograde, ki kličejo po obnovi. V prejšnjem stoletju zasajeno trto bo treba obnoviti, urediti sodobne vinogradniške nasade, ki bodo omogočali strojno obdelavo in presežke vina iz 700 ha vinogradniških površin povečali od dosedanjih 120 vagonov odkupa na 500 vagonov kvalitetnih vin na leto. Sodobna kmetijska proizvodnja se bo v okviru KZ Bizeljsko, KGP Brežice in KZ Brežice razvijala v živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo. Osnovni pogoj za to so večje, strnjene površine, na katerih se bodo razvijali posamezni proizvodni obrati. Pričeti je treba torej z zemljo in proizvodnim obratom, kakršne smo si zamislili v načrtih, zagotoviti dovolj površin. Vzporedno s tem pa naj rasto gospodarski objekti, v katerih bomo pitali živino, objekti, ki bodo zagotavljali sodobno proizvodnjo (strojne lope, skladišča umetnih gnojil, vinske kleti itd.). glavna panoga živinoreja. Osnovno proizvodnjo bodo povsod dopolnjevali s pridelovanjem ostalih kmetijskih pridelkov, ki so nujni za kolobar. Zasebni kmetovalci so se doslej že prepričali o uspešnosti sodobne agrotehnike, k novim oblikam kmetovanja pa jih navajajo tudi davčna politika in odloki o agro-minimumu. Povsod v komuni je dovolj takšnih, ki ponujajo zemljo v odkup ali zakup. Okoli prvih zametkov družbenih posestev na ta način že nastajajo novi družbeni kmetijski obrati. Meja ne ustvarja problemov Ne ustvarja jih, če jih skušamo sporazumno reševati takoj, ko se pojavljajo. Na področju našega okraja smo velikokrat slišali tarnanje o težavah, ki jih povzroča različno izvajanje in razumevanje predpisov v obmejnem področju v NRH (4 komune od 7 mejijo na sosednjo Hrvaško). V občini Brežice podobnih težav skoroda ni. Vzroki so deloma gospodarski: občina Brežice je v tržnem pogledu orientirana v Zagreb in okolico kot močno potrošno področje, v precejšnji meri pa so vzroki tudi v skupnem reševanju problemov. V nizu skupnih posvetov z inšpekcijskimi ln oblastvenimi organi sosednih komun NRH so se pogovorili o težavah, ki so nastajale pri odkupu telet, pri skočnini, pri reji plemenskih merjascev, pri odkupu lesa, zaradi različnih odkupnih cen kmetijskih izdelkov in podobnega. Takšni razgovori in razprave so rodili obojestransko korist: naši predstavniki so osvojili marsikaj, kar je bilo boljše pri hrvaških sosedih, hrvaške komune pa so povzele to, kar je bilo boljše pri nas. Industrija kot dopolnilo kmetijstva Industrija je v občini sorazmerno malo razvita, sodobno kmetijstvo pa bo v bodočnosti povečalo odliv delovne sile s podeželja. Kmetijski stroji bodo nadomestili tisoče parov rok, ki zdaj vihte motiko po poljih. Vsem tem ljudem bo treba zagotoviti novo zaposlitev, zato že zdaj razmišljajo o tem. Z rekonstrukcijo dosedanjih proizvodnih obratov, (Tovarna pohištva, Opekarna Brežice) bodo povečali zmogljivosti leteh in ustvarili možnost za zaposlitev novih delavcev. Obrat IMV Novo me- sto se bo v Brežicah razvijal še naprej. Obrt. podjetje Kovina na Bizeljskem in Obrt. kovinsko podjetje v Dobovi sta obrata kovinske stroke, ki se bosta zaradi ugodnih tržnih pogojev razraščala in sproti zaposlovala vse več delavcev. V avtomehanični stroki bo razvoj zahteval razmejitev med agromehanični-mi in avtomehaničnimi u-slugami. Najbrž se bo oprema sedanjih obratov avtome-hanične stroke združila v SPORED PRIREDITEV OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU 2e v nedeljo in sredo so bila v Brežicah in na Čatežu grečanja šahistov, strelcev, rokometašev, odbojkarjev in Igralcev namiznega tenisa, danes dopoldne pa se je začel rokometni turnir za prehodni pokal predsednika ObLO. Spored naslednjih prireditev: V PETEK, 26. 10.: ob 14. uri medobčinski rokometni turnir ekip srednjih šol na rokometnem igrišču v Brežicah, ob 19. uri: zaključna kegljaška tekma med prvakom dkip sindikalnih podružnic in KK Razlag za pokal predsednika ObLO (na kegljišču Zadružnika). V SOBOTO, 27. 10.: ob 18. uri krajevna proslava v počastitev občinskega praznika na Sromljah in sprejem gostov , članov ZB, iz podjetja SAVA v Kranju. Ob 19.30: slavnostni koncert Slovenskega okteta v bre-HSkem Prosvetnem domu. Ob 21. uri: družabni večer s prostim vstopom za vsakogar v Domu JLA. V NEDELJO, 28. 10.: ob 7. uri budnica, ob 9. uri slavnostna seja ObLO v novi dvorani internata v Brežicah. Hkrati bodo na vseh sedežih krajevnih odborov krajevne proslave. Ob 9.30 bodo odprli obnovljeno poslopje postaje LM t Brežicah, ob 10. uri pa se bo začela finalna tekma za občinsko rokometno prvenstvo. Ob 11. uri bo otvoritev in ogled rastlinjaka KZ Brežice na Čatežu. — Ob 15. uri bo ocenjevalna vožnja za avtomobile, motorna kolesa in mopede na Cesti prvih borcev (prireditelj AMD Brežice). V PONEDELJEK, 29. 10.: ob 20. uri gostovanje zagrebške opere z Leharjevo opereto DEŽELA SMEHLJAJA. Naravnih lepot je obilo, toda ceste... Brežiška občina leži ob avtomobilski cesti, ki jo povezuje s svetom in ustvarja pogoje za razvoj turizma. Avtomobilska cesta pa pomeni samo vrata v občino, po kateri bo treba razpresti še mnogo asfaltiranih cest. S turistične plati je najpomembnejše asfaltiranje in modernizacija ceste Brežice — Bizeljsko s priključkom na sodobno avtomobilsko cesto Zaprešic — Kumrovec pri Klanjcu. Omenjena avto cesta na Hrvaškem je odprla turizem v zagorskem bazenu. Z asfaltiranjem in modernizacijo ceste Brežice-Bi-zeljsko bi odprli pot turistom v brežiško občino in po njej do avtomobilske ceste, odkoder bi lahko potoval: naprej v dolenjski turistični bazen ali pa se vračali v Zagreb. Ta cesta je pomembna zlasti za prehodni turizem, saj je znano, da sodobni turist želi v kratkem času videti čimveč, makadamskih prašnih cestišč pa se izogiblje ... Prav tako je nujno asfaltiranje ceste Brežice — Do- Sodobno urejeni hlev za 110 glav živine na obratu KZ Brežice v Cerkljah. V ospredju so betonski koritasti silosi za spravljanje silirane krme. bova (s priključkom na a-sfaltirano cesto onstran So-tle, vsega 7700 m), ki bi služila v turistične namene, hkrati pa omogočila zaposlovanje brežiških občanov v Zagrebu in v NRH. Mestno podjetje »Zagrebački električki tramvaj« je do Sotle odprlo redno avtobusno progo (vsaki 2 uri avtobus), če bi bila cesta asfaltirana do Brežic, pa bi bilo pripravljeno to progo podaljšati. Omenili smo samo dve cesti, na katerih je takojšnja modernizacija zelo potrebna, ostale ceste pa bi v skladu s sredstvi lahko postopoma asfaltirali. Ob koncu tega poglavja pa še enkrat: sodobna ceste so osnovni pogoj za turizem ... Tri turistična središča Osnova za razvoj turizma so tri središča, ki bodo zgrajena najprej. To so Cateške Toplice, cateški grič in grad Mokrice. Cateške Toplice so znano termalno zdravilišče, v katerem ima voda že pri izvirih 59 stopinj Celzija. Odkar se je z avtomobilsko cesto odprla in približala Zagrebčanom pot v Cateške Toplice, slednje le stežka zadoščajo navalu turistov, zlasti ob nedeljah. Grad Mokrice je stara grajska stavba v neposredni bližini avtomobilske ceste, ki se že dlje časa uporablja kot gostinski objekt. V daleč znanem grajskem parku je mnogo primerkov redkih dreves, pa tudi ribnik bi s primerno preureditvijo lahko bil vabljiva turistična posebnost. Stara stavba, ki na vseh koncih kliče po obnovi, bo lahko po preureditvi postala tak turistični objekt, v kakršnih se zlasti radi u- stavljajo tujci. Zakupno gostišče, ki je doslej v gradu poslovalo, kljub dobri volji večjih investicij ni zmoglo. Cateški griček je postal zanimiv lani, ko je bilo ob bencinski črpalki dograjeno v gostišče. Okoliški gozd so prepredli s stezicami, novi objekt bodo povezali z gostiščem Grič ob stari cesti in tam uredili prenočišča, ob Krki pa bodo za letno sezono uredili primerno naravno kopališče. To so osrednji objekti, v notranjosti občine pa bo treba preurediti in modernizirati manjša gostišča, ki bodo nedeljskim turistom nudila ceneno postrežbo, vrsto domačih specialitet in bi-zeljansko, pišečko ter arti-ško domačnost in gostoljubnost poleg dobrih pristnih domačih vin. Osrednji turistični objekti bodo namenjeni predvsem zahtevnejšim gostom, v njih bodo na razpolago prenočišča, ki jih tako močno manjka. 560 milijonov dinarjev za začetek Načrte za osrednje turistične objekte že pripravljajo, za Cateške Toplice in za restavriranje gradu Mokrice pa so že izdelani glavni na- vosti novih objektov v Ča teških Toplicah napolniti z avstrijskimi gosti! Mnogi revmatični bolniki iz Avstrije so se pozdravili v Cateških s tem pa bi Cateške Toplice postale najsodobnejši zdravstveni in turistični center. V prvi fazi bodo zgradili olimpijski odprti bazen in restavracijo s 500 sedeži ter 1200 sedeži na vrtu — to bo vse skupaj veljalo 365 milijonov din Cateški griček bo zahteval za razširitev dosedanje restavracije pri bencinski črpalki 24 milijonov (zmogljivost 300 do 400 gostov), za preureditev gostišča Grič ob stari cesti, ki bo gostom nudilo prenočišča in bo z restavracijo ob črpalki povezano, pa 45 milijonov. Tu so všteta dela za dvig stavbe, s čimer bodo pridobili 38 le žišč ter ureditev naravnega kopališča ob Krki. Restavriranje gradu Mokrice bo veljalo 125 milijonov. V gradu bodo sicer število dosedanjih ležišč znižali, vendar pa bodo povečali udobnost. Apartmaji v arhaičnem vzdušju bodo namenjeni predvsem tujim gostom. Z naštetimi investicijami bodo v brežiški komuni podaljšali letno sezono, gostom bodo lahko nudili mnogo več kot doslej, hkrati pa se bo turist lahko ustavil tudi za dlje časa, kar doslel zaradi pomanjkanja prenočišč ni bilo mogoče. Iz gozdov v tovarno in spet v gozd Ko govorimo o KGP Brežice in naštevamo velike u-spehe, ki so jih dosegli doslej pri kombiniranju kmetijske in gozdarske proizvod--nje, moramo imeti pred očmi predvsem končni namen tega, s čimer so pričeli. To-polovi nasadi na Vrbini pri Brežicah in drevesnica, v kateri vzgajajo talno in pod-dnebne preizkušene sadike hitro rastočih topol, so šele prvi začetek velikega načrta. Ob Savi raste na Vidmu sodoben gigant papirne industrije. