i
št. 2
FEBRUAR 1977
Izdaja živilski kombinat 2IT0 — 61000 Ljubljana Šmartinska 154
»ŽITO« LJUBLJANA n. sol. o.
Šmartinska 154
TOZD MLINI LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD PEKARNA LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD ŠUMI LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD MALOPRODAJA n. sub. o.
TOZD IMPERIAL KRŠKO n. sub. o.
TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA n. sub. o.
TOZD TRIGLAV LESCE n. sub. o.
TOZD GORENJKA LESCE n. sub. o.
TOZD PEKARNA KRANJ n. sub. o.
DSSS
Urejuje uredniški odbor
Odgovorni urednik:
Janez Slovenc
Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO, Šmartinska 154 Tel. 41-673, int. 32
Za delavce kombinata je
glasnik
brezplačen
Tisk: Tiskarna Ljubljana Ljubljana, Tržaška 42
Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) daje sekrotariat za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije na vlogo Živilskega kombinata ŽITO, Ljubljana mnenje, da štej'e glasilo »GLASNIK« med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
NOVA DELOVNA ZMAGA TOZD MLINI
Temeljna organizacija združenega dela Mlini Ljubljana je z otvoritvijo novozgrajenega žitnega silosa v ponedeljek, 31. januarja letos slavila novo delovno zmago. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki drugih TOZD Žita in DSSS, glavni direktor kombinata tovariš Bratina, nekdanji glavni direktor Franc Puterle, predstavniki izvajalcev, predsednik skupščine občine Moste-Polje Marjan Moškrič, predsednik IO skupščine občine Moste-Polje Jože Kavčič, sekretar občinske konference ZKS Franc Rejc, predsednik 00 SZDL občine Moste-Polje Vlado Černe, načelnik za gospodarstvo v naši občini Slavko Keržan, predstavnik JLA. Priložnostni govor je imel Bojan Galien, predsednik delavskega sveta TOZD Mlini.
Iz neorganiziranih obrtniških in zastarelih proizvodnih in drugih obratov v mlinsko predelovalni, pekarski in konditorski dejavnosti je bilo od leta 1958 do danes zgrajenih ali rekonstruiranih obratov 12 industrijskih pekarn (8 novih), 7 žitnih silosov, 7 skladišč za izdelke, 10 trgovin (rekonstrukcije), 10 drugih proizvodnih obratov (mlin, tovarna testenin, žvečilne gume, bonbonov), 8 drugih objektov (delavnice, garaže itd.). Zdaj dograjeni silos je torej le del investicijske dejavnosti kombinata Žito v gradbenem in tehnično tehnološkem smislu. Predstavlja dopolnilo k že obstoječim skladiščnim zmogljivostim žitnega silosa s 24.000 tonami na sedaj skupno 37.000ton.
Vrednost zgrajenega objekta znaša 21.939.513 din, ki so bili zbrani z lastnimi sredstvi (30%) ter s krediti zvezne direkcije za rezerve, Jugoslovanske investicijske banke in Ljubljanske banke.
Projekt za nov del silosa sta izdelala projektivni biro Tehnika in Tehnično ekonomski biro iz Zagreba, izvajalci pa so bili SGP Pionir iz Novega mesta s svojimi kooperanti, opremo pa je izdelal in montiral Mlinostroj iz Domžal.
Dela za uresničitev tega načrta so se začela 9. aprila 1976 ter so bila v celoti končana 12. oktobra 1976, kar pomeni rekordnih šest mesecev.
Uradna predaja tega silosnega dela v vsakodnevno uporabo predstavlja izjemen uspeh kolektiva kombinata Žito. Pomen je toliko večji, če vemo, da je izvršitev te naloge plod samoupravnega dogovarjanja o vlaganju skupnih sredstev TOZD v ta namen. Solidarno vložena sredstva so vsekakor dokaz zrelosti delavcev Žita, to pa je tudi zagotovilo za nadaljni skladen razvoj Žita v samoupravni in ekonomski razvojni smeri.
Z GLASNIKOM NA
NOVI POTI
Zakaj smo dejali na novi poti? Preprosto iz razloga, ker želimo izdajati boljše glasilo. Smo pa trenutno šele na začetku nove poti in zavedamo se nalog oziroma obveznosti, ki smo si jih zadali. Ne bo preprosto. To vemo. Toda prepričani smo, da nam boste pri delu pomagali, saj končno vsi v Žitu želimo imeti tak časopis, ki bo resnično naše glasilo. Naše glasilo v tem smislu, da ga bomo sami oblikovali, sami spreminjali in prilagajali željam in potrebam.
Časopis mora postati tista pot, po kateri se bomo srečavali in dobro spoznavali drug drugega. Dobra obveščenost, dobro poznavanje razmer pa je tisti temelj iz katerega moramo izhajati in na katerem moramo graditi naše samoupravne odnose.
