OrednlStr* im upravnišlvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in rosbno vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-— govoru primeren popust. — Št. 64. Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke V Ljubljani, pondeltek dne 18. marca 1918. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak - dan opoldne. ■ ■ - Karočiuna po pošti a dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18' , za eetri leta K 9'—, za mesec K 3 —. Za Nemčijo eelo leto K 40'—, za ostalo tujino in ___= Ameriko K 48. —- “ ro Posamezna Številka 14 vin. mm Leto II. Manifestacija žen v Ljubljani. Za mir In politične pravice. Včeraj popoldne ob 3. se ie vršil v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani javen shod ljubljanskih ssena, ki je bil dobro obiskan. Shodu je predsedovala s. Urbančeva, poročal je s. Kopač, ki je poljudno po-»snjeval. da je vzrok vojni kapitalistična težnja. Z vojno je prišel največji nered v vsem. Pobrati so nam vse, otroke, druge svojce, živila, kar pa je bilo mogoče le zato, ker deavstvo in med njimi žena delavka in delavčeva soproga nimata nikjer nobene pravice ne v občini, ne v deželi, ne v državi, dasi kapitalizem obe izkorišča indirekteno, danes pa že tudi direktno v veliko večji meri kakor pred vojno. Sedaj med vojno žene največ trpe, nimajo pa druge pravice kakor trpeti in molčati na vsa izkoriščanja, na vse trpljenje. In treba ni, da bi ostalo tako; žene se morajo pričeti zanimati za javno življenje, zahtevati morajo z moškimi vred Čaviče, povsod tam, kjer se odločuje o usodi nepo-^stnih slojev, oziroma o splošnosti. Vojne je dovolj, naučila nas je mnogo tega, kar prej nismo hoteli razumeti. Mir je skrajno potreben, da ne zamrjemo popolnoma. Govornik je žel odobravanje. K besedi se je oglasilo več sodružic, ki so razpravljale o aproviza-ciji len naglašale, da so razmere nevzdržne. V zaključnem govoru je predsednica v ljubeznivem nagovoru pozvala navzoče, da pridno agitirajo za organizacijo, se izobražujejo ter se shajajo, da bomo tudi aproviza-ciji Posvetili več pozornosti. Udeleženke so govornicam a vidnim zanimanjem pritrjevale. Na shodu je bila soglasno sprejeta ta-le poročevalčeva resolucija: Na shodu socialističnih žena v Ljubljani dne 17. ■marca 1918 zbrane žene pošiljajo revolucionarnemu ruskemu proletarijatu pozdrave. Sočasno izraža shod simpatijo in hvaležnost ruskemu proletarijatu za brez-merno požrtvovalnost in trud, v svrho dosege splošnega miru, ki naj bi bil sledil miru na vzhodu. Zbrane žene kaj dobro razločijo, da mir, ki so ga sklenile osrednje države z revolucionarno Rusijo, ni mir sporazuma, temveč mir zmagovalca nad premagancem. Prav *aradi tega zahtevajo, da se nujno sklene splošen sporazumen mir na podlagi samoodločbe narodov, brez aneksu in vojnih kontribucij. To zahtevo nam narekuje proletarska solidarnost. Na taki podlagi sloneči mir izključuje bodoče maščevalne vojne. Shod zahteva od Avstro-ogrsko vlade, da sklene z Italijo nujno sporazumen mir. Avstro-ogrski narodi, posebno pa proletariat, so prinašali v tej tri in pol letni vojni neznosne irtve na blagu in življenju, vsied česar iskreno žele skorajšnji konec tega krvnega prelivanja. Skrajni čas ie, da se zopet upostavi človečanska kultura. Našim sestram vesoljnega sveta pošiljamo iskrene pozdrave, s pozivom, da z nami vred demonstrirajo na mednarodnem ženskem taboru proti nadaljevanju vojne. Vojna ie zadala vsemu človeštvu globoke rane in treba bode ženam zastaviti vse svoje moči, da trajno zabranijo bodoče vojne. Radi tega pa zahtevajo, da se jim delijo ne le dolžnosti, ampak tudi pravice. 2e pred vojno so imele žene v raznih državah politične pravice. Rusija, nekdaj-no zavetišče vsake reakcije, je dal ženi popolnoma politično enakopravnost. Soglasno s socialističnimi ženami in strankami vseh dežela zahtevamo i mi enkoprav-n°sL Predvsem splošno, enako in tajno volilno pravico za vse zakonodajne korporacije. Emancipacija žen iz gospodarske sužnosti in politične odvisnosti, bo rešila človeštvo propada in ga privedla v socializem. rtvolucii -stvoPralno°'avstr^t ^ marca 1848, je dunajsko Ijud-, OSQlutizem in spodilo od vlade vsemogočnega državnega kanci« ■ m • ■ o ■ uncierja Mcttermcha. Pred •mm letom, dne 12. marca Pa se .£ qJ_ tleh mC P°S r u VS‘,aic peterburškcga neiavstva in je na razvalinah carskega despotizma vzel gospodstvo v svoje roke. Dveh revolucij se spominjamo s tem člankom. Naš pogled plava nazaj na one dni pred sedmimi desetletji, v katerih viharjih se je porodila Avstrija naše dobe. Naša misel postaja pri vsebine polnih dogodkih, v katerih sc poraja nova Rusija. Revolucija ima svoje postave — postave, m so utemeljene v nasprotjih razredov, v neizogibnih razrednih bojih. Kakor je različen povod, duševni obseg, končni izid revolucij, v bistvu sledi njih potek vedno istim postavam, ker so vedno ista razredna nasprot-stva, ki te boje povzroče, vedno isti razredni boji, ki določajo potek izvršenega. Avstrijska revolucija 1. 1848 in ruska 1. 1917 se zdita gledalcu, ki vidi le zunanje reči, ki gleda le obrise in like, v katerih se zagrinjajo | interesi, ki vidi le stranke, za katerimi se skrivajo raz-I redi — zelo temeljno različni; in vendar je bil v temeljih j na Donavi pred sedemdesetimi leti isti dogodek kot lani ob Ne\vi. Dne 13. marca 1848 je premagalo dunajsko ljudstvo Metternichov despotizem. Meščanje, študentje, delavci — vsi so bili v boju proti obsolutizmu eno, bratje; vsi so se radovali na večer velikega dne skupne zmage. Dne 12. marca 1917 pa je stala duma ruske buržoa-zije na čelu delavskih in vojaških množic, ki so premagale carizem. Plemstvo, meščanstvo in delavstvo sc je složno veselilo novo pridobljene svobode. Ali drugi dan po zmagi se je pokazalo, da je ljudstvo, ki je absolutizem — premagal, razpadlo v razrede, katerih interesi in katerih ideali so nepremostljivo drug drugemu nasprotni. Kakor je na Dunaju pred 70 leti, tako je v Petrogradu pred enim letom poskusila buržoazija zase monopolizirati uspehe boja za svobodo. Na Dunaju se je skovala ustava, ki naj bi dala samo meščanstvu postavodajo v roke: delavski razred naj bi ne bil prav nič deležen mlade svobode. Vzdignila pa se je v velikih dneh, 15. in 26. maja 1. 