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«. Vsako leto bo potrebovala deset tisoče kubičnih metrov lesa. Oskrba tega obrata je problematična že zdaj, ko deluje samo en papirni stroj, kaj bo šele takrat ko bo tekel drugi? Samo hitro rastoče drevje — topole bodo lahko zadostile velikim potrebam. Tisočhek-tarski nasad hitro rastočih topol, ki bi se raztezal ob Savi od Vidma-Krškega do hrvaške meje, bi odpravil problem oskrbe Celuloze z lesom. Načrt je velikopotezen in vendar pomeni najboljšo rešitev. Po industrijskem tiru bi lahko posekani les prevažali v tovarno kar iz gozda. Topola raste do zrelosti 10 let; že zdaj je tre ba misliti o tem in pričeti. Geslo: »Iz gozda v tovarno in v gozd,« ima dvojno vsebino: lahko pomeni vlake, ki bi iz topolovih nasadov vozili les v tovarno in se vračah po nove tovore v gozd, hkrati pa mora pomeniti nov način gospodarjenja z gozdovi. Tudi kolektiv Celuloze naj razmišlja o tem, kako odpraviti težave v oskrbi o-brata z lesom, s svojimi prispevki za ureditev topolovih nasadov bo pomagal najlaže in najučinkoviteje. Industrija, ki les uporablja, in gozdarstvo morata vštric. Tokrat za spremembo: NOVA BREŽIŠKA RAZGLEDNICA. Na desno stran ceste proti Bizeljskemu je v zadnjih letih zraslo sodobno stanovanjsko naselje, ki daje Brežicam že kar velikomestno podobo. To so že Brežice vitkih, sodobnih Unij, polne svetlobe in zraka, ki ga ne dušita več ozek prostor in pomanjkanje zelenih površin eno močno tovrstno podjetje, prav tako pa se bodo združile agromehanične delavnice, ki kot majhni obrati poslujejo pri raznih gospodarskih organizacijah. Tako nakazani razvoj pa je odvisen predvsem od obsega naložb v kmetijstvo, ker bodo prav te naložbe rodile potrebo po zaposlovanju nekdanjih kmetijskih delavcev. črti. Preden pričnemo naštevati sredstva, potrebna za investicije, naj opozorimo na laskavo izjavo, ki so jo pred nedavnim na obisku naše delegacije v Gradcu da-pli avstrijski predstavniki: poudarili so, da je toplic, kjer bi imela voda ob izviru 59 stopinj toplote, na svetu zelo malo, in zatrdili, da so pripravljeni celotne zmoglji- Toplicah (topliško zdravljenje revme je najcenejše), zlasti pa so pohvalili načrte za gradnjo . prenočišč, ki bodo gostom približali termalne objekte. Naj dodamo še, da se za Cateške Toplice zelo zanimajo tudi Švedi. Za zdravstvene in turistične objekte bi bilo po idejnem programu potrebnih 1 milijatdo 700 milijonov din, t Skrčeni gozdovi, topole in kmetijstvo Kmetijski obrat Brežice je poslovna enota, ki zajema skrčene gozdne površine ter odkupljena, zakupljena m zaokrožena zemljišča v okviru KGP Brežice na Vrbi-ni in v Dobravi. Te površine so zaradi povečane ponudbe zemlje zasebnikov ter. zaradi zaokroževanj vsak dan večje. Vrbina je uspel poizkus pogozdovanja s topolo. 15 hektarom topolovih nasadov se bo v letošnji jeseni pridružilo novih 16 ha. Vsega ima kmetijski obrat Brežice 115 ha skrčenih gozdnih površin, na katerih so izsekali degradirani gozd in jih izpre- menili v obdelovalne površine. Drevesnico bodo od dosedanjih 5 ha povečali na 9 hektarov, saj bodo potrebovali vedno več topolovih in drugih gozdnih sadik. 240 hektarov zemljišče od tega so letos odkupili 75 ha) na Vrbini se bo v bodočnosti z zaokroževanjem povečalo na 600 ha. Na Dobravi ne bodo pogozdovali s topolo, ampak z zelenim borom. Od 180 ha površin je tam namenjenih kmetijstvu 40 hektarov, vse ostalo pa bo vzorno urejen gozd. 75 delavcev na 165 hektarov Koliko sredstev je bilo investiranih doslej na Vrbini in v Dobravi? Samo 659 milijonov din. Morda izzveni izraz »samo« malce košato. Pa vendar. Kmetijski obrat Brežice je sodobno urejen. Samo 75 delavcev dela na vseh površinah, ki smo jih našteli malo prej, kljub temu pa so polja vzorno obdelana, hektarski donosi večji kot v zasebnem sektorju, Klavno besedo pa ima poleg strokovne službe mehanizacija. Vrbina je eno izmed osrednjih področij v občini, na katerem bodo zemljo odkupovali še naprej in obrat s tem Povečevali do 600 hektarov. Živinorejska proizvodnja bo dopolnjevala gozdarsko in kmetijsko. Se letos bodo Pričeli graditi hleve z 920 stojišči za pitanje goved. Na ne- katerih s topolo pogozdenih površinah (pravijo jim kombinirane) pridelujejo prvih 6 let tudi poljske pridelke, pozneje pa bodo sejali trave. Krmska osnova za živinorejo je torej zagotovljena. Stroje uporabljajo tudi pri gozdarskih delih, tako da so 100-odstotno izkoriščeni. Zaradi pomanjkanja nekvalificiranih delavcev zlasti v sezoni kmečkih del so proizvodnjo usmerili v kulture, ki omogočajo strojno obdelavo. Prav kmalu bodo po Vrbini brneli kombajni za koruzo, za krompir, silokombajni in žimi kombajni. Z izkopaval-nim strojem za krompir so letos pocenili stroške za 200 odst., izkop krompirja je prej veljal 15 tisoč din za hektar, s tem strojem pa stane le 5 tisoč 200 din. Prvi pridelek v toplih gredah pri Čatežu že zori. Na sliki lahko vidite dva paradižnikova ploda, ki bosta prav kmalu kot sočen rdeče obarvan sadež zapustila sodobni vrtnarski obrat KZ Brežice pri Čatežu. Na več kot 1 hektaru zaste-klene površine bo topla voda iz Ca teških Toplic nadomeščala rastlinam naravno toploto, vrtnarski pridelki pa bodo zoreli tudi pozimi, ko bo vsa okolica odeta v sneg. Vinogradništvo, živinoreja in sadjarstvo Tudi na Bizeljskem so načrti velikopotezni. Vinogradništvo je osnova, živinoreja bo nudila hlevski gnoj in hkrati zaslužek, za sadjarstvo pa so izredni talni in podnebni pogoji na Pišečkem področju. Razvoj bodočih o-bratov v okviru kmetijske zadruge je že predviden. (J Vinogradniški obrat v Dre-novcu, Janeževi gorci in Oreš-ju bi zajel vinograde na Bizeljskem. Bil bi izrazito specializiran proizvodni obrat samo za vinogradništvo. Kmetijska zadruga že ima 50 ha vinogradniških površin, od tega 24 hektarov obnovljenih. Z mnogimi vinogradniki, ki so pripravljeni svoje vinograde prodati, se pogaja, toda zadrugi so stari vinogradi v breme, na njih ne more uveljavljati sodobne obdelave, sredstev za obnovo ni, zato ne more sklepati pogodb o odkupu niti zakupu, gg Kombinirani vinagrad-niško — živinorejsko-sad-jarski obrat bi zadruga razvila v Pišecab. Tam je okoli 250 hektarov vinogradov, ki čakajo obnove. Pita-lišče za 45 goved bo nudilo hlevski gnoj. Pišece se kot ustvarjene za sadjarstvo. 18 hektarov sadovnjakov je že v zadružni posesti. Trije hekta- ri so breskovih nasadov, 1 ha breskev so letos obnovili, trije hektari so strnjenega nasada marelic, 2,5 ha je novega nasada hrušk, 8 hektarov pa je starih sadovnjakov. Tu se bo dalo z obnovo urediti 50 do 60 hektarov sodobnih nasadov sadnega drevja, ki ne bodo odvisni od vremenskih razmer. ■ I. Živinorejski obrat bi obsegal področje ob Sotli od Gregovc proti cesti na Fi-garjev most, vsega 350 hektarov površin, na katerih bi redili 500 glav živine. ■ II. živinorejski obrat pa bi se razvijal med naseljema Brečna vas in Nova vad do Sotle, zajel bi približno 300 hektarov površin, na njem pa bi redili prav tako okoli 500 glav goved. Lokacije za hleve in gospodarska poslopja na obeh obratih so že izbrane, povsod je v bližini voda, ceste so zgrajene, električna napeljava je v neposredni bližini, skratka, vse Je pri roki. I Obrat Pišece bi bilo treba povezati z Bizeljskim z novo cesto Stara vas — Pišece, ki bi dosedanjo pot po cesti proti Brežicam skrajšala za 17 km, saj bi bilo nato v Pišece le 5 km. Pozdrav ob prazniku V spominu na padle žrtve BREŽIŠKE ČETE, katere borci so 1941 sledili klicu KPJ in vzeli v roke orožje ter pričeli boj z okupatorjem, v spominu na divje in nasilno preseljevanje prebivalstva naše občine v koncentracijska taborišča širom po Nemčiji naj proslavimo z naglobljimi čustvi tudi letos občinski praznik. Borci Brežiške čete in mnogi znani in neznani junaki velike borbe so preprečili nakane sovražnika in se strnili v borbi za svobodo, dali svoja življenja ln priborili svojemu ljudstvu najdražje in najlepše. Težki in temačni dnevi naj ne zatonejo v po-zabljenje in spomin nanje bodi znova priložnost za vrednotenje naše svobode in velikega napredka osvobojene domovine. To naj velja toliko bolj mladini, ki bo mogla ob svečanih praznovanjih zgodovinskih dni doumeti in ceniti pridobitve revolucije. Tudi v naši občini je bilo po osvoboditvi vloženega mnogo truda pri izgradnji porušenih domov, mnogo naporov zs dvig gospodarske moči občine, v kateri so v teku let zrasla močna gospodarska podjetja »Krka«, »Ljudska potrošnja« in »Vino«-Brežice, industrijsko podjetje »Tovarna pohištva«, podjetje »Prevoz«, »Agroservis«, obrat Industrije motornih vozil in nekatera obrtna podjetja. Kmetijstvo razvijata v občini dve močni kmetijski zadrugi in Kmetijsko-gozdarsko podjetje z dobro mehanizacijo ter z vsemi sodobnimi agrotehničnimi pripomočki. Veliko objektov stanovanjske izgradnje je razsejanih po naši občini, zunanjo podobo občinskega centra pa lepšajo stanovanjski bloki, med katerimi se bodo v doglednem času dvigale ponosne stolpnice. Malo je občin, Id imajo toUko prirodnih lepot kot brežiška. Ima izvrstne možnosti za razvoj turizma, kateremu bomo v bodoče posvetili vso pozornost in vložili kar največ sredstev, da bomo ustvarili delovnim ljudem najboljše pogoje za prepotrebni oddih, hkrati pa bomo privabili tuje turiste, katerim bomo v dobro urejenih gostinskih obratih nudili najboljše gostinske usluge. Z doseženimi uspehi našega gospodarstva pa ne smemo in ne moremo biti zadovoljni vse dotlej, dokler ne bomo dvignili gospodarske moči naše občine na raven mnogih drugih gospodarsko močno razvitih občin Slovenije. Kmetijstvo in turizem naj postaneta pri nas najvidnejši panogi narodnega