KAJ
Kako smo si zastavili delo? Začeli smo z novo obliko, ki pa seveda ne more zadostiti težnji po novi vsebini. Prav vsebina pa Je naša glavna naloga. In tu je treba ponoviti ugotovitev, da smo šele na začetku nove poti. Naš namen Je uvesti nekaj novih rubrik, s tem, da bomo poskušali uresničiti tudi vaše želje. Tako smo že uvedli rubriko »Zakon o zdru-žednem delu v praksi«, kjer bomo skušali posredovati čim več praktičnih »nasvetov« pri uveljavljanju novega zakona In hkrati razjasniti stvari, ki jih zakon ni natančneje opredelil. Zakon o združenem delu nam nalaga v praksi mnogo nalog, ki jih bomo morali v združenem delu uresničiti. Zaradi 'lega je še posebno pomembno, da se bomo dela lotili s pravo mero odgovornosti in hkrati, da bo naše delo ustrezalo potrebam, se pravi, da bomo tisto, kar bomo delali, delali dobro. Odgovarjali bomo tudi na vprašanja, ki nam jih boste v zvezi z Zakonom o združenem delu poslali. V rubriki »Ljudje in dogodki« bomo objavljali najvažnejše dogodke v prejšnjem mesecu.
Pripravljamo še rubriko »Iz Uradnih listov«, v karieri vas bomo na kratko seznanjali o važnejših predpisih In spremembah, ki vas zanimajo ali ki so vam potrebni pri delu In v življenju. Prav tako se nam zdi primerno uvesfli nasvete pravnikov. Potrudili se bomo in vam postregli s takimi nasveti, ki vas zanimajo, ki so trenutno aktualni ali pa bomo odgovarjali na vaša vprašanja, saj vemo, da je velikokrat dober nasvet še kako pomemben pri odločanju ali pri ravnanju, kjer je točno določena pot.
Sploh si želimo čim več vprašanj (ne glede na področje), saj bomo le tako lahko izvedeli, kje in kaj vas »žuli«.
Pisali bomo seveda še o športu, kulturi, o kadrovskih zadevah, o dejavnosti mladine, o dogodkih iz 'temeljnih organizacij In še In še. Veseli bomo vsakega vašega pisma, pohvale In seveda tudi kritike, pa seveda vaših predlogov, kakšen časopis sl želite, kaj ni dobro, o čem bi lahko pisali... Smo torej na začetku, pomagajte nam, da bomo lahko potem skupaj ugotovili, da je Glasnik res naše glasilo.
BO NOVEGA
O otvoritvi dograjenega silosa v TOZD Mlini v -ponedeljek 31. januarja je pisalo Delo pod naslovom Nov silos ob Šmartinski cesti. Objavljeno je bilo nekaj podatkov o gradnji in zmogljivosti novega objekta ter slika s slovesne otvoritve.
Vest o inovem silosu je objavi';! tudi -Dnevnik.
Dnevnik je 29. januarja objavil članek z naslovom Kruha ne bo primanjkovalo. Bralce seznanja z namenom in potekom obnovitvenih del v Pekarni na Šmartinski, ter obrazložitev direktorja TOZD Pekarne Ljubljana tovariša Kosovela.
DRUGI O NAS
O zamenjavi dveh linij za peko kruha je pisalo tudi Delo 3. februarja. 8. februarja je Dnevnik ob fotografiji prinesel vest o proslavi v Žitu za slovenski kulturni -praznik. Program je pripravila mladina skupno s pevskim zborom Žita. Ob tej priliki je bila v avli DSSS tudi razstava slikarja samouka Vinka Prežl-ja iz Bohinja.
OBNOVITVENA DELA V PEKARNI ŠMARTINSKA
Zadnje januarske dni so v pekarni na Šmartinski začeli z obnovitvenimi deli na prvi od dveh dotrajanih linij za peko kruha, ki obratujeta že 12 let. Zamenjali bodo tudi -nekatere druge stroje za pripravo testa. Rekonstrukcija, ki bo s poskusnim obratovanjem trajala dva meseca, pomeni modernizacijo proizvodnje -in povečane zmogljivosti. Pekarna -na šmartinski proizvede dnevno do 35 ton bruha in peciva, stare tračne linije spečejo na uro 1200 kilogramov kruha, nove pa bodo proizvedle 1800 kilogramov. Povečane zmogljivosti dajejo možnost, da bi ukinili nočno delo pekov. S peko bi lahko začeli ob 5. uri -in bi do 13. ure napekli dovolj kruha in peciva, v popoldanskem času pa bi pekli manjše količine. Potrošniki bi imeli tako svež kruh na voljo cel dan, le navaditi bi se morali na tak način preskrbe. Obnovitvena dela v pekarni na šmartinski potekajo nemoteno in do sedaj tudi ni prišlo do zastojev v preskrbi mesta. Zaradi dobrega sodelovanja s trgovinami ni posebnih težav.