1848. demokracija. Znana »Sturmpetition« je izpodbila samovlado buržo-azije. Izbojevalo se je splošno in enako volilno pravo. Prav tako se je zgodilo v Petrogradu. Tudi tam je hotela buržoazija, sta hotela Miljukov in Gučkov sam prevzeti dedščino carizma. Vzdignil se je — tudi tam v majskih dneh proletarijat. Njegova jeza je odpodila tudi v majskih dneh Miljukova in Gučkova. Svojo moč je postavila provizorična vlada pod kontrolo delavskega in vojaškega sveta. Od tega prvega spopada razredov pa je vladalo tu kakor tam smrtno sovraštvo med buržoazijo in pro-letarijatom. Tu kakor tam, 1. 1848. kakor leta 1917. so se razredna nasprotstva vedno bolj poostrovala. Moč je morala končno med obema odločiti. Na Dunaju se je vzdignil proletarijat 6. okt. 1848, da bi preprečil pohod proti Ogrom. Zmagal je s pomočjo čet, ki so prešle na njegovo stran. Zavladal je v mestu. V Petrogradu se je vzdignil proletarijat 25. okt. 1917, da. prepreči daljše vojevanje. Zmagal je s pomočjo čet, ki so se bojevale ob njegovi strani. Uvedel je v ruski državi diktaturo. Cela desetletja je naša buržoazija sramotila in obrekovala oktobersko revolucijo dunajskega proleta-rijata. Vse to sramotenje in vse to blatenje vidimo zopet danes v vojni laži proti boljševikom! Ker je postal 6. oktobra 1848 grol Latour žrtev besnečega gnje-va do skrajnosti razjarjene množice, je sramotila bur-žoazija vse dunajsko delavstvo kot tolpo morilcev. Prav tako se godi danes ruskemu proletarijatu; za usmrtitev Siškina in Kokoškina se ga dela odgovornega!! Ker so se tu in tam nevedni, lačni, stradajoči ljudje izkoriščajoč zmede trenotka, pregrešili nad tujim pravom in tujim blagom so 1. 1848 dunajske delavce, leta 1917 pa petrograške delavce slikati kot tolpe roparjev in mo-rilcev. Dunajsko delavstvo ve danes, kaj pomeni blatenje in sramotenje boljševikov; pozna v njem ono, kar se je zgodilo v njegovi lastni zgodovini. Avstrijska revolucija I 1848 je prav tako kot ruska 1. 1917 izzvala protirevolucijske njoči v Evropi. Takrat je car grozeč zbiral svoje čete na avstrijskih mejah. Ko je Dunaj že ležal pod nogami Windischgraetza, je vkorakal ruski general Paskievič na Ogrsko, da tam zaduši revolucijo. Sedaj gredo nemške čete na Finsko, da premagajo proletarsko revolucijo; med tem pa se pripravlja na vzhodu Japonska ob pohvali angleške in francoske buržoazije, da vdere Proti ruski revoluciji. Avstrijska revolucija je bila poteptana. Ostala pa ni brez uspehov. Kot velik uspeh je agra-na reforma: tlake in desetine .patrimpnialnega sodstva in dajatev j grajščinam ni nikdo več poskušal vzpostaviti. In j Avstrija po 1848 je bila druga kot Metternihova Av- j Sirija, ^evolucija je vrijuo temu, tia je ona premagana, položila trajne temelje naše osebne svobode, našega ustavnega življenja, vsega našega socialnega razvoja. Kakšno usodo doživi ruska revolucija, tega ne vemo. Ali, karkoli se zgodi, kot trajen uspeh ostane v vsakem slučaju agrarna revolucija: zemljo, ki jo je ruski kmet iztrgal grajščaku, mu ne bo nobena moč sveta več mogla odzvetl In Rusija, ki je izšla iz te revolucije, bo druga, prostejša, vse druge poti bo odprla razvoju svojih ljudskih množic kot je bila to za Rusije carizma. V bistvu se ponavlja v Rusiji ono, kar je Avstrija pred 7 desetletji doživela. Marec, maj, okober: imajo tu enak zmisel kot tam. Ko čestimo rusko revolucijo, slavimo svojo lastno zgodovino. Ali kakšna je vendar razlika pri vsem soglasju! Tu pred 70 leti delavstvo, ki je še tičalo v delavnici malega mojstra; tam danes industrialni proletarijat, čegar moč se opira na visoko koncentrovaiio veleindustrijo Rusije. Tu je bil takrat proletarijat, ki mu je bil potreben cilj razrednega boja nepoznan, ki je še-le iskal, negotov, semtertja se kolebajoč, sredstva za svojo osvoboditev; — tam industri-jalno delavstvo, probujeno, vzgojeno v duhu modernega socializma. Tu je bila diktatura proletariata v oktobru 1. 1848. vendar le lokalna epizoda, omejena na eno mesto in pogrešajoč vse socialne vsebine, bila je popolno prepojena boja proti prihajajočim armadam NVindisch-graetza in Jelačiča. Tam pa je proletarijat v oktobru 1. 1917 prvič v svetovni zgodovini nase potegnil vso moč preko cele ogromne države; prvič sc je drznil poskusiti razlastiti kapitalistični razred ter urediti socialistično družabno uredbo. Kakšna pot od dunajskega blagotvoriteljnega odbora peterburškcga delavskega in vojaškega sveta! Ako tudi podleže ruska revolucija celemu svetu sovražnikov, ki so se preko strelskih za-kopov med seboj združili — njena zgodovina bo svetu glasno pripovedovala, kako ogromno pot je proletarijat od 1. 1848 prehodil in kako silno je njegova moč od leta 1848 narasla. Pol proletarijata ne gre vedno navzgor. Kmalu mu da zgodovina priložnost v hrabrem naskoku polastiti se moči, kmalu pa ga zopet potisne v nemoč. Zmage in porazi slede drug drugemu. Vendar pridobiva proletarijat vsled kapitalističnega razvoja vedno yečjo moč. Ponavlja vedno svoje boje z vedno večjo močjo in silo. Samozavest je vedno jasnejša, vedno je višja in vedno ima večje pozorišče. Za čas poražen in potlačen — vzdigne sc zopet — silnejši, mogočnejši nego pred svojim porazom. Tako bo rasel, dokler ne pride do one moči, ki je potrebna za zadnjo, za odločilno zmago. Arb.