gospodarstva, saj živimo t izrazito kmetijskem predelu in na turistično izredno ugodnem področju. Vse velike in odgovorne naloge pa bomo mogli rešiti le ob najtesnejšem sodelovanju vsega prebivalstva in ob izdatni pomoči upravnih in političnih forumov. Pri dela naj nas vodi težnja po nenehnem napredku in želja sa najlepšo bodočnost mladih pokolenj. Vsem delovnim kolektivom in Vsem občanom občine Brežice najiskrenejše čestitke ob občinskem prazniku a toplimi željami za uresničenje vseh velikih prizadevanj) MILAN ŠEPETAVC, predsednik občinskega ljudskega odbora Brežice Goveda-pitanci v hlevu na obratu KZ Brežice v Cerkljah. Delo je organizirano tako, da za 120 glav živine skrbita samo 2 delavca. Alarm za obnovo vinogradov tako naprej. Morda bomo dočakali tudi to, da bo prišla v »modo« obnova vinogradov, toda kaj, če bo takrat že prepozno? V Makedoniji in v Dalmaciji ter marsikje drugod so pohiteli; obnavljali so velike površine hkrati. Na Bizeljskem pa je bilo po vojni obnovljenih le 24 ha vinogradov! Prav kmalu lahko pričakujemo nov zakon o vinu, ki bo dovoljeval le odkup grozdja (Dalmacija ga pri nas že ponuja), kaj bomo nato? Doslej smo bili vajeni zbirati vino od zasebnih proizvajalcev po hektih. Naše vinske kleti so komercialne, nimajo naprav za predelavo vina. Vse kaže, da našemu vinogradništvu bije 12. ura. Pet obratov KZ Brežici 100 hektarov sodobno urejenih vinogradov da 1 vagon vina na leto. Na področju KZ Bizeljsko je približno 800 hektarov vinogradov. Zadružna klet je letos prodala vse vino ln ostala brez kaplje, Bizeljanci pa v šoli trde, da ni lahko prodali tudi Sotlo, ker so bizeljska vina na trgu zelo iskana. In vendar so mnoge druge kleti pri nas Polne vina in se ukvarjajo s Problemom, kako ga prodati Blzeljski vinogradi so start približno 80 let in dobesedno vpijejo po obnovi. Sredstev za obnovo pa ni, ker v kmetijstvu odobravamo kredite po »modi«. Zdaj se zale-USno v hmeljeve nasade, nato spet v živinorejo in zopet v tople grede, pa v topole in Priznanja, tržišče in stroški obdelave Poleg tega, kar smo našteli Je marsikaj še, kar nujno zahteva takojšnjo obnovo vinogradov na Bizeljskem, pa tudi vseh ostalih vinorodnih Področjih pri nas. Bizeljska vina so požela v povojnih letih na raznih razstavah in sejmih mnogo priznanj. Z obnovo 700 ha vinogradov na Bizeljskem bi letno lahko đonili namesto dosedanjih 17 vagonov 500 vagonov tržnih Presežkov vina. V hribovskih predelih na Bizeljskem Je vinogradništvo osnovni in edini vir preživljanja domala vsem prebivalcem. Bizeljanci so napredni m so pripravljeni sodelovati, ^e vedno pa so osnovni problem sredstva za obnovo. Na hektar vinograda bi potrebovali za obnovo 900 tisoč din. Stroški obdelave bi se nato občutno znižali, saj je v sodobnem vinogradniškem nasadu za obdelavo hektara površin potrebnih le 80 delovnih dni, pri starem načinu pa 280 delovnih dni. Vinogradništvo ima na Bizeljskem tradicijo, vina, ki jih pridelujejo, so ozko specializirana, tam ni na desetine vrst, vsak vinogradnik nima »posebnega« vina, kot je to drugod. Načrti za predelovalno klet, ki je nujno potrebna, so izdelani. Klet bi lahko predelala vsako leto 200 vagonov vin. Za začetek bi bilo to dovolj. Kmetijska zadruga Brežice se usmerja v živinorejo in v sadjarstvo, poljedelska proizvodnja služi zgolj kot dopolnilo, zadruga pa ima na svojem področju tudi hmeljeve nasade. Trenutno razpolaga s 334 stojišči v hlevih na živinorejskih obratih, 110 stojišč še gradijo, čakajo pa rešitev vloge na natečaju, kjer se potegujejo za kredite, da bi zgradili štiri hleve s po 120 stojišči. V zadrugi se bo v bodoče razvijala sodobna družbena kmetijska proizvodnja v petih večjih obratih, ki bodo nastajali z odkupom, zakupom in zaokroževanjem zemljišč. ■ Obrat Čatež bo nastal v mejah med vodnim nasipom ob Savi in avtomobilsko cesto. Na tem okolišu je približno 150 hektarov zemljišč. Živinoreja bo tu osnovna panoga, saj bo nudila hlevski gnoj za tople grede, ki so pri čateških Toplicah že zgrajene. Ko bo uresničen odkup zemljišč, ki je že v polnem teku, se bo tu pričela gradnja hlevov, najbrž za okoli 500 glav živine >-*t Obrat Cerklje že razpolaga z 220 stojišči v hlevih, ki imajo poleg tega tudi vse ostale gospodarske objekte ter kmetijske stroje za obdelavo. 250 ha travnikov je na cerkljanski gmajni, okoli 80 ha zemljišč pa bodo še odkupili fA Dolgo polje — Trnje je tretji obrat. Živinoreja in hmelj bosta proizvodni panogi, zemljišč bo od 200 do 300 ha, na njih pa bodo redili do 500 glav živine. Odkup zakup in zaokroževanje so v teku, doslej pa ima zadru- ga na tem okolišu približno 60 ha površin in zakupa. ■ Obrat Globoko bo ži- vinorejsko-sadjarski. S 30 ha zemljišč SLP in takšnih iz odkupa in zakupa zadruga tu že razpolaga. Približno 200 ha zemljišč je primernih za sadjarstvo, 5 ha nasadov hrušk je zadruga že uredila, okoli 50 do 100 ha sadovnjakov pri Artičah pa bo treba obnoviti. Prihodnjo spomlad bodo pričeli graditi hleve. Na obratu bodo redili okoli 500 glav goved. ■ Obrat Cundrovec bo zajel meliorirano področje Ga-bernice v srednjem toku. Zadruga že odkupuje zemljo in razpolaga z 18 ha zemljišč SLP. Obrat bo živinorejski ln bo imel 250 stojišč. Vse naštete načrte bo KZ Brežice uresničila do konca 1965 ko bodo vse živinorejske naprave že dograjene. V ta namen bodo najeli za približno 280 milijonov din posojil, ki jih bodo uporabili v letnih obrokih. Tovarna pohištva: VSE ZA IZVOZ! in politura pa so bili ozka grla proizvodnje. Površinska obdelava Je v lesno predelovalni industriji najpomembnejša, prav tu pa je bilo do zdaj največ težav. Tovarna bo dobila novo kotlovnico, še eno sušilnico, tako da bodo lahko posušili 24 kubičnih metrov lesa na dan, dobili bodo sodobno lakirnico s posebno dvorano sa brizganje in z ventilacijskimi napravami. Med novimi stroji je tudi polnilni stroj, ki sam lakira lesno površino po sistemu tekočega traku. 20 strojev bodo dobili iz uvoza in 20 iz domačega trga. Proizvodnja bo med gradnjo novih prostorov potekala nemoteno. Najprej bodo uredili novo strojno dvorano, v katero bodo poleg novih strojev premestili tudi stare, v dosedanji proizvodni dvorani pa bo dobila prostor montaža. Kolektiv Tovarne pohištva je lani izločil iz' sklada skupne porabe 12 ln pol milijonov din za soudeležbo pri investiciji, letos pa bo namenil za to prav toliko. Svoje izdelke izvažajo najved v Ameriko, za razširitev o-brata pa so se odločili zaradi vse večjega povpraševanja po izdelkih. Miloš Jakopec Cez leto dni — konec 1963 — bo stekla proizvodnja v preurejenih proizvodnih prostorih tovarne pohištva v Brežicah. Načrti so izdelani, poleg dosedanje stavbe bodo zgradili še eno 100 m dolgo in 24 m široko, v kateri bo 80-krat 14 m dolga dvorana z ostalimi stranskimi prostori. Investicijska vrednost se je povečala od prvotnih 329 milijonov na 429 milijonov; deloma zaradi nekaterih iz-prememb v izvedbi, deloma pa tudi zato, ker projekt, ki ga je izdelal Gradbenik iz Brežic ni bil dovolj resno pripravljen. Od 429 milijonov din bo 329 milijonov porabljenih za gradnjo in strojno opremo, 100 milijonov pa za obratna sredstva. Namesto dosedanjih' 212 ljudi bo v tovarni zaposlenih 300 ljudi, zaradi nove strojne opreme in sodobnejših postopkov, predvsem pa zato, ker bo končno rešen problem prostora, se bo proizvodnja povečala za 150 odst. Tovarna pohištva dela že zdaj vse za izvoz, prav tako pa bo tudi v bodoče. Le okoli 4 odst. proizvodnje prodajo na domačem tržišču. V tovarni je bil doslej prah največja težava obrata, montažni oddelek, lakirnica Nova stavba brežiške bolnišnice, ki so jo dogradili lam in letos, je že doslej precej omilila pomanjkanje prostora. Novo poslopje se lepo zliva v celoto s starim ln potniku prav leto predstavi Brežice ob prihodu fe bizeljske in dobovške strani Štev. 43 (657) DOLENJSKI LIST I* V BREŽICAH PRECEJ GRADIJO • Prejšnji teden je bil prevzem dveh 24-stanovanjskih blokov, ki jih je zgradilo podjetje »Pionir« iz Novega mesta v naselju Hrastnica. V nova sodobna in komfortna stanovanja se bo v kratkem vselilo 48 družin, pripadnikov JLA. Tako bo v mestu izpraznjenih nekaj stanovanj, na katere mnogi prosilci že težko čakajo. Na ObLO so nam povedali, da bodo pričeli urejevati tudi okolico zgradb, pričakujejo pa pomoč stano- IVAN GLOGOVŠEK (Videm-Krško): Preproga naših polj (z diplomo nagrajena fotografija na II. medklubski razstavi črnobele fotografije v Vid mu-Krške m) Kdaj bodo dobili na TSŠ Videm-Krško učitelja za telesno kulturo? letna konferenca aktiva LMS na TSS Videm-Krško l«. oktobra je bila zelo dobro obiskana. Udeležili so se je skoraj vsi dijaki in celoten predavateljski zbor. Iz poročila razprav le bilo razvidno, da je aktiv v preteklem obdobju sicer dosegel nekaj dobrih rezultatov, vendar nišo bile že izkoriščene vse možnosti. Tako so med drugim ugotovili, da so bile razredne skupnosti v začetku eolskega leta aktivne, pozneje pa jih sploh ni bilo čutiti. Delo Šolskega komiteja je bilo največ odvisno od dijakov četrtega letnika. Športna dejavnost je vidno zaostala, ker na Soli že dalj časa nimajo učitelja za telesno kulturo. V razpravi so opozorili, da se to vprašanje rešuje ie precej časa ter da je skrajni 6aa, da ga rešijo, uprava je r.a konferenci dijakom pojasnila, da Je storila vse, kar se je dalo, vendar jI predavatelja ni uspelo najti. Nedvomno predstavlja to za TSS Videm-Krško, ki Ima 2f0 dijakov, precejšen problem. Nujno bo, da šoli pomagajo tudi drugi činitelji v komuni in najdejo ustrezajočo rešitev. Vidnejši napredek je bil tudi pri družbenem ekonomskem izobraževanju. V preteklem letu je obiskovalo mladinsko politično solo 20 mladincev, letos pa pričakujejo zanjo toliko prijav, da jo bodo lahko organizirali samo za mladino TSS. Mladinskih delovnih akcij se je udeležilo precej ntiadtncev. Sodelovali