SPORAZUMA V RAZPRAVI
Osnovne organizacije ZSMS v Novih Jaršah so dobile v razpravo osnutek sporazuma >o ustanovitvi krajevnega sveta OO ZSMS Nove Jarše in osnutek poslovnika o notranji organizaciji in načinu delovanja krajevnega sveta. Po razpravah in morebitnih sprejetih pripombah bosta sporazum in poslovnik v najkrajšem času stopila v veljavo.
KRAJŠE NOVICE
10. februarja je občinska konferenca ZSMS Ljubljana Moste-Polje organizirala kviz ZGODOVINA ZKJ v počastitev 40-letni-ce prihoda Maršala Tita na čelo partije. Na kvizu je sodelovala
Nadaljevanje na 3. str.
Ljudje
in
dogodki
4.	januar 1977
Organizacija združenih narodov je s 1. januarjem letos dobila novo institucijo — center OZN za razorožitev.
5.	januar 1977
Grški zunanji minister Bicios je -pripotoval na uradni prijateljski obisk v Jugoslavijo.
7. januar 1977
Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc se je v Celovcu pogovarjal z delegacijo KP Avstrije. Delegaciji sta v prijateljskem in odprtem pogovoru izmenjali -poglede na nekatera aktualna vprašanja mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja.
10.	januar 1977
V SR Sloveniji se je mleko podražilo za 1,20 din pri litru. V kratkem naj bi se podražili tudi mlečni izdelki.
11.	januar 1977
Snežni plaz na Zelenici je zasul 10 učencev in dva učitelja šolskega centra Iskre iz Kranja. Nesreča je terjala štiri življenja mladih fantov -in dveh učiteljev.
14. januar 1977
Glasilo CK KPČ Rude pravo je seznanilo češkoslovaško javnost s povzetkom Listine 77, katere -podpisniki zahtevajo spoštovanje človekovih pravic n-a Češkoslovaškem.
Glasilo CK KPČ meni, da si »samozvanci« jemljejo pravico »zahtevati dialog s političnimi in državnimi oblastmi«, prilaščajo si »vlogo posrednikov v konfliktnih situacijah« in se demagoško izrekajo za »svobodo in pravice ljudi«.
18. januar 1977
S posebnim letolom leed jet -iz Beograda v Sarajevo se je smrtno ponesreči! predsednik zveznega izvršnega sveta Džernal Bjedič, njegova žena Ra-zij-a, dva njegova najožja sodelavca, letalski kapetan, drugi pilot in letalski mehanik ter gospodinja v predsednikovi rezidenci.
SZDL Jugoslavije je predlagala, naj bi tovarišu Titu za njegovo skupno revolucionarno delo, za veliko in neprecenljivo junaštvo v času vojne in miru tretjič podelili red narodnega heroja Jugoslavije.
29. januar 1977
Žitov-a pekarna na Šmartinski 154 je začela z obnovitvenimi deli na prvi od dveh dotrajanih linij za peko kruha. Zamenjali bodo tudi druge stroje in tako modernizirali celotno proizvodnjo ter povečali zm-oglj-ivosti.
31. januar 1977
Ži-tova TOZD 'Mlini Ljubljana je -sl-o-vesno izročila v uporabo novozgrajen silos na Šmartinski 154. Zmogljivost novega objekta je 13.000 ton žita.
Predsedstvo CK ZKJ je na seji razpravljalo o pripravah na XI. kongres ZKJ in o poročilu o mednarodni dejavnosti ZKJ v -lanskem letu. Imenovan je odbor za priprave na kongres.
1.	februar 1977
V	Beograd je na uradni obisk prispel zunanji minister -republike Mali Charles Sisoko.
V	Beogradu se je končal dvodnevni -neformalni sestanek predstavnikov devetih evropskih -nevtralnih in neuvrščenih držav.
4. februar 1977
Republiški svet Zveze sindikatov Sloveni-je je objektivno in kritično ocenil delo slovenskih sindikatov v preteklem -letu. V programu dela sindikatov so izhodiščna točka pri uresničevanju zakona o združenem delu dohodkovni odnosi.
6.	februar 1977
Generalni sekretar OZN je bil danes v Riadu, kjer se je s kraljem Halidom pogovarjal o možnostih za obnovitev ženevske mirovne konference o Bližnjem vzhodu. VValdheim se je -med turnejo po Bližnjem vzhodu mudil v Egiptu in Siriji, i-z Saudske Arabije pa namerava še v L-ibanon, Jordanijo i-n v Izrael.
7.	februar 1977
Na seji predsedstva CK ZKS so oblikovali 46-članski odbor za pripravo 8. kongresa ZKS ter šest komisij.
V orbito okoli Zemlje so izstrelili novo sovjetsko vesoljsko ladjo s človeško posadko. Sojuz 24 se bo zd-ružil z orbitalno -vesoljsko postajo Sojuz 5, ki že kroži v orbiti.