-Z. Politični pregled. Vrnltev uaših vojnih ujetnikov. Vojno ministrstvo razglaša glede vrnitve naših vojnih ujetnikov, da se v najkrajšem času podasta dve komisiji v Kijev in Petrograd, ki imata nalogo, da organizirata povratek ujetnikov. V Ukrajini ta naloga ne bo težko izvedljiva, ker je tam 'železniški promet že kolikor toliko urejen. Najprej se vrnejo invalidi. —■ Krivda na vojski. »Vorvvarts« poroča, da pride dne 16. t. m. v glavnem odboru državnega zbora na razgovor vprašanje o krivdi vojne. Pregledali se bodo dokumenti, ki so bili širokim krogom v Nemčiji close-daj neznani. •— Vojni krediti In socialna demokracija. Berlinski »Vorvvarts« izjavlja: Iz našega poročila, da je frakcija določila poslanca Noskeja kot govornika v zadevi vojnih kreditov, so razni listi izvajali dalekosežne sklepe. V resnici pa bo Noske govoril le v zadevi vojnih računov (slučaj Daimler). Glede na vojne kredite frakcija še ni zavzela stališče. — Nemški kancler za enako volilno pravico. Revija »Soziale Praxis« objavlja naslednji izrek grofa Hertlinga o pruski volilni reformi: »Stojim in padem z enako volilno pravico. Zastavil sem zanjo svojo besedo in v dolgem svojem življenju se še nisem odmaknil od dane besede.« — Finski poslanik v Berlinu. S pridržkom, da bo mirovna pogodba odobrena, so se uredili diplomatični odnošaji med Nemčijo in finsko republiko.. V Berlinu se je ustanovilo finsko poslaništvo, ki je že pričelo poslovati. — Vzhodnomorsko rusko brodovje. Londonske »Times« poročajo iz Petrograda: Bivši poslanec vzhodnega brodovja le sporočil petrograškemu sovjetu, da leži vse vzhodno morsko brodovje pred Helsingforsom, da so posadke zbežale in da je ostala le straža na vSaki ladji. V kronštatsko pristanišče ne more nobena ladja več. Križarki »Aurora« in »Diana« ležita demobilizjjrajfi na Nevi. Vsi predmeti, ki se dajo premakniti, so odstranjeni z ladij. — Knez Lvov aretovan. Glasom poročila Reuterjevega urada je bil bivši ministrski predsednik knez Lvbv na ukaz vrhovnega poveljnika severne fronte aretovau. — Novi vpoklici v Italiji. Italijansko vojno ministrstvo razglaša, da so vpoklicani rekruti rojstnega letnika 1900 za dan 20. marca. ~ Plchon proti uredbi vzhodnih vprašanj. Iz Pariza se poroča nevtralnim listom: Francoski minister vnanjih zadev, Pichon, objavlja glede stališča zapadnih držav napram vzhodnim vprašanjem v »Newyork Heral- 1 du« izjavo, da ententa ne more trpeti povečane, tje do Azije se razprostirajoče srednje Evrope. Izprememba političnega, vojaškega in gospodarskega težišča v vzhodni Evropi se mora na splošni mirovni konferenci revidirati. Vkljub razsulu v Rusiji obstoja možnost, da iz zdravih ruskih elementov nastane z japonsko pomočjo jedro, ki bo zopet ugladilo pot redu. — VVIlson in mir na vzhodu. Londonska »Morning Post« poroča iz VVashingtona: Wilsonova poslanica ruskemu narodu se tolmači tako, da WiIsona ni volla, sklepati kompromis z Nemčijo na stroške Rusije. Predsednik Wilson smatra, da bi s takim postopanjem zatajil svoja načela ter je ti dno odločen, da ne pritrdi mirovnim pogojem, ki bi ne odgovarjali nameram, zaradi katerih so Zedinjene države vstopile v vojno. — Japonska Intervencija v Sibiriji. Iz Newyorka se brzojavno poroča: Japonski poslanik objavlja v časopisih izjavo, da Japonska brez izrečnega pritrdila arae-rikanske vlade ne bo poslala svojih čet v Sibirijo. — Opozicija v Tokiju na Japonskem. Opozicija japonskega parlamenta proti odpošiljatvi čet v Sibirijo sc je pomnožila. — Turški parlament. Zasedanje turškega parlamenta je bilo podaljšano do konca marca. ™ V Čikagi so zaprli pet socialističnih voditeljev’ radi nekega antimilitaričnega komplota. Dnevne beležke. — Od danrs naprej se »Naprej« prodaja po 14 vin. izvod. — Zaradi prehrane se je zbralo v soboto popoldne nad 200 železničarskih žen, ki so šle v sprevodu z rdečo zastavico pred deaefao vlado, kjer ie zahtevala njih deputacija zboljšanje aprovizačnlh razmer. Deželni predsednik je obljubil, da bo napravil kar bo mogel, da odpravi vsaj v enem tednu naj večje nedostatke. Enako zahtevo so predložili]' tudi železničarji svojemu uradnemu predstojniku. — Predloga kongrue. Poslanska zbornica ie v svoji zadnji seji odobrila predlogo kongrue in s tem so povišani minimalni dohodki in pokojnine katoliške duhovščine. Novi zakon je sprememba zakona z dne 19. septembra 1898 o dotaciji katoliške pastirske duhovščine. S tem je odpravljen osnovni državni zakon, ki pravi, da člani cerkve ali verske družbe ne smejo prejemati dohodkov za kulturne namene od kake druge družbe, kar pa se bo zgodilo, če prevzame država take prispevke. Odpravljen je pa tudi zakon iz leta 1874, ki določa vnanja pravna razmerja katoliške cerkve, i* ki pravi, da morajo kriti potrebe župnije, čc lastno imetje ne zadošča, obdavčenje članov teh župnij. Toda jasno je, pa tudi utemeljeno v bistvu moderne države, da specifične potrebe cerkve, bodisi te ali one, države nič ne brigajo, in da nobena cerkev nima pravice staviti državi zahtev za lastne potrebe. Poleg tega je znano, da katoliška cerkev v Avstriji res ne pogreša gmotnih sredstev, in da mora nižja duhovščina — njeno bedno stanje uvidimo — stradati zato, ker si prilaščajo ogromna cerkvena sredstva lastniki škofij ia samostanov kot nekak monopol. To so poudarjali v zbornici socialni demokratje odločno in jasno. Bili so časi, ko bi se bilo radi takih vprašanj meščanstvo vznemirjalo, saj je s temi vprašanji v zvezi cerkvena kakor tudi državna neodvisnost. Danes ga to ne spravi več iz ravnotežja. Tako je bila od socialnih denio! r tov predlagana zahteva, da se minimalni dohodki katoliške duhovščine ne zvišajo, odklonjena z glasovi vseh avstiiiskih meščanskih strank. — Dravinjske doklade za železničarje. Pretečeni petek po zaključku seje poslanske zbornice se je pri ministrskem