so v vseh lokalnih in zveznih MDB novomeškega okraja. Poudarili so, da je samoupravljanje, ki ga spoznavajo v brigadah, zanje še posebnega pomena, ker se hitreje seznanjajo s procesom in bistvom našega delavskega ln družbenega samoupravljanja. Premalo pa so se v brigade vključevala dekleta, kar bodo morale v prihodnje popraviti. Zabava in ples sta vedno dva izmed največjih problemov. Razprava v navzočnosti Občinsko prvenstvo v borbenih igrah Preteku teden so bile odigrane zadnje tekme v borbenih Igrah. V skupini klubov, ki eo se borili za prvenstvo občine Novo mesto za leto 1962, so bili rezultati zadnjega kola naslednji: Luknja : Novoteks 314:261, Železničar : Pionir n. 352:233, Pionir : Toplice 332:292. V zadnji tekmi v skupini klubov, ki so se potegovali za vstop v prvo skupino, je KK Partizan Novega mesta v Šentjerneju z lepim rezultatom na zelo slabem kegljišču premagal domači klub Venček z rezultatom 338:294. S tremi zaporednimi zmagami je Partizan osvojil prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja. Vendar ima spomladanski prvak KK Vseh devet v skupnem plasmaju enako število točk ter boljšo razliko v kegljih. Tako bo v Kaj je z novomeškim nogometom Sklep občinske Zveze za telesno kulturo v Novem mestu, da se likvidira nogometni klub Elan, je dvignil pri ljubiteljih nogometa veliko prahu. Nedvomno je do sklepa prišlo prezgodaj, bil pa je tudi nerodno postavljen. Za nedelavnost kluba je kriv upravni odbor, v katerem so bili le dva ali trije delavni Oanfc. Zato bi bilo veliko bolje klubu pomagati, kot razpravljati o njegovi likvidaciji. Nedavno pa je občinska Zveza za telesno kulturo sklenila, da osnuje nov klub ali oživi nogometni klub Etan. Na sestankih z ljudmi, ki Bo ljubitelji nogometa is bi bili pripravljeni delati za klub, so po- udarili, da bi morali predvsem osnovati močan upravni odbor, ki bo notranja trenja sproti in odločno urejeval. Dokončni sklep vseh posvetov je: takoj je treba osnovati pripravljalni odbor, ki bo ugotovil možnosti za razvoj nogometa v Novem mestu. Ko bodo pogoji za to, naj se skliče občni zbor kluba. Ker razpadli klub Elan uradno pri Nogometni zvezi Jugoslavije se ni črtan, bo obnovljeni klub še naprej obdržal staro ime. Da bi mu zagotovili trajnejši obstoj, bi morali takoj začeU vpisovati članstvo. Naloga tehnične komisije pa je. da poskrbi tudi za pionirsko nogometno Solo. ir KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO oskrbi prevoze n osebnimi in tovornimi avtomobili, nudi vse avtomehanične ter vrtnarske usluge (izdelava vencev, sadike), opravlja gradbene adaptacije in podobne storitve CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČA IN JIM ČESTITA ZA 29. OKTOBER! predavateljev o tem ni veliko spregovorila, ko pa so predavatelji zapustili konferenco, se je razživela. Dijaki so želeli, da bi uvedli mladinski ples. Res je, da so tu objektivne težave (prostor m strokovno vodstvo), vendar bi tudi te premagali, če bi mladim nudili večjo pomoč. Poudariti moramo, da ne bi smeli mladinskega plesa pojmovati samo kot izživljanje mladega človeka. Občutno je manjkalo razprave o problemih Onansiranja šole, ter učnih programov. Ob koncu je konferenca izvolila nov petčlanski komite. Pričakujemo, da bo letošnje vodstvo ob večji pomoči šolske uprave doseglo večje uspehe France Sladic ROKOMET družbi najboljših klubov v letu 1963 ekipa KK Vseh devet iz Novega mesta, katere člani so se pretekli teden' osamosvojili in bodo v bodoče nastopali kot samostojen klub tudi na okrajnih prvenstvih. Uradna lestvica tekmovanja v borbenih igrah za leto 1962 je naslednja: A SKUPINA: 1. Železničar (Nm) 16 3446:3146 2. Pionir (Nm) 13 3126:2839 3. Luknja (Nm) 12 3067:3189 4. Toplice (D. Topi) 10 3104:3046 5. Pionir n (Nm) 7 3072:2983 6. Novoteks (Nm) 3 2822:3262 B SKUPINA 1. Vseh devet (Nm) 8 1830:1613 2. Partizan (Nm) 8 1704:1745 3. Venček (Ser.tjer) 6 1803:1744 4. Kremen (Nm) 2 1662:1753 B. V. valcev. 0 Gradnja dveh stanovanjskih stolpičev s \o 12 enosob-nih, dvosobnih stanovanj in prav toliko garsonjer lepo napreduje. Podjetje »Gradbenik« iz Brežic, ki stavbi gradi, pravi, da bodo dela v določenem roku končana. Stanovanja bodo opremljena s centralno kurjavo in vgrajenim pohištvom. Na podlagi razpisa o prodaji teh stanovanj je med interesenti za lastno stanovanje precejšnje zanimanje. Brežičani so osnovali radioklub Po dolgem času in več poskusih je bil pred kratkim v Brežicah osnovan radioklub. V glavnem bodo v okviru kluba delale tri sekcije: radioeekeija, sprejemno-oddajna sekcija za radiotelegrafske zveze z našimi in tujimi amaterji ter elek-trosekcija za popravila električnih naprav v gospodinjstvu. Sekcije bodo posebno zanimale mladino ln pionirje, ker bodo z njihovo pomočjo lažje spremljali razvoj radlo-elektronike in elektronike. Ustanovitelji so posebej na-glašall potrebo, da bi se v elek-troseketjo vključile tudi gospodinje, ki se bodo tako v najkrajšem času naučile poprav, ljati hišne električne naprave. V dogovoru z aeroklubom uv AMD bo občinski odbor LT v Brežicah preskrbe! potrebne prostore, da bi sekcije začele čimprej delati. Pionir : Rudar (KaniZa-rica) 4811:4782 V soboto je v Kanizaricl Pionir odigral prijateljski dvoboj z domačo ekipo, ki se pripravlja na tekmovanje za okrajno prvenstvo ter za plasma v republiški conski ligi. Domačini so igrišče dobro popravili in so bili doseženi lepi rezultati. Na prvem mestu je treba pohvaliti nov rekord kegljišča, ki ga Je postavil Janko Barbič, član Pionirja (851 kegljev). V dvoboju je zmagal Pionir z razliko 29 kegljev. Pionirjev! igralci so dosegli naslednje rezultate: Barbič 851, Hren 826, Mrzlak 818, St. Hrovat 785, Vukšinic 768, Rodič 765; pri Rudarju pa so kar štirje tekmovalci podrli nad 800 kegljev, m sicer st. Wels 832, V. Weis 828. Birkelbah 814 in Plut 805. (en) OBČINSKA LIGA PARTIZAN (ČRNOMELJ) : BEL T (ČRNOMELJ) 23:21 Letošnja liga v rokometu za moške bo zelo zanimiva, ker so vse ekipe približno enako močne. Gimnazija je s težavo premagala moštvo iz Drag o tuša, še bolj tesna pa Je bila Partizanova zmaga nad »Beltonv. Ekipa Partizana Je zmagala samo z dvema goloma; zanju se mora zahvaliti svojim rut in i ranim igralcem Satosku, Einsid-lerju in Strmcu. OBČINSKI ROKOMETNI ODBOR Občinska zveza za telesno vzgojo Je na zadnji seji imenovala rokometni odbor za Črnomelj. V odbor so imenovani samo stari izkušeni rokometni delavci; Smrekar, Molj k, Kmetic, Strmec, Klepec, ki bodo skrbeli za organizacijo občinskih rokometnih tekmovanj. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V ČRNOMLJU Na pobudo občinskega sindikalnega sveta in občinske Zveze za telesno vzgojo so se v Črnomlju pričele n. delavske športne igre. Letošnji program obsega tekmovanje v rokometu, nogometu, odbojki, streljanju, atletiki, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Za vse zmagovalne ekipe so predvideni pokali, za najbolj množično udej-stvovanje posameznih kolektivov pa zastavica občinskega sindikalnega sveta. Delavske športne Igre za leto 1962 bodo zaključene do 23. novembra, na dan republike pa bodo razglašeni rezultati in podeljene nagrade. PARTIZAN V TELOVADNICI Telesno vzgojno društvo »Partizan« iz Črnomlja ie vadi v telovadnici. Najprej so pričeli z delom mladinci. Zaradi slabega vremena se bodo moraU vsi oddelki umakniti v telovadnico. Pri vodstvu smo zvedeli, da bodo oddelke tudi letos vodili Isti vodniki kot lani. Menimo, da je to poroštvo za uspešno delo v telovadnici. BRANIK : PARTIZAN 12:8 (4:3) Črnomaljske rokometašlce so v nedeljo gostovale v Mariboru; igrale so zadnjo tekmo v jesenskem republiškem prvenstvu. Ta tekma je bila p-> zatrjevanju gledalcev ena najlepših v Ljudskem vrtu v Mariboru. Domače občinstvo Je obe ekipi lepo spremljalo. V nedeljo, 4. novembra, bo v Črnomlju zadnja tekma z ekipo MTT Maribor. Črnomaljska ekipa rokometašic Je na šestem mestu. M-K Tudi v mirnem času je tovarištvo potrebno, posebno na cesti! Radioklub je nedvomno velika pridobitev za člane LT v Brežicah. Pogoji za uspešen razvoj te panoge so pravzaprav na področju vse brežiške občine, seveda bi pa želeli, da bi radioklub tudi delal. Mate Blaževič Ljubiteljem nogometa v Novem mestu Ker je pripravljalni odbor za napredek nogometa v Novem mestu na zadnjem sestanku sklenil, da takoj začne zbirati članstvo, vabimo vse ljubitelje nogometa, naj oddajo svojo prijavo v nogometnem klubu. Ce bo prijav dovolj, bomo začeli trenirati že ta mesec. Vadil bo trener. Prijave sprejemamo vsak torek in četrtek od 7. de 9. ure in ob torkih od 16. do 17. ure v pisarni doma TVD Partizan na novem stadionu. Prijavite se lahko tudi po telefonu (St. 17a). Prijavite se v čim večjem števila, predvsem nekdanji nogometni igralci in mladinci! Nepravilno prehitevanje terja največ prometnih nesreč. Pri presoji, ali lahko prehitevate, bodite potrpežljivi in oprezni ter nikoli ne tvegajte. Kadar dvomite o popolni varnosti, sploh ne prehitevajte! Stanovanja bodo vseljiva dna 1. julija 1963. • Podjetje SGP »Pionir« iz Novega mesta je pričelo graditi tovarniške objekte za Tovarno pohištva v Brežicah. Predračun gradbenih del znaša 61 milijonov dniarjev. Računajo, da bodo dela končana do konca leta. Ko bo tovarna poj olnoma dograjena, bo lahko še uspešneje delala za izvoz. • Za potrebe kadrov v trgovini gradijo ob brežiškem internatu novo šolo, ki bo imela 4 učilnice s pomožnimi prostori. Z dograditvijo te šole bodo izpraznjeni prostori v vajenski šoli, kamor se bo vselila brežiška gimnazija. Tudi tej ustanovi namreč primanjkuje prostorov za pouk po novem učnem načrtu. • V Cerkljah ob Krki bodo zgradili dva štiristanovanjska bloka. Prvega bo invesitrala brežiška občina za učitelje tamkajšnje osemletke, drugega pa bo zgradila kmetijska zadruga Brežice za delavce tosestva v Cerkljah. V sklopu tega posestva, kjer stoji hlev, dva sta pa v gradnji, bodo Še letos pričeli graditi tri nove hleve, senike in silose. Tako bo to posestvo postalo najsodobnejši živinorejski obrat pri nas. —ek Bizeljsko ob občinskem prazniku B V okvira praznika Občine Brežice bomo imeli na Bizeljskem proslavo. Akademija bo 28. oktobra ob 15. liri v zadružnem domu. M Krajevna organizacija Socialistične zveze na Bizeljskem bo začela s splošno razpravo o osnutka nove ustave 4. novembra. Na Bizeljskem bo razprava ob 8.30 v zadružnem doma, v Stari vasi in Oreš ju pa bo razprava ob 14. uri v osnovnih šolah. R K. