Sv. Pankracij na mejl. Na kvaterno nedeljo 20. septembra se obhaja slovesna obletnica blagoslovitve razglednega stolpa in obenem preglcd dovršenega dela. Ravno pred tem deževjem so se dokončala dela v podrobnostih. Streha na stolpu je vsa nova iz mecesnovega lesa, katerega so darovaii domači kmetje, je bila sedaj prepleskana a mmijum, ki j<? prevlefen s nrebrnim lakom. Tako je preskrbljeno za trpežnost na taki višini za dolga desetlelja. Zidaiji so pobelili stolp, kar je starega zidu, novi dozidek 4.30 m je bil lani zariban s ceimiKno malto v zarisih in tako se vidi od daleč sicer nekoliko temen ta zid, se bo pa sčasoma obledil tako, da pride lepo kamenje do pravega izraza. Hvala Bogu in vsem dobrotnikom, ki so pripomogli do dovršitve tako potrebnega stolpa na tej prelepi točki! Ko bo prilika nanesla, se bo objavilo vse delo v pcdrobnosti in tudi žrtve posameznikov, kakor v celoti. Lepo je bilo delo in tudi prav naporno, a dobra volja in bla^a pomoč domačinov in tujcev je premagala vse težkoCe. Sedaj je še samo treba poravnati odprte račune v skupni vrednosti okrog 15.000 D. Ako bo 20. septembra lepo vreme, pridite na razgled, v slabem vremenu se' preloži slovesnost na 27. septembra! Sv. Lovrenc na Pohorju. Na angelsko nedeljo smo obhajali 501etnico pokopališke kapelice in "Oletnico sedajnega pokopališča. Prostorno in lepo kapelico je dala postaviti popolnoma na svoje stroške tržanka-vdova Katarina Kariatec. Vsled velikega nasprotovanja nekaterih faranov je trajalo delo štiri leta. Dne 5. septembra 1886 je blagoslovil kapelo magdalenski dekan in častni kanonik Tomaž Rožanc. 501etnico smo obhajali s procesijo ob 10. uri od župnijsk« cerkve na pokopališče, s pridigo na prostem in s peto sv. mašo v kapelici. Pokopališče je bilo za ta dan lepo okinčano, skoraj tako, kakor o Vseh svetnikih. žal, da je slabo vreme s^ovesnost močno pokvarilo, ker je ravno ob pričetkn službe božje najhujše deževalo. Pokopališče je bilo blagoslovljeno 24. aprila 1866. Komaj 14 ovčic je bilo na njem pokopanih in že se jim je pridružil pastir, takratni župnik Miha Peserl. V 70 letih je umrlo v župniji 3834 oseb. Od teh jih je pokopanih 3664 na domačem pokopališča, ostali pa zaradi bližine na pokopališčih sosednih župnij. Po veri so vsi rimokatoličani, samo dva sta grškokatoliške vere, eden pravoslavne, eden luteranske in eden mohamedanske vere. Da si bomo omenjeni obletnici bolj globoko vtisnili v spomin, rta v prvem tednu meseca aeptembra zamenjala svoji službeni meSti čč. gg. kaplana Janko Petan in Ivan Voda; prvi iz St. Lovrenca v Haloze, drugi od Sv. Andraža na Pohorje. Sedaj bodo menda zadovoljnl in p- srečni tisti gotovi ljudje, ki jim nikjer in nikdar ničesar ni po volji, ako ne gre vse pr> njihovi volji! Grajena. Pod vurberšim gradom izvira potok Grajena, odtod tudi ime Grad-jena, in se izliva pod Ptujem v Dravo. Nemški pesnik Volfram Ešenbach je že več kot pred 700 leti omenjal ta potok v pesmi »Parsival«. Na sredini pota med Ptujem in Vurbergom je zdaj občina Grajena Cez ta potok dala napraviti most, kateri je bil 8. septerribra blagoslovljen v navzočnosti g. občinskega predstojnika, več odbornikov in drugega ljudstva. Največ truda za novl most je imel g. Franc