predsedniku vršilo posvetovanje v zadevi izredne draginjske doklade za železničarje. Zastopniki železničarjev so zahtevali takojšnjo pomožno akcilo vlade. Železniški minister je izjavil, da uvideva potrebo take akcije. Tudi finančni minister je priznal nujno potrebo primerne akcije za železniške nastavljence ter izjavil, da bo skušal ugoditi izraženim željam do skrajne možnosti. — Seidler proti centralam! Pod vodstvom poslanca Zenkerja je bila v četrtek 15. t. m. pri inunistrskeim predsedniku deputacida trgovcev, ki se je sestaja iz raznih predsednikov, glavarjev^ in svetnikov. Ministrski predsednik je izjavil, da je delal jn se potegoval vedno za svobodno trgovtino, b da smatra sedanje gospodarske organizacije potrebne le za vojni čas, ki pa se bodo po .končani vojni na vsak način odpravile, ker ne more lajšati nobena umetna gospodarska naprava funkcij in možnosti svobodne trgovine. Rad da je pripravljen, pogovoriti se temeljito z zastopniki trgovine, kako' bi se mogla uvrstiti trgovina tudi že sedaj v voljnem času, v organizacijo vojnega gospodarstva. Kaj sii' je treba vse zapomniti! — Vlada proti sežiganju mrličev. Zdravstveni odsek je razpravljal v četrtkovi seji o predlogu potslanca barona flocfea, naj se uvede v Avstriji sežiganje mrličev. Predloga je bila sprejeta skoraj soglasno (s 13 glasovi proti 1). S seje so se odstranili, seveda nairmenoima, kršč socialni člani odseka. Hoteli so s tem1 doseči nesklepčnost seje. Vlada pa se je izrekla proti sprejemu predloge in utemeljevala svoje stališče z dvema ugovoroma. Minister za notranje zadeve je poudarjal, da iz higijeničnih ozirov pač ne obstoji potreba, da bi mrliče sežigali in drugič, da bi motilo sežiganje verski čut katoliške vere in tudi drugih veroiznove-danj. Večina prebivalstva bi videla v tem žalitev svojih Čustev. Iz teh dveh razlogov da se notranje .ministrstvo izreka proti temu predlogu. Drugo stališče je naravnost abotno. Saj ni nikdo primoran določiti v svoji oporoki, 'da naj se njegovo truplo sežge — brez te določbe se pa seveda sežiganje ne bo izvršilo. Saj je uvedeno sežiganje mrličev tudi v drugih krščanskih državah, kakor na pr. v celi Nemčiji, ne da bi se ljudstvo razburjalo vsled tega, in ne da bi se žalila njega čustva. Gola resnica pa je, da duhovščina tega ne mara, in da duhovščina vlada v Avstriji. Vlada naj enostavno izjavi, da visoki episkopat ne dovoli tega, in da se ne upa imeti drugega mnenja, kakor gospodie škofje in nadškof je. Tako bo govorila vsaj resnico. Sicer pa, če parlament vztraja pri predlogu, je ministrstvo za notranje zadeve brez mioči. — Kdaj se vrnejo naši ujetniki iz Rusije? Kakor smo na kratko že omenili, je na zadnji seji načelnikov državnozborskih prišlo na razgovor tudi vprašanje glede povratka naših vojnih ujetnikov iz Rusije. Ker je to vprašanje za marsikatero slovensko rodbino velikega pomena, podajamo v nasednjem tozadevno pojasnilo domobranskega ministra pl. C z a p p a, ki je med drugim dejal: Glede povratka naših ujetnikov iz Rusije si ne delajmo prevelikega upanja! Poslal sem svoje zastopnike v Petrograd, da bi se pogajali o zamenjavi' ujetnikov. Pogajanja so ostala .brezuspešna in naši zastopniki so morali biti previdni, da so sploh odnesli iz Rusije zdravo kožo. Število ujetih nših -vojakov v Rusiji je dvakrat tako veliko kakor število Rusov pri nas. Na enega rus-! kega ujetnika prideta dva naša. Izmenjava pa se bržkone ne bo izvršila pred mesecem avgustom. Seveda je mogoče, da se zgodi vmes še kaj, kar bi izmenjavo pospešilo. Kar se pa tiče naših ujetnikov v Sibiriji — in teh je veliko število — ni upati, da se vrnejo v tekočem letu. Težkoče so raznovrstne in ogromne tako glede prometnih sredstev kakor glede oskrbe in nadzorstva. — Društvo tiskarjev na Kranjskem je izdalo v svojem delovanju v letu 1917. poročilo, iz katerega posnamemo naslednje: Društvo ie imelo koncem 1917. leta 80 članov. Računski zaključek izkazuje 9995 K 09 vin., prejemkov i,n 10.249 K 59 vin. itzdatkov, tedaj 254 K 50 vin. primanjkljaja. Društveno imetje je znašalo ob koncu poročilnega leta 30.187 K 53 vin., ^ ne glede na vrednost knjižice in ostalih preniiiicnin v skupnem znesku 3850 K. Imetje krajevne blagainice je narastlo s prebitkom 227 K 92 vin. na 5181 K 35 vin. — Članom in vajencem je na razpolago lepa knjižnica zabavne, znanstvene in strokovne vsebine. — Svoj redni občni zbor trna v nedeljo, dne 24. marca, ob devetih dopoldne, v društveni sobi z običajnim dnevnim redom. . — Dopusti vojakom sz dežela, k< 80 svoječasno zasrdene po sovražniku ali poškodovane po vojni. -Kakor je znano, je vojno ministrstvo zaukazalo, da se mora poideJmh večtedenski dopust vsem. vojakom, ki so iz gori označenih krajev. Izvedeli smo, da marsikateri vojak še danes ni dobil tega dopusta. Poživljamo vse takšne, da se zglasijo pri podpisanem odboru in da pri tem naznanijo krdelo, kjer se- S daj služijo. — Osrednji odbor za vrnitev be-| Kuncev in obnovitev Goriške, Dunaj i. Bank-i gcisse 2* | _i\Tovi šenlpeterski most v Ljubljani so domalega | pravkar dogradili. Konstrukcija obstoja kot ravna no- 1 silna konstrukcija iz treh nosilcev .Morala se je na ta način izvršiti vsled naugodnih terenskih razMe*. Forma oboka se je izvršila le iz arhitektonskih ozirov n« celotno harmonijo bodočega ljubljaničnera obrežja. Stranska dva nosilca se vagata na glavnih opornikih in nosita s svojim v strugo molečim delom arednjl nosilec. V oboku je videti dve lomljeni špranji: ležišče srednjega nosilca. Sredi novega mostu bo tekla tudi cestna železnica. V kratkem bodo zanjo položili tlrišče. Novi šentpeterski most ima to posebnost, da obstoji iz treh poleg sebe ležečih ločenih mostičev. Tudi precej strm je, tako da ostane po zajezitvi Ljubljanice še dovolj višine za bodoči promet