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO i m v PRELITA KRI, NAPORI IN TRPLJENJE NAŠIH NARODOV NI BILO ZAMAN: IZBOJEVALI SMO SI SVOBODO IN SVOJ DOM IN SVETLE PERSPEKTIVE! POZDRAVLJAMO 29. OKTOBER, PRAZNIK NOVEGA MESTA, IN ŽELIMO VSEMU PREBIVALSTVU IN DELOVNIM KO-LEKTIVOM KAR NAJVEČ NOVIH USPEHOV! KaJ" $me. Mausar iz Kašče spominja pr- i partizanov Takole pomagajo žene ki dekleta v Vrtači pri Semiču — tudi tole je ena izmed tovarn »vesoljne« ISKRE, o kateri danes posebej poročamo Pred vojno sva živela s pokojnim možem na Gorenjih Lazih pri Semiču. Zadnje dni oktobra je obiskala našo vas I. belokranjska četa s komandirjem Lojzetom Pabjanom in komisarjem Jožetom Mi-helčičem. Prišli so iz Smuka, kjer Je bila malo predtem ta četa formirana. Polovica jih je šla k Sobarjevim, drugi pa so ostali pri nas. V ječ sem postavila največji lonec, a mlad partizan, doma iz Metlike, mi je pomagal lupiti krompir. PripovedovsOf mi je, da gredo na Nemce, ki naše Štajerce selijo iz rodnih domov. Ko so se zjutraj fantje odpravili na pot, me je moj mož poklical: »Urška, pojdi Enajst let tovarne kondenzatorjev na Vrtači Kolektiv tovarne kondenzatorjev na Vrtači pri "Semiču šteje 259 članov ter bo do konca leta dosegel bruto produkta 800 milijonov dinarjev, a narodnega dohodka preko i-ol milijarde. Sam osebni dohodek bo znašal za letošnje leto 300 milijonov dinarjev, od česar odpade na neto plače 160 milijonov dinarjev, kar bistveno vpliva na kupno moč Prebivalstva Semiča. Začetek tega podjetja pa je bil vse prej kot rožnat. V začetku leta 1951 so začeli tedanji obratovodja, sedanji direktor tovarne tov. Anton Lovko, ln štiri delavke (Anica Vidmar, Anica Straus, Pavla Kambič in Tina Judnič) orati ledino. Treba je bilo urediti zgradbo, okolico, montirati prve stroje Itd. Objektivnim težavam so se pridružile še subjektivne: nerazumevanje lokalnih organov, nezaupanje prebivalstva do porajajoče se tovarni ce itd. V nekaj letih je bil led prebit. Leta 1953 je bilo zaposlenih že 47 ljudi. Izdelovali so papirnate in sljudne kondenzatorje, istočasno pa so delali že načrte za proizvodnjo cosi-nus 0 kondenzatorjev, po katerih je naša industrija močno povpraševala. Tudi sortl- ment ostalih vrst kondenzatorjev se Je zelo povečal, tako da danes izdelujejo že vse vrste kondenzatorjev. Pač pa so na tesnem z delovnimi prostori. Imajo pa že odobrene načrte za dozidavo in izboljšanje opreme. Prihodnje leto bo Investiranih preko 100 milijonov za razširitev. sem, boš videla, kakšen ,fajn' fant je Mihelčičev Jože Iz Vavpče vasi«. Veselo prepevaje so zapustili vas in šli proti Radohi. Nekaj dni pozneje so prišli vsi iTemočeni in premraženi zopet v vas. Zopet jih je šlo nekaj k Sobarjevim, a drugi so ostali pri nas. Hitro sem jim pripravila večerjo, saj sem videla, da so zelo potrebni počitka. Ko so povečerjali, so se odpravili na hlev spat. NI še, potekla ura — partizani so bili v najtrdnejšem spanju — ko je močno zaropotalo na vrata. Kmalu so se vrata s silo odprla in v vežo je priletela bomba. Nato. so v hišo stoj ili Italijani. Ker so videli na peči polno nahrbtnikov, so takoj vedeli, da so prišli prav. »Dove sono i banditi?« me je vprašal osorno neki Italijan. »Na podu so,« sem rekla in jim pokazala pod, ki je na drugI strani hiše. Bila sem namreč prepričana, da bodo ta čas, ko bodo Italijani zažgali pod, par- tizani pobegnili iz hleva. Nisem namreč vedela, da so Italijani obkolili rudi hišo. Pod je kmalu zgorel, za njim pa še kašča, o partizanih i a ne duha ne sluha. Se bolj so obkolili hlev ln hišo. Kmalu se je začela tragedija, ki je bila že neštetokrat opisana: 20 partizanov ln moj mož Lojze so bili ubiti, a vsa naša gospodarska poslopja požgana. Ta noč mi ne bo šla nikoli iz spomina! ■ Na letošnjem sejmu -Moda v svetu- v Beogradu so znova podelili priznanja proizvajalcem tekstila in obutve. Najvišje priznanje »Zlato košuto« so prejela podjetja: Industrija padali obleke in perila »Franjo Kl uz« iz Beograda, »Rasica« iz Gani el j, Tovarna »Nada Dimić« Iz Zagreba, »Toko« iz Domžal m drugi proizvajalci, ■ V kratkem bo zagorska tovarna »Varnost« poslala na trg prve pošiljke fluorescentnih svetilk v »S« izvedbi, ln sicer v glavnem za potrebe kemične industrije. Na trgu vlada ie zdaj veliko zanimanje za ta ts-delek zagrebške tovarne. Zato, da lahko »glihamo« ... Na obisku pri sosedih 0d 1. novembra dalje bo tudi okraj KARLOVAC »oblivalo morje« Kako dela obrtni servis v Semiču Kolektiv obrtnega servisa v Semiču je še zelo mlad, saj Se nI minilo leto, odkar so Podjetje ustanovili. Vsak začetek je težak, servis pa Je nastajal še posebno težko. Razen dobre volje Martina Lukežiča, sedanjega upravnika, in Matija Severja, ki sta z vso prizadevnostjo gradila temelje kasnejšemu servisu, ni bilo ničesar. Prve mesece sta ta dva s krampom in motiko urejala Prostor okrog sedanje delavnice, sama betonirala in zidala. Opravila sta vsa težaška dela. To prizadevanje je podprl tudi ObLO Črnomelj, ki je Podjetju omogočil Investicijsko posojilo 8 milijonov dinarjev z odplačilnim rokom Pet let. Kljub visokim anuitetam bo podjetje letos ustvarilo toliko skladov, da bo plačalo letošnjo anuiteto 1,5 milijona dinarjev. Kolektiv šteje 15 zaposlenih, do konca leta pa jih bo Imel Iz trebanjske 17. V sestavu obrtnega servisa je tudi kovaška delavnica, ki opravlja storitvena dela ln Izdeluje orodja po naročilu. .V kleparski delavnici opravljajo kooperacij ske storitve za tovarno kondenzatorjev — obrat Iskre v Semiču. V okviru obrtnega servisa delata tudi pe-karija in pleskarstvo. Do 30.. septembra je imelo podjetje skupaj 8,5 milijona dinarjev realizacije, od tega 77 odstotkov v denarju. Podjetje ima v načrtu zaposliti čimveč delavcev in izučiti čimveč vajencev. Tako je odgovorila prodajalka grozdja na trgu v Črnomlju na vprašanje tržnega inšpektorja, zakaj nima napisanih cen za blago, ki je naprodaj. In res so »glihale« prodajalke za vse, kar so prodajale. Težko jim je šlo v račun, da morajo imeti na blagu napisano ceno, pa so se deloma že ali pa se bodo morale še navaditi. Ne gre, da bi še dalje takole prodajali: — Po čem je grozdje? — Po 180. — Predrago, če hočete, dajte ceneje! Pa vam ga dam po 150. Tako je bilo s čebulo, jajci, jabolki in vsem drugim. Poceni je kupoval samo tisti, ki je dobro zbijal ceno, toda vsak nima časa in ne daru NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE za tako kupovanje. Res je, da je cena kmetijskim pridelkom na trgu prosta; zato naj kmetice napišejo cene, kakršne hočejo — prodale pa bodo le tiste, ki ne bodo zahtevale preveč. Iz majhne delavnice je nastalo izvozno podjetje zadruge Kmetijska zadruga Trebnje ima sedaj približno 300 ha lastnih obdelovalnih površin na Področju cele občine. Zemlja J« razdrobljena, zato je izvajanje agrotehničnih ukrepov zelo otežkočeno. V letošnjem letu je začela zadruga z arondacijo zemljišč. Arondacljski Postopek na Veliki Loki, ki obsega približno 58 ha obdelovalnih površin v dveh kompleksih, je že v teku. Zemljo je zadruga dobila z odkupom, zakupom ali zamenjavo. Kmet-so pokazali precejšnje ra-*umevanje, le nekateri se še niso otresli zastarelega mišljenja. Na teh kompleksih bo zadruga pridelovala predvsem krmne rastline za pitališče v Sentlovrencu in Mali Loki, *r krompir. Večjih pitališč zdruga sedaj nima, Ima pa požene zahteve za Investicije za gradnjo pitališč v Nem-8kl vasi ln MartinJi vasi. V zve-*1 s tem pripravljajo načrt za arondacijo v Mokronogu. Kasale se bo začela arondacija * Dolnji Nemški vasi, Sentru-Pertu in na Mirni. V začetku decembra bo kolektiv bivše mizarske delavnice v Semiču slavil desetletnico obstoja. Podjetje Ima v jubilejnem letu 90 milijonov bruto produkta in 62 zaposlenih. Ustanovljeno je bilo z dobro voljo štirih delavcev, ki so začeli delati v najeti delavnici pri železniški postaji. Bili so brez kreditov in pravega o-rodja. Poslovodja je bil sedanji upravnik mizarskega podjetja Martin Vindišman, ki i-ma največ zaslug. — Sprva je delavnica Izdelovala samo pohištvo, kasneje pa so začeli misliti na večji prostor in so zgradili barako. Iz te barake sta nastali dve veliki hali: v eni je bila ročna delavnica, v drugi pa strojna delavnica. Kljub temu, da tudi strojna oprema ni bila kdo ve kako bogata, so že prešli na serijsko delo. Izdelovali so šolsko opremo in jo razpošiljali širom po Jugoslaviji. Kmalu se je podjetje pripojilo Zavodu za čebelarstvo v LJubljani, v okviru katerega posluje kot lesni obrat. Najprej so izdelovali čebelne panje, predvsem za domači trg. Razen tega so prešli na proizvodnjo lesne galanterije, ki so jo pripravljali zlasti za izvoz v ZDA. Mizarsko podjetje Je letos zgradilo tudi novo žago (staro je podrl veter), ki zaposluje 20 delavcev in ima zmogljivost 15 kub. metrov v osmih urah. Deske izvažajo v Italijo, uporabljajo jih pa tudi sami. Prihodnje leto nameravajo izvoziti za 100.000 dolarjev. Frane Derganc Letošnje jesensko zasedanje Sabora Hrvatske je prineslo tudi adminlstrativno-teritorial-ne spremembe glede okrajev v LR Hrvatski. Več okrajev so spojili, tako da jih imajo sedaj 9: Bjelovar, Osijek, Pula, Rijeka, Sisak, Split, Varaždin, Zagreb in Karlovac. Obenem z okraji se je zmanjšalo tudi število