9. februar 1977
Predsednik ZDA Carter se je na sestanku z novinarji ponovno zavzel za prepoved vseh jedrskih poskusov, za uničenje atomskega orožja in za splošno razorožitev. Pobudo naj bi prevzeli obe velesili ZDA in Sovjetska zveza.
Rekli so...
proizvajalcev, v kateri bo, kot je rekel Marx, svobodni -razvoj vsakega -posameznika pogoj svobodnega razvoja za vse.«
Ki-ro Gligorov predsednik skupščine SFRJ
Več in bolje moramo delati
Delavec iz TOZD Pekarne Dolenjska Stane Bohte se je oglasil s pismom. Izbral je nekaj citatov tovariša Tita in Ki-ra Gligorova, zdijo se mu primerni -in vredni objave, da bi jih prebrali še tisti, ki j:ih doslej niso. Našemu dopisniku se zahvaljujemo za sodelovanje in ga vabimo, k dopisovanju tudi v bodoče.
»Pri reševanju vitalnih vprašanj smo zlasti kar zadeva standard, veliko napravili, pa vendar ne toliko, kolikor smo se -nameniti. Prav v letu, ki se izteka, sta se izrazila aktivnejši odnos in odgovornejše stališče do teh vprašanj. V družbi je čutiti ugodnejše vzdušje, zlasti v prizadevanjih, da bi izboljšali kakovost živl-jenskih in delovnih pogojev naših občanov. Kajti v času, v katerem živimo in na pričujoči stopnji razvoja, lahko in moramo čedalje bolj skrbeti za kakovost vsega, kar delamo. V mislih imam nujnost učinkovitejšega gospodarjenja in izboljšanje produktivnosti dela, kajti standard in spl-ošn-i napredek sta odvisna od tega, kako in koliko bomo delali. Pri tem mislim tudi na večjo humanizacijo načina življenja i-n odnosov med ljudmi nasploh.
Poudariti želim, da mora biti takšen odnos vseh organiziranih socialističnih sil z ZK na čelu, temeljna značilnost našega dela v letu 1977. Če torej hočemo hitreje napredovati, moramo nujno bolje -in več delati, smotrneje izrabljati vse notranje možnosti, da bi v -praksi zagotovili čim popolnejše delovanje našega sistema. K temu cilju naj bodo usmerjene vse naše akcije in odgovornosti.«
(Iz novoletne poslanice predsednika Tita)
Iz mezdnih delavcev svobodni proizvajalci
25. januar 1977
V Madridu sta nekaj pred polnočjo mladeniča v zelenih vetrovkah z brzostrelkama vdrla v pisarne skupine madridskih delavskih odvetnikov i-n ustrelila štiri osebe, pet pa hudo ranila.
26. januar 1977
V skupščini SFRJ se je sestala zvezna konferenca SZDL Jugoslavije. Razpravljali so o uresničevanju vseljudske obrambe -in družbene samozaščite ter o nalogah socialistične zveze.
27. januar 1977
Po sedmih dneh v preiskovalnem zaporu so F-ili-pa VVarascha -izpustili, češ da se obtožbe, -da je sonetnemu G. Guttlerju izročil razstrelivo in ga napeljeval k razstrelitvi celovške transformatorske postaje, lahko brani s svobode.
Nad 600 španskih umetnikov in -intelektualcev je pozvalo premiera Soaresa, naj stori vse, da bi »preprečili delovanje terorističnih tolp, ker je to nujen pogoj za uveljavitev demokracije v državi.«
28. januar 1977
V Madridu so v dveh ponovnih atentatih padli trije policisti, trije pa so ranjeni. V enem tednu je torej v Madridu padlo že 10 žrtev, hkrati so ugrabili predsednika vojaškega vrhovnega sodišča generala Vil-	.
laescusa.	Prejšnji glavni direktor Franc Puterle je nov silos izročil v uporabo
Avstrijska vlada je sprejela odlok o sosvetih narodnostnih skupin, s čemer je napravila -prvi uradni direktni korak k uresničitvi novega zakona o narodnostnih skupinah.
21. januar 1977
Aretirali so osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Fili-pa VVarascha i-n ga odpeljali v celovške sodnijske zapore. Ne glede na šibkost do-kaznega grad-iva se v Avstriji sistematično ustvarja vtis, da je v afero zapleteno celotno slovensko politično vodstvo.
Svobodni razvoj
vsakega
posameznika
»Zakon o združenem delu izraža kontinuiteto samoupravljanja kot odločilni dejavnik za osvoboditev delavskega razreda 'i-n ustvarjanja svobodne družbe
»Socialistično samoupravljanje je prodrlo globoko v zavest delavskega -razreda in je postala metarial-na sila naše socialistične družbe. O tem pričajo izredno dinamični družbenogospodarski, socialni in kulturni razvoj, izoblikovani samoupravni delavski razred, prodor samoupravnih odnosov na vsa pod-raoja družbenega življenja in dela.«
Kino Gligorov predsednik skupščine SFRJ
tudi ekipa Žito, ki je zasedla 8.—13. mesto.