Petek, 7%to bodi ta njemu in celemu občinskemu odboru izrečena dolžna javna zahvala! Središče ob Dravi. Redek jubilej smo doživell te dni v Središču, lOOletnico Curinove babice. Sto let, to je pač velika milost od Boga, posebno če je človek še tako pri mofii in zdravju. Zanimivo je tudi to, da se je ta žena prvič v življenju na svoj stoletni rojstni dan peljala z avtomobilom in sicer k službi božji. Naj jo Vsemogočni še dolgo ohrani med nami, to našo najstarejšo faranko! Ma!e dole pri Vojniku. V splošnem se lahko trdi, da se razmerc zboljšujejo, odkar vodi notranje ministrstvo mož poštenja in pravice, naS priljubljeni voditelj dr. Anton Korošec, ki nam ie v vseh težkih bojih za slovensko stvar stal ob strani kot naš največji prijatelj. Sedanja vlada je na poštenosti zasnovana in tudi njeni uspchi so vidni. Narod bo podpiral vedno one, kl se tudi za njega trudijo, da mu po možnosti zboljšajo položaj. Ravno JNS vlade tega niso marale, da bi pomagala, temveč šlo jm je za svoje koristi. Pri sedanjih občinskih volitvah pa bomo temeljito obračunali z ostanki JNS, ko bomo vsi volilei oddali svoj glas za JRZ kandidata in s tcm pokazali, da hočemo imeti v občinah poštene in značajne može, ki nam naj up^avljajo občine. Pojdimo vsi z energično silo v boj in povejmo vsem, da hočemo tako politiko, ki je poStena ln pravična. To je: Volili bomo JRZ našega voditelja dr. Korošca. Celje. V nedeljo 6. septembra sta se poročila v Celju v opatijaki cerkvi g. Preložnik Anton, jetniški paznik-zvaničnik pri okrožnem aodišču v Mariboru, z gdč. Kolarič Zlnko, jetniško paznico-zvaničnico pri okrožnem aodišču v Celju. Pričl: Kotnik Franc, železniaki zvaničnik, ter Prajnik Peter, jetniški paznik.zvaničnik prl okrožnem eodišču v Celju. Caatltamo In žellmo obilo sreče! Ponikva ob južni žel. ima v nedeljo 20. aeptembra občinske volitve. Borba je huda. Noailec kandidatne liate JRZ jo g. Franjo žličar. Za njo bodo glaaovall vsi zveati prijatelji voditelja katoliških Slovencev g. dr. Antona Korošca. Naaprotno Hato pod imenom Anton štor jt seatavil bivši Marušičev kandidat na Jeftlčevi liati g. Ljudevit Komar. Za to liato agitirajo prijateljl dr. Kramerja, dr. Marušiča in Puclja, kakor tudl mačkovcl, markaisti In komunisti, nekaj brezpoaelnih in nekatoličanov. Sliši ae, da se gotovim Ponikovljanom ta piaana družba zelo dopade. Radovednl amo, kakšno lice bo končno pokazala Ponikva, rojatna občina velikega Slomšeka. Št. Vid pri Grobelnem. Dne 20. aeptembra tmamo pri nas občinske volitve. Volilci, zapomtiite ai, kdo je svoj Caa prodal občino v šmarje, k]er smo plačevall meato 35%no občinako doklado do 120%! Dne 20. septembra vai na volišCe in volimo listo Florjana Gajšek. Potom novega občinakega odbora bomo reševali naše goapodarsko vprašanje, hrvaško vprašanje pa ei naj Hrvati 8aml rešijo tako, da ne bodo hodili k nam po koruzo, katero potrebujemo za naše ljudi. živel dr. Korošec in ljudje, ki so nam zopet pripomogll do občine! Sv. Vid pri Grobelnem. Sejem v št. Vidu pri Grobelnem bo nameato 20. t. m., ko je nedelja, v torek 22. aeptembra. Prodajalci in kupci povabljeni! Šmarje pri Jelšah. Politično življenje je v na6i občini silno živahno. 