občin. Nas zanima predvsem naš najbližji sosed: novi karlovški okraj. Novi Karlovški okraj zaje ma todročje dosedanjih okrajev Karlovac in Gospič, se pravi, da sta v en okraj zajeta vsa Lika in Kordun. Novi okraj, ki bo Imel svoje središče v Karlovcu, šteje 351.800 ljudi in Je po velikosti na tretjem mestu v LR Hrvatski, po številu prebivalstva pa na petem. Na področju dosedanjih okrajev Karlovca in Gospić je bilo 25 občin, sedaj so jih pa precej ukinili in bo imel novi okraj le 13 občin. Največja občina karlovškega okraja je Karlovac (66.933 prebivalcev), za njo Gospić (40.177 prebivalcev), najmanjša pa Vrbovsko (8663 prebivalcev). Novi okraj meji na severu z okrajem Zagreb, na severozahodu z okrajem Novo mesto, na severovzhodu z Banijo (okraj Sisak), na vzhodu z Bosno in Hercegovino, na jugu i« z Dalmacijo. Ns svoji zahodni meji se dotika okraja Rijeka in — morja, kajti novi karlovški okraj je dobil 75 kilometrov morske obale. Najbolj znani kraj v novem »kar-lovškem« Primorju je letovišče in kopališče Karlobag, ki spada v občino Gospić. Prav Je, da omenimo še neko zanimivost: vsaki tretji prebivalec novega okraja Karlovac je član najbolj množične družbeno-polltične organizacije — Socialistične zveze delovnih ljudi. Na vsem področju ima SZDL 116.000 članov. Po nacionalnem dohodku na prebivalca je okraj Karlovac na šestem mestu v LR Hrvatski (130.000 din na prebivalca). Skupni nacionalni dohodek novega okraja bo 45,7 milijard dinarjev. Skupni brutoprodukt okraja Karlovac bo znašal okrog 120 milijard dinarjev, v gospodarskih organizacijah in ustanovah pa bo zaposlenih okrog 63.000 jTebivalcev. Zakon o novi administrativ-no-teritorialni razdelitvi okra-jevin občin v LR Hrvatski bo začel veljati 1. novembra. Torej je le še teden dni, ko bo zaživel novi okraj Karlovac. Sosedu želimo čimveč novih uspehov na gospodarskem, političnem in kulturnem področju! 1 zlata in 12 srebrnih značk za krvodajalce V nedeljo, 21. oktobra je bila v Semiču v dvorani prosvetnega doma prireditev, združena s slovesno podelitvijo ene zlate ln 12 srebrnih značk za krvodajalce. Krvodajalstvo Ima v semiški okolici že staro tradicijo, saj se je tu v vseh dosedanjih krvodajalskih akcijah, s plemenitim osebnim nagibom in dobršno mero človekoljubja, ki je lastna prav Belokranjcem, odzivalo veliko število prebivalcev. Lep program Je 1*1-pravil učiteljski zbor semiške osemletke, nato pa so bile slovesno podeljene: zlata značka Ivanu Konda iz Osojnika, srebrno pa so prejeli: Marija Itauli iz Potokov, Jože Sodja iz štrekljev-ca, Matilda Sepaher iz Pod-rebri, Anica Mugerli iz Semiča, Stanislav Lazar iz Semiča, Rozalija Plut iz Semiča, Anton Golobic iz Vapče vasi, Matilda Kastelic iz Kota, Ivan Skrt iz Semiča, Antonija Rozman iz Sel, Ivan Oven is Blatnika in Ana Drganc iz Gabra. DELAVCEM IN USLUŽBENCEM, KMETOM, STROKOVNJAKOM, MLADINI IN VSEM OSTALIM PREBIVALCEM SEMIČA ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK 28. OKTOBER Z ZELJO, DA BI SE SE NADALJE TRUDILI ZA PROČ VET IN NAPREDEK KRAJA NA VSEH PODROČJIH! »»ISKRA« - KRANJ TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ tO Lepi načrti PD »PRIMOŽ TRUBAR« v Loki h: Priprava za mehanizirani izkop krompirja, kakršno vidite na sliki, te priključi k traktorju. Nadležno brskanje po zemlji, U je potrebno pri podoravanju krompirja, ko plug krompirjeve gomolje tudi zasuje, odpade, delo pa lahko opravlja mnogo manj delavcev. Stroj zemljo razprši, tako da ostanejo gomolji na površini. Kmetijski obrat KGP Brežice je s to napravo pocenil stroške izkopa od prejšnjih 15 tisočakov na 5.200 din za hektar, prihodnje leto pa bodo, tako upajo, za izkop krompirja uporabljali že kombajn. VINICA JE PRAZNOVALA »Od volje posameznega človeka je odvisen celoten napredek kraja«, je med praznovanjem krajevnega praznika na Vinici 21. oktobra pred več kot 600 Viničani spregovoril poslanec Niko Šilih. Za proslavo so pripravili pester spored. Ob 14. uri so KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ PROIZVODNI OKOLIŠ SEMIČ • pozdravlja • za krajevni • praznik • vse kmetovalce • na svojem • območju • in se jim • še nadalje • priporoča! Ce vozli neprevidno, se zavedaj, da nisi v nevarnosti samo ti. — Z neprevidno vožnjo ogrožaš tudi življenja drugih! pionirji zapeli himno, zatem pa je navzoče pozdravil predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze Avgust Culiberg. V krajšem govoru je orisal pomen krajevnega praznika in se hkrati spomnil vseh grozodejstev, ki jih je med zadnjo vojno na Vinici in v njeni okolici počel okupator. Predsednik občinskega odbora SZDL Franc Stajdohar je nato govoril o vlogi in namenu nove ustave in občinskega statuta in povabil vse občane na javno razpravo o temeljni listini naše družbene ureditve. Viničanom je k praznovanju čestital tudi ljudski po slanec Niko Šilih ter hkrati pozval vse občane, naj bi se še z večjo vnemo lotili nalog za vsestranski razvoj kraja. »Nujno je, da v gospodarskem razvoju kraja sodeluje vsak občan,« je poudaril tovariš poslanec. Za zaključek proslave so pionirji Izvedli nekaj recitacij, zapeli nekaj pesmi in zaigrah Cicibanovo kolo. Navdušili so zlasti cicibani iz prvega razreda. Franc Pavlakovič Pred dnevi je bila v Loki delovna konferenca prosvetnega društva »Primož Trubar«. Spregovorila je o delu društva v pretekli sezoni in sestavila načrt, po katerem bodo delali v prihodnje. Dosedanje delo prosvetnega društva je bilo povezano predvsem s splošno dejavnostjo v Loki, razen tega pa so lani naštudirali igro in s pevskim odsekom večkrat sodelovali pri proslavah ter bralnih večerih. Šahisti so imeli v tem času dobro uspel turnir; v kratkem pa bo simul-tanka s priznanim šahistom. V okviru ljudske' univerze sta bili dve predavanji ter trije recitacijski večeri. V na-'črtu je nekaj predavanj in literarni večer mladinskih pesnikov in pisateljev. Tudi televizijske oddaje so bile dobro obiskane, tako da je bil ob izrednih oddajah prostor kar premajhen. Teže je s knjižnico, ker ima kovček, ki prihaja v Loko, premajhno izbiro knjig. S. k. Izboljšajmo trg in ceste v Loki! Mnogi Ločani se pritožujejo, da je trg v Loki zelo zanemarjen. Kadar je naliv, ga ždere voda, ki Jo nosi s seboj pesek in kamenje. Slaba cesta in poljska pot »Na dobravo«, kjer ima obrat KZ Sevnica hmeljeve nasade. Žalna svečanost na Rojah pri Mirni V nedeljo, 28. oktobra, bo ob 10. uri dopoldne na Rojah pri Mirni žalna slovestnost ob prekopu blizu 25 padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki jih bodo položili v skupno grobnico padlih na Rojah. Posmrtne ostanke padlih bodo prenesli iz grobov na mi ruske m pokopališču. V urejeni grobnici na Rojah je že pokopanih 68 padlih. K žalni svečanosti vabi vse okoliško prebivalstvo krajevna organizacija ZB in NOV Mirna na Dolenjskem. Vse te komunalne naprave čakajo na ureditev. V prvi vrsti bi se morali za to zavzeti krajevna organizacija SZDL SEVNIŠKI VESTNIK in aktiv LMS. Vprašanje bi lahko rešili zdaj, ko bodo konference SZDL razpravljale o tekmovanju, ki naj bi zajelo tudi podobne stvari. Razen tega bi se z manjšimi stroški dala postaviti dva kažipota na trgu. Mnogi se namreč zmotijo, in namesto da bi se odpeljali proti Sevnici, zavijejo na poljsko pot. Kažipot bi bil potreben tudi pri stari šoli, da bi usmerjal ljudi proti postaji. S. sk. 0 V Riu de Janeiru Je utonil sovjetski veleposlanik v Braziliji. V valovih Je izginil tudi neki član sovjetskega veleposla. ništva, ki je hotel pomagati veleposlaniku Cerniševu. m Alžirski minister za kmetijstvo Je v KabiUji dejal, da so nekateri premožnejši Aižirci zaceli odkupovati posestva, ki so jih zapustili evropski kolonisti. Pri tem je poudaril, da vlada ne bo dovolila takega početja, ker »francoskih kolonistov ne smejo zamenjati alžirski izkoriščevalci«. a »Življenjski Interesi Afrike so v popolnem nasprotju s cilji evropskega Skupnega trga ln Maroko se ne namerava pridružiti tej organizaciji,« Je izjavil maroški minister za gospodarstvo Ah med Al Dojvari. AABfcLt/ttM Niso upoštevali prošnje Se do nedavnega je bila ena izmed zelo delavnih organizacij SZDL v sevniški občini krajevna organizacija SZDL Murnice pri Šentjanžu. Danes pa je ta organizacija samo še na papirju. Dejavnost članov je popustila, ker odgovorni v sevniški občini niso upoštevati upravičene prošnje organizacije. — Slabe oeste sc bile močna ovira za gospodarski razvoj vsakega kmetovalca Zato je pred leti vodstvo krajevne organizacije SZDL v Iturnicah organiziralo veliko prostovoljno delovno akcijo za popravilo vaških cest. Vsi člani te organizacije, so, namesto da bi počivali popravljali pjti 7'tdl ssstanki krajevne organizacije so bili vselej dobro obiskani. Razprave na sestankih so bile živahne m plodne. — Ker je vsako delo vezano z izdatki, so zaprosili sevniško občino za Cer.arno pomoč tO tisočakov. Nihče iz Mumic ni dvomil, da bo ta zahteva ugodena. Dogodilo pa se je ravno nasprotno. Namesto do bi marljivi in vzorni organizac.ji nakazali sim bolični znesek 10 tisoč dinarjev, s čimer bi ljudem ilili še več poguma, so ji pokazali vrata. Ali v celi sevniški občini niso zmogli deset tisočakov? Ne, saj je ObLO prav takrat razdelil iz gozdnega sklada lepo vsoto raznim krajevnim odborom za popravilo poti, le krajevna organizacija iz Murnic ni bila deležna niti dinarja. Ta postopek je ljudi močno prizadel. Postali so vedelavni m nezaupljivi. Z malo več posluha m objektivne presoje bi do tega nikoli ne prišlo. Shod pionirjev-gasil-cev na Bohorju V nedeljo, 10. oktobra, so se na Bohorju sešli pionir j i-gasilci iz Brežic, Krškega in Sevnice Sevniški pionirji smo se ob osmih zjutraj z avtobusom odpeljali do vznožja Bohorja, od tam pa smo šli dalje peš. Do koče smo prispeli ob 9.30, kjer smo dobili dopo1' dansko okrepčilo, nato P* smo se pridružili ostalim