z ladjami. — Iz Črne na Koroškem. (Tatvine brez konca in kraja.) Od 8. na 9. marca so pri Rušu ukradli štiri hlebe kruha, okrog 20 kg masti, vrečo moke, 40 metrov ma-nufakturnega blaga, čevlje in 800 K gotovine. — V noči od 10. na 11. t. m. je bilo vlomljeno pri Lisjaku. Tatove so prepodili in so pobegnili. — Ravno tisto noč so poizkusili vlomiti pri najemnici Pušnikovi na Pristavi, da bi odnesli slanino. Toda vlomilci niso imeli sreče. — Koruzni kruh. V Gradcu je pregledovala posebna komisija, kako se izdeluje in peče kruh, v katerem je 90% koruzne moke in 10% čiste moke, in kruh druge vrste z 80% koruze in 20% čiste moke. Tako zunanja oblika kakor tudi notranja vsebina je komisiji ugajala. — Pri nas se pa govori, da imamo kruh, v katerem je 20% žaganja, 30% posušenih koruznih Storžev in 50% koruznega zdroba. Oblika hlebov je kar najbolj neokusna, še manj pa priporočljiva. Pri zadnjem izdajanju kart se je opažalo, da občinstvo daje prednost kruhu iz vojnih prodajaln. — Velika tatvina cigaret. Na glavnem kolodvoru v Gradcu je bilo te dni ukradenih cigaret za 134.400 kron. Policija je nekoliko krivcev aretovala, med njimi dva dezerterja, pri katerih se je še našlo 60.000 cigaret. — Dijaški štrajk v Splitu, ki smo nedavno o njem poročali, je končan. — Sladoleda letos ne bo. Načelstvom sludščlčarskih zadrug se je uradno naznanilo, da letos ne bodo prejele sladkorja za izdelovanje sladoleda, ker je to vsled pomanjkanja sladkorja nemogoče. — Na Ogrskem imajo naj višje žitne cene. Vsled vojne blokade s.o postale dežele centralnih držav glede žitnih cen neodvisne od svetovnih tržišč ter so navezane le na lastno 'preskrbo. Dežele emtemtnih držav so v zvezi s svetovnim žitnim trgom in pridejo za nje v poštev predvsem Zedinjene države im Kanada. Pregled žitnih cen pa nam vendarle kaže, da imamo pri nas, izuzemši Nemčijo, višje žitne cene, kakor na Angleškem in Francoskem. Po naijvišjili cenah za žetev 1917. je veljal me terski stot -pšenice na Ogrskem 50 krom, v Avstri.fi 42 kron, v Nemčiji 33 K 63 vin. do 35 K 40 vin.. dočim je veljal na Francoskem v tistem času 31 K 35 vin. Na Angleškem je veljal meterski stot domače pšenice 43 K 88 vin., in inozemske pšenice 41 K 98 vin. oz. 41 K 15 vin. Podobna razmerja cen se kažejo tudi za ržiin oves. Tal«) je stal 'mietersikii stot rži na Francoskem 28 K 50 vin., na Nemškem 31 K 27 vin. do 33 kron, na Ogrskem 48 kron in v Avstriji 42 kron. K temu je treba pripomniti, da so odvisne cene ameriškega žita, s katerimi so v zvezi cene po drugih deželah v zvezi s svetovnim trgom, od . 1 krepke in hude špekulacije, in da so zato dose gle nenavadno višino. Iz tega sledi, kiako znajo odirati Ogri s svojimi »itnirnii conami. Izpred ljubljanske pritožbene komisije. Delavstvo proti tovarni Maks Samassa y Ljubljani. V pondeljek dne 11. t. m. se' je vršila pred tukajšnjo pritožbeno komisijo obravnava o tožbi delavstva proti tovarni strojev Maks Samassa v Ljubljani. I ožbo je zastopal sodr. Kopač, firmo pa je zastopal lastnik sam. Gospod Samassa se je obnašal pri obravnavi precej netaktno in je skušal zahteve delavcev oslabiti r. najrazličnejimi očitki, ki nikakor niso ugodno vplivali na poslušalca. Sodišče je izdalo naslednjo razsodbo o pritožbi delavstva tovarne «a stroje Maks Samass* v Ljubljani proti delodajalcu. 1. Glede na zahtevo temeljne plače: »Temeljna plača se zajamči. Najnižji zaslužek v 54 urah ozirom« normalnem delovnem tednu se naj določi taco e. a) za strugarje, livce, ključavničarje, mizarle »» druge profesioniste, to so izučeni delavci, ki so redno dovršili učno dobo v stroki, v kateri so zaposleni, in tudi tak. iz kovinarske industrije, če delajo sedaj kot kvalificirani pomožni delavci, končno kvalificirani strojni delavci z učnim izpričevalom ali taki, ki so najmanj dve leti zaposleni v enakem poklicu 70 kron na teden, b) za kvalificirane strojne delavce nad 17 let, če so bdi naan dve leti zaposleni kot taki. os teden 65 kron. c) zu tieučene pomožne delavce (dninarje) 55 kron na teden »o razsodi: Zahtevi se ne ugodi. Utemeljitev: Ker nasprotuje določbam S 1 ces. naredbc z dne 18/3. 1917, drž. »»k. it. 122. I!. Zahteva: »Akordna cena se določi pred pričetkom akordnega dela z dotično delovno osebo. Vsak delavec Je opravičen, vpogledati zanj v poštev prihajajoče cene. Na zahtevo delavcev morajo se jim že obstoječe stare akordne cene naznaniti. Akordnim delavcem so mora pred pričetkom dela vročiti akordni listek, pa vpisati cena v njegovi mezdni knjigi. Pred vročitvijo listka oziroma vpisa v omenjeno mezdno knjigo, ni delavec dolžan pričeti delo. Ce po dognanem dogovoru in po definitivni določitvi akordne cene delavec po lastni pridnosti in pridobljeni spretnosti doseže, da zasluži več, tedaj ta okoliščina ne sme služiti kot vzrok, ako ostane delovna metoda enaka, za znižanje akordnih cen. Akordne cene se zopet regulirajo, če so utemeljene z novimi tehniškimi uredbami ali izboljšavami, oziroma, če je utemeljena sprememba akordne cene s spremembo produkcije na debelo. Nove cene se dogovore pred pričetkom dela z dotično delovno osebo. Na plačilnem kuvertu ie natančno napisati plače, akord, predujem, število delovnih ur.