V tednu od 21. do 25. februarja se bo vršila Mladinska politična šola, ki se jo bo udeležilo tudi 7 mladincev iz Žita. Po vsej verjetnosti bo zaključek šole že tretjič zapored v kombinatu Žito. Zaključnih razgovorov v kombinatu se bodo udeležili tudi predstavniki mestne konference ZSMS Ljubljana.
4. marca bo v domu JLA zopet tradicionalno srečanje brigadirjev, pohodnikov, mladincev in vojakov, ki pa bo sedaj v počastitev Dneva žena. V kulturnem programu bo sodeloval tudi pevski zbor ŽITO. Koordinacijska konferenca pa ima za mesec marec v planu izvesti turnir v malem nogometu med TOZD na dvorišču. Interesenti naj se javijo referentu za šport v svoji TOZD.
27. aprila bo sprejem mladih v enote TO. Prijave sprejemamo do konca meseca februarja.
Prijave sprejemamo tudi za ustanovitev Mladinske Partizanske Pohodne čete. Ker moramo imeti za ustanovitev minimalno 30 članov, naprošam vse interesente, da se čimpreje oglasijo Mi-chelu Tome.
tekmovanje za
NAJBOLJŠO OSNOVNO ORGANIZACIJO ZSMS V ZDRUŽENEM DELU IN MLADEGA SAMO-
UPRAVLJALCA
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, je na zadnji seji predsedstva konference mladih delavcev pri RK ZSMS sprejela sklep o razpisu tekmovanja za najboljšo 00 in najboljšega mladega delavca samouprav-Ijalca.
Namen tekmovanja, katerega se bomo s čim večjim uspehom skušali udeležiti tudi v naši občimi, je predvsem poživiti delo osnovnih organizacij v TOZD, izboljšati učinkovitost mladinskih organizacij v prizadevanjih za uresničevanje zakona o združenem delu in stabilizacije gospodarstva. Akcija se bo odvijala neposredno v 00 ZSMS v TOZD in delovnih organizacijah. Spremljala jo bo Konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS Lj.-Moste-Polje, ki bo ob koncu tekmovanja pripravila izbor najboljših. Medobčinski sveti ZSMS bodo za tem izbrali najboljšo osnovno organizacijo iz svoje regije. Najboljši mladi delavci bodo prejeli potrebna priznanja in nagrade. Hkrati pa bodo predlagani za poseb-
Nadaljevanje na 4. str.
Novi pojmi v Zakonu o združenem delu
Novi zakon o združenem delu prinaša nekatere pojme, katerih doslej nismo uporabljali. Verjetno bo marsikomu dobrodošla obrazložitev in opredelitev vsaj nekaterih od njih.
PRIHODEK — Prihodek je kosmati znesek, na podlagi katerega TOZD iz posameznega posla pridobiva dohodek. Ta znesek praviloma vključuje materialne stroške in amortizacijo. Pri prodaji posameznega proizvoda ali storitve je prihodek prodajna cena, ki seveda vključuje materialne stroške in amortizacijo in ne le dohodka. Nasprotno je v primeru posameznega deleža pri skupnem dohodku prihodek enak dohodku, ker se v tej zvezi ne pojavljajo materialni stroški in amortizacija.
PRIHODKI — Prihodki so kosmati zneseki, na podlagi katerih TOZD pridobiva dohodek. Ti zneski praviloma vključujejo materialne stroške itn amortizacijo. Prihodki so seštevek prihodka iz prodaje prvega proizvoda, prihodka iz prodaje drugega proizvoda itd., dokler ne izčrpamo zadnjega prihodka, na podlagi katerega TOZD iz posameznega posla pridobiva dohodek. Razlikujemo prihodke iz prodaje proizvodov in storitev, prihodke iz deležev pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združenega dela, prihodke iz kompenzacij, regresov, premij, dotacij, litd. Izraz prihodki je v zakonu o združenem delu obravnavan v 104. členu.
CELOTNI PRIHODEK — Celotni prihodek je vsota vseh prihodkov, ki jih doseže TOZD s prodajo proizvodov in storitev, z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, s svobodno menjavo dela in s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo itd. Celotnega prihodka ne obravnavamo po vrstah, temveč nastopa kot enoten znesek. Zakon o združenem delu pojasnjuje celotni prihodek v 60. členu. Izrazi celotni prihodek, celotni dohodek in skupni dohodek označujejo tri bistveno različne pojme.