pi°" nirjem. Pomenkovali smo 58 o delu v gasilski organizaciji, nato pa smo imeli zbor. Dobili smo tudi spominske albume. Ob 14. uri smo se vrnili proti domu, polni prijetnih spominov. Franci Koprivnik gradnje v trebnjem Trebnje, nekdaj mrtvo in pusto, dobiva, sedaj živahnejšo podobo. Potnik, ki je pred leti potoval mimo, Je videl le vsakdanjo podobo dolenjske vasi. Kdor se danes ustavi v Trebnjem, bo opazil precejšen napredek. Vedno Je kaj v gradnji Trije šeststanovanjski blo-so že pod streho. Buldožer pa pripravlja temelje za novi dvanajststanovanjski blok. V prihodnjem letu bo zopet dvanajst družin srečnih v sodobnem stanovanju. To pa še ni vse. Prostori mehanične delavnice so poštah pretesni. Da bi dobili čimprej novo prostorno halo, Je celoten kolektiv z direktorjem Ivanom Goletom pridno delal, tudi udarniško, ter pripravljal prostor za nove temelje. Raču- Jutri bo seja ObLO v Trebnjem Jutri bo ▼ Trebnjem 25. skupna seja obeh zborov ObLO, na kateri bodo poročali o gibanju gospodarstva za obdobje od 1. januarja do konca septembra, nato pa bodo skleiall o omejitvi proračuna, o pokopališkem redu, o ustanovitvi komunalnega podjetja, o komunalnem prispevku in o prcmoženjsko-pravnih zadevah ter jamstvih. Poročala bo tudi komisija za volitve in imenovanja. TREBANJSKE NOVICE najo, da se bodo v mesecu decembru že vselili. Dela jim ne manjka, naročil imajo dovolj. Z večjimi prostori bo rešen problem zaposlitve novih delavcev, ki se vozijo na delo izven občine. Skoda je le, da ne gradijo izven vasi, kajti trušč ln varjenje zelo moti prebivalce, predvsem v nočnih izmenah. Na hribčku za občinskim poslopjem se mogočno dviga iz temeljev novo šolsko poslopje. Učenci osmih razredov žalostno ogledujejo novo stavbo, ker so morali 8 let šolanja zdeti v zatohlih, majhnih učilnicah, učenci nižjih razredov pa gledajo poslopje veselih obrazov, saj bodo leto ah več sprejemali znanje v svetlih prostorih. Lahko ugotovimo, da se v Trebnjem gradi, da se kraj dviga iz zaostalosti. Kaj pa je človeku, je bolan? Ne, ne, iz službe se vrača ... NAJVEČ LJUDI SE JE IZSELILO IZ TREBANJSKE OBČINE Občina Trebnje meri 30.816 hektarov in je po velikosti na četrtem mestu v okraju. Leta 1061 Je bila povprečna gostota 55,5 prebivalca na kv. km. Obsega 38 katastrskih občin z 219 naselji. Na eno katastrsko občino odpade povprečno 6 naselij — največ v okraju Prevladujejo majhna naselja kar odgovarja površinskim oblikam ozemlja. Naselij z nad 300 prebivalci Je bilo leta 1961 le 7. To Je izredno malo (le 3,2 odstotka vseh naselij). Ozemlje sedanje trebanjske občine Je štelo 1. 1869 16.590 prebivalcev. Do prve svetovne vojne je število počasi naraščalo. L. 1910 je bilo 18.599 ljudi. Povprečni letni dvig znaša le 48 prebivalcev. Kei pa Je bil prirodni prirastek precej višji (150 na leto), lahko sklepamo, da se je do prve svetovne vojne izselilo nad 4.000 ljudi. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi med obema vojnama, ko ga lahko cenimo na 2.000 ljudi. L. 1948 so v trebanjski oh čini našteli 19.047 prebivalcev. Od tega leta dalje se je izseljevanje tako povečalo, da ugotavljata obe naslednji štet ji padec prebivalstva, 1. 1953 na 18.530, 1. 1961 pa celo na 17.196 ljudi. Ce upoštevamo prirodni prirastek, lahko trdimo, da se Je v letih 1948— 1953 letno izselilo pribl. 250, v dobi 1953—1961 pa povprečno 300 ljudi na leto. Tako je tre banjska občina v zadnjih 13 letih izgubila več kot 3.630 ljudi ali skoraj 20 odst. vsega prebivalstva in Je v tem do segla prvo mesto v okraju Ce bi dodali še tisto delovne silo, ki stanuje v območju trebanjske občine, a se vozi na delo izven nje (predvsem v smeri proti Ljubljani in delno v Novo mesto), bi bilo videti odhajanje delovne sile še bolj porazno. Glavni vzrok izredno moč nemu odtekanju delovne sile je dejstvo, da središče občine — Trebnje nima še skoro nobene industrije. Zato tudi Trebnje samo kot naselje raste bolj počasi kakor središča ostalih občin okraja. Pre cej je porastlo prebivalstvo v zadnjih letih v katastrski oh čini Mirna, kar je v zvezi s tamkaj se razvijajočo indu strijo. Poklicna struktura se v zadnjih letih ni tako močno spremenila kot v drugih občinah okraja. L. 1953 je bilo 12.630 kmečkega prebivalstva (68,1 odst.). L. 1961 ga je bilo sicer res samo še 9.613, kai pa znaša še vedno 55,7 odst. vsega prebivalstva In s tem odstotkom trebanjska občina prednjači v okraju. Procent zaposlenih v industriji je ni zek (8,1 odst.). Pa še od tega je del zaposlen izven občine Precej jih živi od prometa (9 odst.), kar je razumljivo, saj vodita preko ozemlja trebanjske občine dve železniški progi. Po podatkih o starostnih skupinah 1. 1961 zavzemajo o troci v starosti do 7 let 14,2 odstotka vsega prebivalstva in s tem procentom Je ta občina prva v okraju in med prvimi v Sloveniji. Nasprotno pa je otrok v starosti 7—13 let le 12,7 odst. in je to najnižji odstotek v okraju. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je bilo število rojstev v letih 1948—1954 v trebanjski obči ni precej nizko, oziroma umrljivost dojenčkov zelo velika Naravna posledica Je bilo po večanje števila rojstev v ob dobju po 1. 1954 in obenem znižanje umrljivosti otrok do 7. leta starosti. Vsekakor zanimiv pojav, vreden podrobnega študija. . Od 18—44 let starih je v občini 34,9 odst., kar je nižje od povprečja v okraju (36.1 odst.) in blizu sevniški obči ni, ki ima najnižji odstotek te starosti (34,5 odst.). Da j« trebanjska občina ni prekosila, je vzrok v tem, da je všteta tudi tista delovna sila, ki dnevno odhaja na delo iz občina Od 1869 do 1953 se je dvig nilo število prebivalstva v večini katastrskih občin (25 izmed 38). Padec izkazujejo 1« katastrske občine v hribovitifi predelih. V dolini je izjema k. o. Mokronog z velikim padcem — cd 1.050 v letu 1910 na 830 v letu 1953. Eden pd vzrokov je gotovo opustitev us-njarne. Od 1953 do 1961 poraste prebivalstvo le v 5 katastrskih občinah, in sicer: na Mirni, v Ponikvah, Praprečah Skovcu in Trebnjem. Vse o-stale k. o. so nazadovale, i2' redno močno k. o. Sentrupert in sicer od 1.115 v 1. 1953 na 890 v 1. 1961 ali za 20 odst. Odtok delovne sile bo zaustavila edino domača industrializacija. Mirna je že pr* vzela pobudo. Sedaj Je na vrsti Trebnje! M. D. Veselje novomeških šolarjev Kako smo delali v okviru Jugoslovanskih pionirskih igr »Športna brigada« novomeških pionirjev in mladincev je delala na novem Šolskem te-tovadascu od 21. junija do 7. Julija. Povprečno nas Je bilo v brigadi 48 do 55 brigadirjev, opravili pa smo 2286 delovnih ur. Zravnali smo tla, pripravili beton za ograjo in temelje ln Pri tem porabili skoraj 50 kubičnih metrov betona. Zelo so nas zamudile korenine hrena, •ki jih je bilo treba izkopati; Precej dela so nam dale tudi jame za skoke ln temelje za Plezala, nekaj znoja pa je bilo Prelitega seveda tudi pri planiranju igrišča, prenašanju in tolčenju kamenja, ki smo ga položili v temelje novega igrišča. Presejali smo precej odpadlega materiala, ki smo ga dobili pri naši soli. Kaj smo še delali? Zdaj v jeseni, je prostovoljno delo spet oživelo: nakladali, dovažali ir. planirali smo igrišče s črnimi in rdečimi ugaski ter jih povaljali. Vse bo te del v glavnem končano. Vrednost vsega dela znaša 2,227.464 din, pri čemer Je vodstvo šole prispevalo 280.000 din, vsa dela pa smo opravili učenci sami. Dobili smo lepo Soteko telovadtšče, treba bo le se zabetonirati plezala in postaviti 3 m visoko žično ograjo okoli igrišča, da bomo zaščitili sosedni vrt. Igrišče bomo odprli v nedeljo, 28. oktobra, ob 11 Uri, ko bo na njem Izvajan rudi kratek športni program. Zelo smo veseli, da smo opravili tako veliko nalogo. To Je tepa pridobitev za naše šolsko športno društvo, ki uspešno deluje, v tekmovanju za Jugoslovanske pionirske igre smo dosegli kar 80.000 točk, čeprav le program predvideval vsega •e 10.000 točki Opravili smo kar 28 različnih nalog, tekmovanj in veliko prostovoljno delo. Ta- ko . - se uspešno kosamo z najboljšimi društvi našega okraja: z Metliko, s Ser.ovim in z Le-*»vcem pri Krškem. V našem društvu »KATJA nUPENA- zdaj uspešno dela 13 sekcij, dobro rokometno moštvo, mladi odbojkarjl in tudi druge panoge so uspešno zastopane. Glede na dosedanje delo pričakujemo, da se bomo uvrstili na boljše mesto v o-krajnem in republiškem merilu. Da bo nase delo tudi vnaprej dobro teklo, nam bo poslej v pomoč tudi novo Igrišče. Uporabljali ga bomo za šolsko telesno vzgojo, posebno za nižje razrede, za katere Je Loka preveč oddaljena. Preostale proste ure na njem bo uporabilo šolsko športno društvo za treninge in različna tekmovanja. Tu bomo lahko gojili mali rokomet, mali nogomet, košarko, odbojko, teke z zaprekami, skoke v višino1 ln daljino ter plezanje., Učen.?i osnovne šole smo ob zaključku del zelo hvaležni lo-tovarisem, katerih zasluga Je, da smo sploh prišli do novega Igrišča. Zahvaljujemo se vodstvu šole za vso pomoč, predvsem tistim, ki so z nami največ delali: to so tovariši Bele, Penko ln Spil ar, tovarišica Mislejeva ter tov. Bartelj. Uspešno so vodili akcijo in Jo srečno izpeljali do konca. Zahvaljujemo pa se tudi: ObLO Novo mest« za pomoč v materialu in za gradbeno dovoljenje, OZTK za denarno pomoč, Društvu prijateljev mladine za različen material, organizacijo ln drugo sodelovanje, Rdečemu križu za prispevek v prehrani za brigadirje, gasilcem za prevoze, železnici za prevoze in material, tovarišem iz JLA, ki so nam posodili les za opaž pri betonski ograji, podjetju PIONIR za pomoč v orodju in za stroj za valjanje. Nadalje smo hvaležni kolektivu podjetja 2ELEZNTNA za prevoz ugaskov, tovarni IMV. da ras je peljala na izlet na Bazo 20 in v Dol. Toplice, Dolenjskemu listu za propagando, okrajni Zvezi za telesno kulturo in tovarišu Jožefu Glonarju kot vsem drugim, ki so nas podpirali, da smo si lahko