« se razsodi: Akordna cena se mora dogovoriti pri vseh novih doslej še ne izvršenih delili med tovarniškim vodstvom in enim strokovnim zaupnikom delavstva, ki je za posamezne obrate izvoljen sporazumno s tovarniškim vodstvom in delavstvom, pred pričetkom akordnega dela ter dotičnemu delavcu pričetkom dela naznaniti na akordnem listku oziroma z vpisom v plačilno knjigo. Tem strokovnim zaupnikom, se mora dovoliti, da v pogledajo v akordne cene podobnih izdelkov, n. pr. če ie treba napraviti ventilator iz litega jekla. Strokovni zaupnik ima v tem primeru pravico spogledati akordne cene, ozir. v delovni čas, ki se porabi za podobne ventile z izjemnimi dimenzijami. — Ce se preide od kosovnega k serijskemu ali množin-skemu izdelovanju ali od serijskega k izdelovanju po meri, enako, če se preide po tehniških novih uredbah kli izboljšavah k cenejšim izdelovalnim metodam, se kloru med tovarniškim vodstvom in strokovnim zaupnikom določiti akordna cena iznova. Na plačilnih ku-’®rtih je napisati plače, akord, predujem in delovne Ure in če bi to iz tehniških vzrokov zaenkrat ne bilo izvedljivo, se mora delavcu izročiti na vpogled plačilna knjiga pol ure pred izplačevanjem. Največ po štirih tednih se pa mora potrebno ukreniti, da se na plačilnih knvertih napravijo prej imenovani zapiski.« Utemeljitvi Zdi se prav in potrebno, da je delavec pred pri-etkom dela poučen o svojem zaslužku. Z določitvijo Rokovnih zaupnikov se odpravlja enostransko odmerile plačila. 9. zvečer naj se plačujejo s 50 odstotno in po 9. uri s 100 odstotno doklado.« se razsodi: »V zmislu dogovora med delodajalcem in delavci se dela ob nedeljah in praznikih le 8 ur, vendar se plačuje to delo kot deseturno delo in z na-daljno 50 odstotno doklado, tako da torej delavec v nedeljo ali v praznik zasluži na uro povprečno 75 odstotkov več kakor navaden delovnik v tednu. Cezure po končanju normalnega dela do 10. zvečer in od 4. zjutraj do pričetka normalnega delovnega časa zjutraj se na-plačujejo s 50 odstotno doklado, cezure od 10. zvečer do 4. zjutraj s 100 odstotki doklade. VI. Zahteva: »Za vsakega otroka do 14. leta starosti se ima dovoliti vojna doklada po 2 kroni na teden, če je zakonski ali nezakonski.« se razsodi: »Zahtevi se ugodi in razentega se z ozirom na to, ker je bila vojna draginjska doklada določena enakomerno za vse delavce, tudi še prizna rodbinska doklada za ženo v znesku po 3 krone na teden.« Utemeljitev: Ker so te doklade bile že v isti višini uvedene v vseh drugih obratih. VII Na Zahtevo: »Rredstoječe določbe so dogovorjene izključno kot vojni dogovor in imajo veljavo do 2 mesecev po sklepu mil u.« se razsodi: »Te vojnodraginjske in rodbinske doklade stopijo s prvim prihodnjim zaračunjevalnim dnevom v veljavo, to je 15. marca t. 1. in veljajo do sklepa miru.« Utemeljitev: Veljavnost sc more določiti le do sklepa miru, ker preko tega časa ni kompetentna pritožb, komisija. Vlil. Ob sklepu obravnave ustni zahtevi delavstva. 1. Zaprošamo v* zmislu § 1145 b obč. drž. zak., da se vsem tistim delavcem, ki so bili leta 1917/18 po 7 dni ali dalje časa bolni, izplača predpisana odškodnina. 2. Da se ta odškodnina izplača tudi onim delavcem, ki so bili poslani v aktivno vojaško službo.« se ugodi. Utemeljitev: Ker je to utemeljeno v besedilu zgoraj navedenega paragrafa. V Ljubljani, 11. marca 1918. Voftia. HI. Zahteva vojne doklade: za vse del leti: K K Iv K do 50’— 20— do 76— J 3-50 51— 19-75 77— 13-26 52— 19 50 78— 13 — 53— 19 25 79— 12 75 54— 19— BO- 12-50 55— 18 75 SI— 12‘25 56— 18 50 82— 12- - 57— 18 25 83— 11-75 58- 18— 84— 11 50 59— 17 75 SO- 11 25 60— 17-50 BO— 11 — 61 — 17 25 87— 10-75 62— 17 — 88- - 10-50 63— 16-75 89- 10-25 64— 16-50 90— 10— 65— 16-25 ou- 9-75 66— 16 — sa-— 9-50 67— 15 75 93— 9-25 68— 15 50 94— 9— 69— 15-25 95— 8 75 70— 15— 96- - 8 50 71*— 14-75 97— 8-25 72' — 14-50 98— 3- 73— 14-25 99— 7-75 74— 14— 100— 7-50 75— 13-75 ,.c razsodi: Vojna draginjska doklada za vse de-avce, ce so samci ali oženjeni, se določi za zaslužke K K na leden 18— 17— 16— 15— 14— 13 — 12— 11 pod 30 31 -35 36-40 41-45 46—50 51—55 56—60 «1-65 K K na teden 66—70 10— 71—75 76-80 81-85 86-90 91—95 96-100 nad 100 9— 8— 7• — 6 — 5— 4— n-_ nau ----- lemeljitcv; dragrinjska doklada je utemeljena kradi veli ih drat>lni5kih razmcr pri vseh potreb-vhnah. >V. Na zahtevo. »Zaradi podhranc delovnega o-teSjj nai SC Skrčl)° Ure OJ 60 na 54 ur na se razsodi: »Normalne delovne ure se znjgaj0 na u v tednu.« Utemeljitev: Ker ie bil ta delovni £as Veden v vseh podobnih obratih. D v- Na zahtevo: »Ob nedeljah in praznikih se dela 0 dneva in plača kot cel delovnik. Ure čez čas do Dunaj, 16. marca. (Kot. ut.) Uradno ^se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. B e r 1 i n, 16. marca. Walffov urad poroča iz glavnega stana: Armadna skupina kraljeviča Ruprechta. Zvečer in ponoči je bila angleška artiiljerija med Arrascim in St. Ouentinom zelo delavna. Vsled sovražnega ognja in metanja bomb na mesta in vasi za fronto so nastale večje izgube v Halluinu in Meninu. Ostale armadne skupine. Vzhodno Reiiinisa, na obeh straneh Mioze kakor tudi na lorcnski fronti pri Miilsachu in Blamoratu naraščajoč topovski ogenj, ki je na obeh straneh Ornesa bil tudi ponoči zelo živahen. — Luidendorif. Dunaj, 17. marca. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Nič novega._ — Šef generalnega štaba. Beriiin, 17. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Armadna skupina kraljevič Ruprecht. Na Flanderskem od poldne dalje močan artiljerijski ogenj. Armadna skupina nemški cesarjevič hi pl. Gallwiiz. Ob Ailetti in pri Tahure, kjer smo izvršili uspešno podjetje, naraščajoče bojno delovanje. Po deseturni artiljerijski pripravi so francoski oddelki pri Avo-courtiu izvršili na široki fronti močan sunek. Deloma jih je ustavil naš ogenj, deloma jih je vrgla naša imfamt. v protisunku nazaj. Na vzhodnem bregu Moze ljut artiljerijski boj, ki je trajal tudi ponoči. Naši izvidni oddelki so na nekaterih delih fronte živahno delovali. Bosenske napadalne čete so vdrle pri Saimogneuxu, bodenske kompamije pri Beaumontu, sašike pri Beconvaimi globoko v sovražne pozicije ter so dovedle nad 200 ujetnikov, med njimi nek bataljonski štab. Armadna skupina vojvode Albrechta. V gozdu Parrov kakor tudi v pokrajini Blaimont in Badonviller živahno delovanje sovražnika. V zračnem boju je bilo