SKUPNI PRIHODEK — Skupni prihodek je znesek prihodka ali prihodkov iz prodaje proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več TOZD ali sodelovanja med proizvodnimi OZD im OZD, ki se ukvarjajo s prometom blaga ali storitev. Skupni prihodek je treba razporediti med vse ključne organizacije združenega dela z vsemi -njegovimi sestavinami, to je materialnimi stroški, amortizacijo in dohodkom. Pri posamezni TOZD ni skupnega prihodka, temveč je ta udeležen pri skupnem prihodku, ki ga je doseglo več OZD s skupnimi napori. Zakon o združenem delu pojasnjuje skupni prihodek v 67. členu.
DOHODEK — Dohodek je pri posameznem poslu razlika med prihodkom ter ustreznimi materialnimi stroški z amortizacijo, pri določeni dejavnosti razlika med prihodki ter ustreznimi materialnimi stroški z amortizacijo, pri TOZD pa razlika med njenim celotnim prihodkom in ustreznimi materialnimi stroški in amortizacijo. Ugotavljanje dohodka je pojasnjeno v 104. členu Zakona o združenem delu.
CELOTNI DOHODEK — Celotni dohodek je razlika med celotnim prihodkom in ustreznimi materialnimi stroški z minimalno amortizacijo. To je pravzaprav ves dohodek, ki ga je pridobila neka TOZD i-n nastopa zmerom kot vsota.
SKUPNI DOHODEK — Skupni dohodek je dohodek, ki ga skupno pridobijo TOZD, ki pri svojem poslovanju uporablja sredstva drugih TOZD, in te druge TOZD, ki so združile sredstva v prvo TOZD in imajo zato pravico do udeležbe v skupnem dohodku. Skupni dohodek torej ne pripada samo eni TOZD, temveč ga je treba razporediti na vse OZD, ki so združile delo in sredstva. Pri posamezni TOZD ni skupnega dohodka, je pa skupni prihodek. Zakon o združenem delu obravnava ta pojem v 67. členu.
SKUPNO USTVARJENI DOHODEK — Skupno ustvarjeni dohodek je dohodek, ki ga pridobijo skupaj delavci več TOZD, ki združujejo delo in sredstva. Delavci v vsaki TOZD imajo pravico do deleža pri skupno ustvarjenem dohodku. Ta delež se pojavlja kot delež v skupnem dohodku.
ČISTI DOHODEK — Čisti dohodek je dohodek, zmanjšan za pogodbene, zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka, čisti dohodek obsega dohodke in oblikovanje skladov TOZD. Pojma ne moremo istovetiti s pojmom dobiček, Zakon o združenem delu ga pojasnjuje v 110. in 114. členu.
OSEBNI DOHODEK — Osebni dohodek je kosmati znesek, ki pripada posameznemu delavcu iz delitve čistega dohodka in obsega tudi njegove prispevke in davke za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Pojem je pojasnjen v 125. členu Zakona o združenem delu.
OSEBNI DOHODKI — Osebni dohodki (množina) so kosmati zneski, ki pripadajo vsem delavcem iz delitve čistega dohodka fn obsegajo tudi njihove prispevke in davke za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Pojem je naveden v 144. členu Zakona o združenem delu.
ČISTI OSEBNI DOHODEK — Čisti osebni dohodek je znesek osebnega dohodka, ki ostane posameznemu delavcu potem, ko so že odšteti njegovi prispevki in davki za zadovoljevanje skupnih i-n splošnih družbenih potreb. Pojem je obrazložen v 136. členu Zakona o združenem delu.
AKUMULACIJA — Akumulacija je tisti del dohodka, ki je razporejen v poslovni sklad in rezervni sklad. Pojem je omenjen v 140. členu Zakona o združenem delu.
IZGUBA — Izguba je primankljaj dohodka pri pokrivanju osebnih dohodkov. V smislu 154. člena Zakona o združenem delu je treba pokriti začasno obračunane in izplačane osebne dohodke ali z zakonom zajamčene osebne dohodke za razdobje, za katero niso bi-li začasno obračunani in izplačani osebni dohodki oziroma za katero niso bili kititi z zakonom zajamčeni osebni dohodki. Ker se osebni dohodki pokrivajo šele iz čistega dohodka, je mogoče predpostaviti, da morajo biti pred tem pokrite vse ustrezne pogodbe, zakonske -in samoupravno dogovorjene obveznosti iz dohodka, seveda pa tudi presežek amortizacije.
MOTNJA PRI POSLOVANJU — Motnja pri poslovanju se izraža v primanjkljaju dohodka pri oblikovanju osebnih dohodkov v smislu samoupravnega splošnega akta izven tistega primanjkljaja, ki vstopa v pojem izgube in (ali) v primanjkljaju dohodka pri oblikovanju minimalne akumulacije v smislu samoupravnega sporazuma. Ta pojem obravnava 152. člen.