uredili tako lepo šolsko igrišče. Obenem vabimo vse, U bodo imeli v nedeljo čas, da pridejo ob 12. url na novo športno Igrišče na šolskem vrtu v Novem mestu! MIHA GOSNIK, dopisnik SD »Katja Rupena«, Novo mesto Vajensko Sola : Učiteljišče 1:6 Pretekli teden sta se na rokometnem igrišču na Loki srečali ekpi vajenske šole in SSD učiteljišče iz Novega mesta. Zasluženo je zmagalo moštvo učiteljišča, ki je bilo boljše od vajencev. Zelo dobro je sodil gimnazijec Gajski. K. F. Novoteks in JLA -pokalna prvaka V počastitev občinskega praznika Novega mesta je ObZTK priredila vrsto tekmovanj, ki pa niso še vsa zaključenia. Turnirje so doslej končali rokome-taši m odbojkar.il. ostali pa bodo tekmovanja zaključili do nedelje. V odbojki je med < ekipami zmagala sindikalna ekipa No-voteksa, ki je v finalnem delu premagala Partizana in Pionirja z 2:0 in zasluženo osvojila pokai ObZTK. To pa je tudi razumljivo, saj za Novoteks igra skoraj kompletna ligaška, ekipa Partizana. V rokometu je prav tako tekmovalo C ekip iz novomeške občine. V finalu so bili najboljši pripadniki JLA (Borac A) ki so premagali Partizana ln ekipo SSn učiteljišče. Drugi so bili košarkarji Partizana, tretji pa dijaki učiteljišča. Vsi bodo pokale prejeli v nedeljo na Glavnem trgu, po »Teku 28. oktobra«, ki bo ob 10. uri dopoldne, fm KOTIČEK ZA DOM IN GOSPODINJE Športniki za občinski praznik Novega mesta Tekmovanja v balinanju se je udeležilo pet ekip iz Novega mesta. Rezultati I. kola so bili: 2elezničar : Poštar 13:9, Borac : ONZ 13:12, Pionir pa se je brez borbe uvrstil v drugo kolo. Predvsem preseneča, da Je ekipa ONZ Izgubila proti Borcu, ln to na svojem igrišču. V zaključnem tekmovanju Je Pionir pregazil Železničarja s 13:0. Tekmovalec Železničarja Rudi Mraz je pri rezultatu 10:0 ne-športno zapustil tekmovanje, kar zasluži posebno grajo. Zato Je ekipa ZelezrJčarja predala Borcu igro brez borbe 13:0. Tako sta se v borbi za prvo mesto pomerila Pionir ln Borac. Borac je zelo dobro začel in po-vedel s 73, vendar je Pionirju uspelo najprej Izenačiti, nato pa tudi zmagati s 13:8. Za ekipo Pionirja so Igrala Hren, Plantan. Vovko ir. Barbič. Lep uspeh je dosegla tudi ekipa Borca, čeprav nima niti Igrišča niti krogel. V KEGLJANJU ZMAGAL PIONIR Tekmovanja v borbenih igrah se je udeležilo deset ekip. Zaenkrat vodi prva ekipa Pionir- ja z dobrim rezultatom 385 kegljev, na drugem mestu je Pionir n s 350 keglji, sledijo Železničar (338), Vseh devet (329), Venček-šentjernej (300) Luknja (265), Novoteks (255), Žužemberk (253), Iskra (243). Med tednom mora nastopiti samo še ekipa Dolenjskih Toplic. TUDI V STRELJANJU JE ZMAGAL PIONIR Strelci so izvedli tekmovanje v počastitev občinskega praznika, in sicer na tržnici v Novem mestu. Nastopilo je trinajst ekip. Prvo mesto Je osvojila ekipa Pionirja s 1242 krogi, drugo strelska družina ONZ »13. maj« (1187), sledijo Borac (1018), IMV (1096), »V. Paderšič« (978) itd. V ženskem tekmovanju sta ncstopill samo dve ekipi, zmagala pa je ekipa Pionirja s 1028 krogi. ONZ je dosegel 897 krogov, (en) Vožnja s hitrostjo nad 100 kilometrov na uro Je malokdaj varna! Zopet poraz Brežičanov takole pridno so hiteli sadnje dni pionirji in mladinci novomeške osnovne iole, da bodo lahko v nedeljo opoldne svoje novo igrišče slovesno odprli! V nedeljo, 21. oktobra, ob 9. uri, sta se na igrišču za pošto v predtekmi sestali ženski ekipi gimnazije ln osnovne šole I. Zmgala je ekipa gimnazije z rezultatom 13:5 (7:1). Fizično močnejše m tehnično boljše ro-kometašloe gimnazije so gospodarile na terenu do konca, kar je' razvidno tudi iz rezultata. Zaradi velike zamude organizatorjev so tekmo med Brežicami B in Dobovo prekinili o polčasu m je potem niso več nadaljevali. Brežičani so prvo polovico tekme dobili z rezultatom 9r7. Rokometaši iz Do bove so bili zelo borbeni ln so bili v tem prvem delu enakovreden nasprotnik. V ekipi Brežic nI nastopil Žagar, kar je ekipo oslabilo. Gledalci so težko pričakovali glavno tekmo med domačim Partizanom Ir. Kovinarjem iz Maribora. Ko sta se moštvi pojavili na terenu, so Jima veselo vzklikali, pričakujoč lepe borbe. Prvih pet mdnut sta bili ekipi izenačeni ln sta se menjavali v vodstvu. Gledalci so Imeli občutek, da so domačini boljši, čeprav so gostje vodili že s 53. Domača ekipa ni bila uigrana. Vsi napadi so se odbijah ob Izredni obrambi gostov. Lahko bi povedali, da je domačo ekipo demoraliziral tudi vratar Novak, ki Je slabo čuval vrata. Domačinom niso pomagali niti Florjančičevi streli ne sedemmetrovke, morali so kloniti pred boljšo ekipo. Rezultat je bil 22:7 (9:5) za goste. -lk ZIMA JE RPED DURMI, ZALOŽIMO SE S TEM, KAR NAM SE NUDITA VRT IN TRG! Gomoljnice kot solata Zadnjo spravljamo v kleti gomoljasto zelenjavo: rumeno kolerabo, rdeče korenje, rdečo peso, črno redkev, repo in zeleno. Da gomolji ne ovenejo prehitro, jih shranjujemo v zasipnici. Na njivi ali na vrtu, kjer je teren suh, skopljemo podolgovato, 120 cm široko in za eno lopato globoko jamo, jo pokrijemo s koruznico in smrečjem (da ne pridejo miši), najbolje pa s praprotjo. Piramldasto zložimo vanjo repo, korenje, kolerabo, ki se je morala prej dobro osušiti. Prevelika količina vlage bi lahko povzročila gnitje, Kup prav tako prekrijemo s slamo, praprotjo in smrečjem. Ko pritisne mraz, pa še z zemljo^. Na vrhu ostane poševna odprtina za zračenje, če potegnemo skozi plast zemlje šop slame. Pred zunanjo vlago ima zasipnica 15 cm globok jarek. Pridelovalci zelenjave lahko tako shranjujejo velike količine gomoljaste zelenjave in jo pozimi ponudijo na trg popolnoma svežo. Manjše zaloge si lahko naredimo v kleteh. V kup peska, še bolje mivke, vložimo gomoljnice. Pesek mora biti presušen in brez organskih primesi, ki bi lahko pospeševale gnitje. V pesek vlagamo tudi hren. Solatna plošča iz surovih gomoljnic nam bo pozimi lahko večkrat nadomestila za-leno solato. Prav na drobno naribano vsako zase: rdečo peso, korenjček, kolerabo. redkev in hren. Ko vse solate zabelimo z oljem in kisom, dodamo nekaterim lahko ščep sladkorja (korenjčku, rdeči pesi), redkev pripravimo samo z oljem, nekatere pa s kislo smetano, če nam tak okus ugaja. Solate zložimo na steklen krožnik tako, da se barve lepo odražajo; plošča je lepa in vzbuja tek. Gomolji vsebujejo prav tako kot zelenjavni listi veliko kislin, grenčic, barvil, karo-tina, rudninskih soli in vitaminov. S tem povzroče večji preliv prebavnih sokov in dobro prebavo. Pri kuhanju pa se te snovi izločijo ali uničijo, zato dajemo prednost sveži zelenjavi Redkev, hren in gorčico še posebno pospešujejo izločanje žolča, ki prebavlja maščobo. Zraven mastnega ne pozabimo ponuditi teh domačih specialitet. Domačo gorčico, ki je po Dolenjskem znana, pripravljamo takole: grozdni mošt izpod preše prevremo, odstavimo, dodamo zmleto gorčico, dobro premešamo in na-lijemo v steklenice. Serviramo k mesu, krompirju in štrukljem. Surovo kislo zelje, zabeljeno s česnom, kumino in oljem, je lozimi poživljajoča sprememba v jedilniku. Za pestrost in privlačnost naribamo na sredo kupček korenjčka, kolerabe ali rdeče pese. Zavod sa napredek gostinstva in gospodinjstva v Novem mestu ZAKLJUČENE SO II. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE NOVOMEŠKE OBČINF SGP Pionir ponovno osvojil pokal Tako zanimivega tekmovanja, kot so bile letošnje II. delavske športne Igre, že dolgo nismo videli. Vse do zadnjega tekmovanja v šahu nl-sno vedeli, kdo bo končni zmagovalec. Novoteks je bil ■talno v vodstvu, vendar ni zdržal do konca. V • odločilni Partiji šahovskega dvoboja ftONTR : NOVOTEKS (ca drugi deski) je ocenjevalna komisija prisodila remi predstavniku Pionirja Matjašiču (Partija namreč nI bila dokončana), s čimer je bil dvoboj Odločen v korist Pionirja. pa poglejmo, kako se je odvijalo tekmovanje v zadnjih Par.ogah, ki so bile na sporedu v oktobru! V STRELJANJU ONZ ln PIONIR Začnimo s streljanjem. Za-J*di pritožbe, ki jo je vložilo Plonirjevo vodstvo, nismo mo-841 že prej objaviti končnih ^ul tatov v tej panogi, če-Prav je bdlo tekmovanje Izvedeno že v nedeljo, 7. oktobra 1362. Strelsko tekmovanje Je bilo f-aibolj množično na letošnjih Jfrah. Prijavilo se Je namreč B moških in 7 ženskih ekip. 'tajboljše strelce Je Imela ekl-r» Oddelka za notranje zadeve (ONZ), ki je dosegla 495 *™*ov. Presenetil je tudi No-voles, ki je bil tretji. Novo-£*a Je M tokrat komaj de-cj*- V ženski konkurenci so PP« najboljše Pionirjeve stret-*?. ln to za nič manj kot 73 5ro«ov pred drugoplasiranim "ovoiesom. Ce upoštevamo, V izenačenem boju za prvo mesto z Novoteksom je odločal medsebojni Šahovski dvoboj. PIONIR je zmagal z 2,5 : 1,5 in ponovno osvojil veliki prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta - Novoles je bil zelo uspešen v finlsu in zasedel četrto mesto za Oddelkom za notranje zadeve da v njihovih vrstah nastopajo strelke, ki imajo za seboj že vrsto tekmovanj, potem uspeh ni presenečenje. Rezultati strelskega tekmovanja: MOŠKE EKIPE: 1. ONZ I 485 krogov (108 točk), 2. Pionir 485 (80 točk). 3. Novoles n 474 (6f točk), 4. ONZ H 468. 5. Novoles 441, 6. ObLO II 425, 7. IMV n 420, 8. Narodna banka 409. 9. Novoteks 405 itd. - Posamezniki: i. Franc REZEK (ONZ) 175, 2. Marijan Kos (Pionir) 172, 3. Henrik Hren (Novoles) 169, 4. Roman Kranjc (ONZ) 164 itd. ŽENSKE EKIPE: 1. PIONIR 463 krogov (100 točk), 2. Novoles rv 390 (80 točk). 3. Novoteks 322 (65 točk), 4. Narodna banka 289 (HS točk), 5. IMV 220 (50 točk) itd. - Posameznice: l. Angelca POGF.LJSEK (Pionir) 167 krogov, 2. Anica Progar (Novoles) 157, 3. Branka Zaharija (Pionir) 154 itd. V ŽENSKI ODBOJKI -PIONIR Tudi v ženskem tekmovanju v odbojki je prišlo do več pritožb, ki so bile posledica Novo-tekEove in Pionirjeve nervoze, ker Je v njihovem medsebojnem tekmovanju za pokal odločala vsaka točka. Tekmovalna komika ObZTK ln ObSS