20. septembra ae vršijo občinske volitve, ki so prve v našem arezu. VrSijo ae stalno neprijavljeni posveti, za agitacijo ae poalužujejo včasih gesel, ki močno dišijo po geslih raznih »ljudskih front«. Nekomu se je v gostilni celo zareklo, da bo treba a cerkvami tako narediti kot v španijl. Opaža se, da ae je nenadoma pojavila tudi pri naa »Slovenska zemlja«, o kateri smo pred kratkim čitali v »Slovencu« (iz pisma »Sekretariata komunistične partije za Slovenijo«): >Mi se ne ustavljamo samo na teh pregovorih, pač pa skučamo najti še druge legalne mogočnosti, da v eni formi pridemo do ljudskih množic, in to je tiak. Ml smo publicirali (to je: ustanovili. op. Ur.) »publicistični odbor« iz sledečih legalnih naših listov, katerih naloga je, dati pravilno našo smer in taktiko naše enotne ft-onte avobode in enotne delavske stranke: »Delavski obzornik«, »Ljudaka pravica«, »Mlada pota«, »Slovenska zemlja«, »Njiva«, »Gruda«. Mnogi radi nepoučenosti in iz oaebnih nesporazumljenj naBedajo agitatorjem, ki se enkrat aklicujejo na Mačka, drugič pa ga zopet hočejo zatajiti. Toda za naa je jasno in izven dvoma, da bomo oddali svoj glas v nedeljo 20. septembra za listo g. Turka, ker nam ta lista ne zagotavlja samo, da bo občina dobila dobro vodstvo, ampak stoji V vrsti one politične organizacije, za katero ae je odločila ogromna večina slovenakega naroda in jo je pripravil slovenaki narodnl voditelj g. dr. Korošec. Kakor amo mu izkazali zvestobo prl raznlh državnozborakih volitvah s tem, da smo oatali doma, tako mu akažimo zvestobo eedaj s tem, da val enoglaano volimo listo JRZ. S tem bomo dali našemu voditelju oporo v njegovem delu v Belgradu, da bo še bolj uspešno za vea alovenakl narod in tudl za šmaraki srez in za šmarsko občino! Komur pa se dopade bolj mačkovatvp, naj ga uganja na Hrvaškem. Mi spoštujemo dr. Mačka, dokler je onatran Sotle, pri naa pa ni ničeaar izgubll in nima kaj iakati. Komur pa se hoče »ljudakih front«, naj izvoli iti v španijo, naa pa naj puati pri miru! Vsem onim, ki nasedajo agitatorjem, pa kličemo: Spreglejte in 20. septembra oddajte glaa za liato g. Turka! Podsreda. God žaloatne Matere božje bodemo praznovali v nedeljo 20. feeptembra na Stari Sv. gori. V ta namen ae bo vršilo cerkveno opravilo ob šestih in aloveano sv. opravilo ob deaetih, obakrat združeno a pridigo. ze od nekdaj je narod častil žaloatno Mater božjo na tej znani »Bližnji Sveti gori«, zato ae apodobi, da ae znamo tudi v teh žaloatnih čaaih prlbližati Materi tolažbe. Valed opravila na gori odpade tudi takozvani kvaterni shod v Koprivnici. — Jeaen nam vrača aadove, pa ae niso pokazali tako hvaležni, kot smo pričakovali. že pri pšenici je manjkala polovica, pa amo upali, da ae poboljša krompir. Pa jo je krenil tudi ta po alabi letini, aicer vinogradu pa ni zameriti, ker že celo leto dokazuje prestopno leto, Ko je vae malo apremenjeno in preatavljeno, tako tudl ni grozdja, namesto da bl ga bilo. Neprijetne in bridke izpremembe. Sicer pa toliko upamo, da ae bomo preživeli. Bog daj le daj ljubo zdravje! Sv. Florjan naa ognja varuj, mi pa bomo akromno žlveli in proaili, prizanesi nam, o Goapod! Kogar arce vleče, na Goro naj priteče. kjer bomo v nedeljo vae bridkosti Materi žaloatni odkrili. Na svidenje!