včeraj sestreljenih 16 sovražnih letal in 2 pri vezna balona. Z ostalih bojišč nič novega. — Luden-dorff. Zadrge ve^ti Cesar Viljem vojvoda kurski. Berlin, 16. marca. Odposlanstvo kurskega deželnega zbora je prispelo v Berlin, da ponudi cesarju Viljemu vojvodski klobuk Kurske. Danes je državni kancler sprejel odposlanstvo ter izjavil, da je cesar z veseljem vzel v znanje prošnjo vojvodine Kurske. Odločitev bo padla s sodelovanjem poklicanih faktorjev in se bo sporočila deželnemu zboru. S posebnim veseljem ie cesar pozdravil izraženo željo po tesni zvezi vojvodine kurske z nemško državo. Nič ni na potu izpol- nitvi te želje. Cesar je pooblastil kanclerja, da v imenu nemške države prizna zopet oživljeno Kursko kot svobodno in neodvisno vojvodino ter ji zagotovi varstvo in pomoč nemške države. Dogodki v Rusiji. Petrograd, 16. marca. (Agentura.) Uradni Ust poroča: Izpraznenje Petrograda je končano in od današnjega dneva ne bo mogel nikdo več zapustiti mesta. Promet vseh osobnih vlakov, tudi lokalnih, je od današnjega dne naprej ustavljen. Sovjet ljudskih komisarjev občine Petrograd (to je odslej oficijelno ime Petrograda in njegovega okraja) je dovolil, da smejo tako-zvani buržoazijski listi, ki so biti početkoin nemške invazije ustavljeni, zopet izhajati. Petrograd, 16. marca. Boljševiški poslanci na moskovskem kongresu so danes s 433 glasovi proti 30 glasovom sklenili ratifikacijo mirovne pogodbe s centralnimi državami. Ko je padla odločitev, so zastopniki vseh delavskih organizacij izstopili iz stranke. Mirovna pogajanja z Romunijo. B ukar e st, 17. marca. Romunski prvi delegat mirovne konference, Argentojanu, se je v četrtek, kakor je bilo določeno, vrnil iz Jaša v Bukarest. Naznanil je delegatom centralnih držav, da je kabinet Averescu odstopil iz notranjepolitičnih razlogov, ki niso v zvezi z mirovnim vprašanjem. Novo minstrstvo še ni sestavljeno. Ker je pooblastilo dosedanjih delegatov vsled tega razvoja ugasnilo, se je glavna razprava začasno odgo-dila. Posvetovanja v komisijah posameznih odsekov mirovne konference se nadajujejo. B u d a p e š t a, 17. marca. Iz Sofije se brzojavno poroča: Na romunskega ministrskega predsednika Ave-resca se je izvršil atentat z revolverjem, ki pa ni uspel. Averescu je vsled tega podal demisijo. Z gotovostjo se pričakuje, da postane Marghiloman njegov naslednik. Carizem zopet na obzorju? Stockholm, 16. marca. Glasom poročil iz Rusije se v tukajšnjih političnih krogih sodi, da se utegne v Rusiji kmalu zopet uveljaviti carska oblast. Prestol zasede najbrže carevič pod varuštvom velikega kneza Mihajla Aleksandroviča. Del sedanje ruske vlade je baje naklonjen temu načrtu. Ministrska kriza v Romuniji. Bukarešt, 17. marca. Romunski kralj je pozval Marghilomana v Jaš ter mu naročil, naj seštavi nov kabinet. Marghiloman si ie izprosil odlog ter se je vrnil v Bukarešt, da stopi v stik z zastopniki centralnih držav. Danes zvečer odpotuje Marghiloman v Jaš, da poroča kralju. t Spor med Holandsko in entento. Haag, 17. marca. Korespondenčni urad je izvedel, da bo minister vnanjih zadev najbrže v torek v poslanski zbornici podal izjavo o stališču holandske vlade glede zahtevane prepustitve holandskih ladij za svrhe entente. »Telegraph« poroča, da se bo prihodnje dni vršila v Londonu konferenca aliiranih vlad, ki bo sklepala v zadevi ultimata Holandski. Sporazum med Holandsko in entento? London, 17. marca. Reuterjev urad poroča, da je Holandska pripravljena sprejeti pogoje entente, a s pridržkom, da holandske ladje ne vozijo v zaporni zoni. Aliirane vlade bi takih pogojev ne mogle sprejeti. Holandska in Anglija. Amsterdam, 17. marca. Holandska brzojavna agentura poroča, da holandske ladje ne smejo več voziti v angleška pristanišča. Izreden ministrski svet v Haagu. Amsterdam, 17. marca. Ministrski svet se je sestal danes na izredno sejo, da se posvetuje o pogajanjih z aliiranci. Angleške čete za italijansko fronto. Bern, 17. marca. Francoska meja je bila v zadnjih tednih delj časa zaprta. Vzrok zaprtiji so bili transporti angleških čet na italijansko fronto. Intervencija v Sibiriji. Toki o, 17. marca. Japonski ministrski predsednik je izjavil, da so notranji boji na Kitajskem za Japonsko velikega pomena. Ministrski predsednik je nadalje izjavil, da so vesti o sodelovanju eintenitimih čet v Sibiriji popolnem neosnovane. Ultimatum Holandski. Berlin, 16. marca. V vnanjem uradu se je vršila danes konferenca, katere so se razum vodilnih osebnosti vnanje politike udeležili tudi zastopniki vojaške in pomorske oblasti. Konfe-renca se je pečala z zahtevo entente jdede holandskega ladijevja. V prvi vrsti je šlo za vprašanje, kaj mora Nemčija ukreniti v slučaju, če Stran 4. naprej. Št©y. 64. bi liod andska sprejela poboje mtente. Po poročilih, ki so došla vnanjemu uradu, Hoilamdska najbrže zahtevi ne bo ugodila. Z druge strani ie baje Nemaija v Haagu podala zagotovilo, da so vse moči plovbe na Renu Holandski v naj-žirše-m obsegu na razpolago; da se zamore za~ dostno preskrbi&td is premogom m irudo. Shodi. Jesenice. V nedeljo, dne 24. t m. oib 10. dopoldne pri Jeilenu, se bo vršil javen shod z dnevnim red-oim: Politični položaj iin delavstvo. Poroča sodr. Petejan. Tržič. V ponedeljek, dne 25. i. m. ob 3. po-poldne, se bo vrši! javen shod z dnevnim redom: Politični podotžati in delavstvo. Poroča sodr. Peitejan. Umetnost irs književnost. »Ženski Svijet.