DOBIČEK — Dobiček ni družbenoekonomska kategorija, temveč le poslovno tehnična kategorija in ga Zakon o združenem delu ne pozna. Lahko dosežemo dobiček, a imamo kljub temu motnje pri poslovanju v smislu premajhnega dohodka.
Delovna enota Domžale, TOZD Mlini Ljubljana, vključuje dva mlinska obrata za predelavo pšenice, embalažno skladišče s šivalnico in pralnico, skladišče Vir, silos in prevozni park, zaposluje pa 55 delavcev.
Sindikalna organizacija delovne enote Domžale je imela svojo redno letno skupščino v začetku januarja letos. Ugotovili so, da je sindikalna organizacija v preteklem letu poglabljala samoupravljanje. Vsakršne probleme so obravnavale najprej sindikalne skupine, nato pa vsi delavci na skupnem sestanku. Tako so bili večinoma pravočasno predvideni programi posameznih akcij, zato so bili tudi končni uspehi boljši.
Med njihovimi najpomembnejšimi akcijami so bile naslednje:
—	obravnava osnutka Zakona o združenem delu;
—	posojilo za ceste;
—	obravnava samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v občinskem in republiškem merilu;
—	obravnava samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD kombinata Žito;
—	obravnava osnutka srednjeročnega razvoja programa kombinata Žito v obdobju 1976—1980;
—	četrtletno, polletno i-n devetmesečno poslovanje enote, TOZD in kombinata kot celote.
Letna sindikalna skupščina v DE Domžale
Razvoj celotnega kombinata od leta 1958 dalje zahteva vlaganje sredstev v vse dejavnosti, v testen-in-sko, pekarsko, konditorsko i-n mlinsko. Mlinska industrija je kot nosilka za takšen razvoj v zadnjih 15. letih zaostala. Nov mlin s sodobnejšo tehnologijo je bil zgrajen samo v Ljubljani, kjer so se mehanizirala tudi skladišča, na domžalskem področju pa je vse ostalo po starem. Zato zdaj srednjeročni načrt predvideva rekonstrukcijo v obeh mlinskih obratih, skladišče za moko pri homškem mlinu, prepotrebne silose ter mehanizacijo skladišča pri mlinu Vir.
Kljub že zdaj zadovoljivim rezultatom devetmesečnega poslovanja so delavci v Domžalah še trdneje odločeni delati še bolje.
Delavci so na sindikalni konferenci ugotovili, da so premalo organizirano pristopili k vzgajanju in izobraževanju, še posebej na področju družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja. Za višjo kulturno raven bo moral sindikat v bodoče storiti več. Prav tako kadrovska politika In sploh skrb za vzgojo mlinarjev bo prav tako zaslužila v bodoče več pozornosti.
Z delovanjem delegatskega sistema domžalski delavci niso zadovoljni. Odtočili so se posluževati se več krajših seminarjev s to temo, ki jih prireja delavska univerza v Domžalah.
Odgovorne naloge, ki so jih obravnavali i-n si jih zadali delavci na sindikalni konferenci v DE Domžalsko področje, bodo uresničevali lahko le tako, če bodo hotenja posameznika izražena v njegovem -lastnem aktivnem delu za našo samoupravno družbo, za svojo in našo boljšo bodočnost.
Na domžalskem področju je že dolgo vse po starem
ne oblike usposabljanja in štipendij iz Titovega sklada. Prav tako bo izbranih tudi dvanajst najboljših osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu, ki bodo prejele pismena priznanja in nagrade.
Tekmovanje se začne s 1. februarjem 1977 in se konča s 1. 2. 1978.
KOLIKO ČASA
NAJ BI
ZDRAVLJENI
ALKOHOLIK
S SVOJCI
OBISKOVAL
KLUB
Kadar zdravnik določene bolnikove težave opredeli z diagnozo, ki pomeni kronično bolezen, potem se takšen bolnik običajno pomiri s spoznanjem, da bo od sedaj dalje obiskoval zdravnika, se ravnal po njegovih navodilih in jemal zdravila. Tako je s kroničnimi srčnimi bolniki, astmatiki, s sladkornimi bolniki in drugimi. Tudi alkoholizem je kronična bolezen, recidiva je možna tudi po desetih in več letih abstinence. Prav je, da si osvežimo poglavitne značilnosti alkoholne bolezni:
1.	Alkoholna odvisnost se z zdravljenjem samo pomiri, s prvim požirkom pa se prebudi s takšno silo, da se ji noben zdravljeni alkoholik, ki je spet poskusil alkohol, ne more brez ustrezne pomoči trajno upirati. Prej ali slej zabrede v še hujše stanje kot je bil pred zdravljenjem.
2.	Alkoholik si ne more pomagati sam. Dokler ne doživi številnih porazov lastnih prizadevanj, da bi sam trajno abstiniral, praviloma sploh ne kaže iskati pomoči. Začetne težave pri zdravljenju in probleme na dolgi poti rehabilitacije lahko premaga samo s tovariško pomočjo, z razumevanjem in vzpodbudami članov kluba, svojcev in drugih.