« Prejeli smo 3. številko hrvaškega »Ženskega Svijeta«, mesečnika za kulturne, socialne in politične interese, ki ga izdaja Zoika Kveder-Demetro-vič. Vsebina mu je: Zofka Kveder, Stogodišnjica Petra Preradoviča. Ksaver Meško: Cas. J. R.: Iz dnevnika jedne učiteljice. Olga Kernic-Peleš: O zoro, sini! Zofka Ksaver Meško: Cas. — J. R.: Iz dnevnika jedne učiteljice. — Olga Kernic-Peleš: O zoro, sini! — Zofka Kveder: Dr. Janez Krek kao čovjek. — Božo Lovrič: Slijepci; Srca. — Dr. M. Stojkovič: Politička predavanja u Zadru za žene. — Fran Govekar: Naše ženst^o. - Anton Puc: Slovo. — Zofka Kveder: Pedesetgodiš-njica Slovenke Franje Tavčarjeve. — Mihovil T. Tomanič: Vojnik i žena. — J- R. Gazdova: Pjesme jedne da-dilje. — Dobrila Spasojevič: Srpkinje. — Sestra: Slo-vačka žena. — Marin Bego: Narodna naricalica. — Zorka Guinio-Carič: Na žalu. — Ida Runjanin: O Sri-jemici. — J. R. Gazdova: Tri jabuke. — Ksaver Meško: Iz »zapiskov«. — Socijalna pitanja: Moralna skrb za žene i djevojke; Zaposlivanje žena kod vojske. — Prosvjeta: Ženski tečaj u Splitu; Viši ženski kursevi u Pragu; Jedan praktični uspjeh »Ženskog Sviieta«. — Razne vijesti: Naša pisma; Novinska priznanja »Zen-skom Svijetu«. — Lisnica uredništva i poslovna korespondenčna. — Letnina za »Zenski Svijet« znaša K 20,-posamezne številke K 2. Naročila sprejema urednica v Zagrebu, Pantovčak 1-b. Zofka Kveder: Hanka. Pravkar je izšel kot 50. do 52. zvezek Moderne knjižnice (hrvaške) ta »vojni« roman poznane slovensko-hrvaške pisateljice Zofke Kvedrove. V romanu se opisuje tragična usoda poljskega naroda, ki živi raztresen in porazdeljen po državnih mejah, in se njega sinovi bore v nasprotnih vrstah. Roman je krvava slika nesreče, ki ie zadela narod, ki kljub vsem velikim neprilikam hrepeni po ujedinjenju. Roman je pisan v obliki pisma prijatelju onkraj strelskih zakopov ter je poleg svoje nacionalne vsebine pretkan z lepimi doživljaji glavne junakinje, iz katerih odsevajo muke in boli, ki jih donaša življenje na fronti. V njem se menjava tiho življenje blage junakinje in neusmiljeni naturalizem kot v spisih Zole. Nikakor pa ni ta roman običajni »vojni« roman, marveč je delo, ki bo zanimalo zaradi svoje tendence in psihološkega opisa javnost. Cena knjigi (broširani) je K 5.40, vezani K 6.40. Dobiva se po vseh knjigarnah in pri upravi Moderne knjižnice v Zagrebu, Nikoličeva ulica 8. Aprovizacia, Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni. Gosposka ulica po sledečem redu. Na vrsto pnidejo stranke z izkaznicami št. 1 do 300 dne 20. marca, št. 300 do 600 dne 21. marca, št. 600 do 900 dne 22. mar ra St 900 do 1200 dne 23. marca, št. 1200 do 1500 dne 26. marca, št. 1500 do 1800 dne 27. marca, št. 1800 do konca dne 28. marca. — Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba. — Kilogram stane 1 krono. Trgovci in pridelovalci suhega sadja kakor tum aprovizačne družbo v Ljubljani mestni magistrat nujno poživlja, da mu takoj naznanijo svoje zaloge suhega sadja Zglasiti se je v to svrho njkasneje tekom 3 dni v mestnem aprovizačnem uradu na Poljanski cest, št. 13. Kdor ne bode takoj naznanil svoje zaloge suhega sadja, bo najstrožje kaznovan. S se?e mestnega apravlzačnega odseka, dne 15. marca 1918. Prihodnji krušni teden se razdeli na izkaz-nice za moko po 1U kg bele pšenične moke in I* kk drugih mlevskih izdelkov. Krušne komisije so dobile nalog, da vprašajo prebivalstvo po mnenju, ali hočejo prejemati kruli ali moko. Od večih strani je čula mestna aprovizacija želje, da bi bilo zelo na mestu, če bi dobilo prebivalstvo moko, ker je kruh, ki se ga sedal oddaja na izkaznico zelo slab in za bolne ljudi neužiten. Podatki o izjavah prebivalstva po krušnih komisijah do sedaj še niso znani. Aprovizačni odsek odloži zato razrešitev tega vprašanja do prihodnje seje, ko bo znano mnenje prebivalstva. Mestna aprovizacija ima v zalogi večje množino jajc. Razdeljevati jih bo pričelo prihodnji teden po okrajih in na izkaznice — po 2 kosa na osebo. 1 jajce stane 70 vin. Prvi pride na vrsto V. okraj. Razdelilni načrt se pravočasno objavi. Posebno zadnji čas se množe pritožbe, da pečejo peki vse prelahek kruh. Izgovor, da se kruh osuši je navadno prazen. Cisto izključeno je, da bi se hlebček posušil od 70 dkg na 60 in celo 58 dkg in to tekom par ur. Pri mnogih pekih tudi sveži kruh, takoj ko se vzame iz peči, ne tehta predpisanih 70 dkg. Mestna aprovizacija je že ponovno opozarjala peke, da naj pečejo s predpisano težo kruh in so se mnogokrat njeni opomini prezrli. Aprovizačni odsek sklene, da bo odslej najstrožje kaznovati one peke, katere bi se zasačilo, da so pekli hlebce pod 70 dkg. Doječe in noseče matere, ki imajo zelene izkaznice črke A ali B ali kako drugo izkaznico ubožne akcije dobe premog zastonj. Nakazila za ta premog se dobe v mestnem knjigovodstvu v sredo, četrtek ali petek od 10. do 12. ure dopoldne. Prinesti pa morajo s seboj 1. izkaznico ubožne akcije in 2. izkaznico za doječe in noseče matere. Premog dobe tistega dne, ki bo označen na nakazilu za premog. Premog na zelene izkaznice črke A in B ubožne akcije se bode oddajal iz mestnega skladišča pri Narodnem domu. Nakazila za premog se izdajajo na mestnem magistratu, srednja hiša pritličje in sicer: Za stranke z zelenimi izkaznicami črke A dne 20. marca od 8. do pol 1. ure popoldne in za stranke z zelenimi izkaznicami črke B po naslednjem redu: št. 1 do 250 dne 21., št. 250 do 500 dne 22., št. 500 do 750 dne 23., št. 750 do 1000 dne 26., št. 1000 do 1250 dne 27., št. 1250 do 1500 dne 28., št. 1500 do 1750 dne 29., št, 1750 do 2000 dne 30. marca, št. 2000 do 2250 dne 2., št. 2250 do 2500 dne 3., št. 2500 do konca dne 4. aprila vsakokrat od 10. do pol 1. ure. Vsaka stranka dobi 100 kg premoga, ki stane za zelene izkaznice črke A 2 kroni in za izkaznice črke B 3 krone. Vsaka stranka mora prinesti s seboj zeleno izkaznico črke A ali B in pa rumeno izkaznico za premog. Suhe prašičje glavft na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami1, zaznamovanimi s črko A prejmejo suhe prašičje glave v sredo, dne 20. t. m. popoldne v cerkvi! sv. Jožefa cd pol 2. do pol 3. Vsaka oseba dobi pol kg. — Ki