3.	Rehabilitacija nekdanjega alkoholika traja dolga leta. Uspešno je pod pogojem, da se udejstvuje zelo prizadevno na vseh področjih človeškega življenja. Kljub temu samo najbolj vztrajnim uspe do neke mere doseči končni cilj rehabilitacije: odstraniti vse posledice alkoholizma in nadoknaditi zamajemo:
Odkar smo pred šestimi leti in pol na Slovenskem začeli pospešeno ustanavljati klub zdravljenih alkoholikov, opažamo med članstvom dve različni skupini, ki zaslužita našo pozornost.
1. Prva skupina članov se kmalu naveliča obiskova-
Nadaljevanje na 6. str.
Žitovi štipendisti v letu 1976
Posredujemo vam pregled, koliko štipendistov in na katerlih šolah je v lanskem šolskem letu zaključilo šolanje:
Visoke in višje šole:
Fakulteta za psihologijo	1
Biotehniška fakulteta	3
Ekonomska fakulteta	4
Pravna fakulteta	1
Srednje šole:
Ekonomska srednja šola	2
Tehniška srednja šola, kemija	2
Upravno administrativna šola	3
Učenci v gospodarstvu:
Poklicna živilska šola Maribor	2
Šolski center za blagovni promet	7
Ob delu pa se izobražujejo
v DSSS
Visoka ekonomska komercialna šola Maribor
I.	stopnja	3
II.	stopnja	4
Visoka šola za organizacijo dela Kranj
I.	stopnja	4
II.	stopnja	1
Biotehniška fakulteta
III.	stopnja	2
Ekonomska fakulteta
Poslovna smer	2
II.	stopnja	2
III.	stopnja	1
Višja upravna šola	2
Višja pravna šola Maribor	1
Upravno-administrativna	šola	1
Ekonomska srednja	šola	2
Gimnazija	1
Skupno se torej v delovni skupnosti skupnih služb izobražuje ob delu 27 delavcev.
Delo v RC
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
IV.	letnik	1
absolvent	1
Ekonomska fakulteta
I.	letnik	1
II.	letnik	3
II.	letnik, poslovna smer	1
III.	letnik	1
absolvent	1
Višja upravna šola
I. letnik	1
(štipendija začasno ukinjena)
Srednje šole
Ekonomska srednja šola
II. letnik	1
IV. letnik	1
Šola za oblikovalce
IV. letnik	1
Srednja živilska šola Maribor
IV. letnik	1
Tehniška srednja šola, strojna smer
lil. letnik	2
Konditorska šola Zagreb
I. letnik	1
Učenci v gospodarstvu
Šolski center za blagovni promet
I.	letnik	4
II.	letnik	6
III.	letnik	4
Poklicna živilska šola Maribor
I.	letnik	8
II.	letnik	4
III.	letnik	1
Šolski center Zagreb
lil. letnik	1
Poklicna kovinarska in usnjarsko H galanterijska šola
g|ll. letnik	1
Visoke in višje šole
Pravna fakulteta
III.	letnik	1
IV.	letnik	1
Strojna fakulteta
II. letnik	1
Fakulteta za elektrotehniko
absolvent	1
Biotehniška fakulteta
absolvent	1
ŠTIPENDISTI V LETU 1976/77
TOZD Šumi
Visoka šola za organizacijo dela Kranj I. stopnja	1
TOZD Imperial
Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor	1
Visoka šola za organizacijo dela Kranj II. stopnja	1
Višja upravna šola	1
Ekonomska srednja šola	3
TOZD Gorenjka
Visoka šola za organizacijo dela Kranj	1
Visoka tehniška šola Maribor	1
TOZD Pekarne Ljubljana
Srednja politična šola	1
TOZD Mlini
Višja pravna šola Maribor	1
Ekonomska srednja šola	3
TOZD Pekarna Kranj
Visoka ekonomska komercialna šola Maribor	1
Naši
jubilanti
TOZD »ŠUMI« LJUBLJANA
Nekaj jubilantov Šumija objavljamo naknadno:
Za 10 let
1.	Avsec Karla
2.	Ivič Ana
3.	Kolenc Pavla
4.	Lampret Mira
5.	Peršič Omer
6.	Štergelj Sonja
7.	Vidmar Janez
8.	Zupančič Ljudmila
9.	Markovič Dana
Za 20 let
1.	Jamnik Francka
2.	Križmanič Frančiška
3.	Neubauer Frančiška
4.	Svetek Joža
5.	Trinkaus Ana
2.300,00 din 2.300,00 din 2.300,00 din 2.300,00 din 2.300,00 din 2.300,00 din 2.300,00 din 2.300,00 din 2.300,00 din
3.450,00 din 3.450,00 din 3.450,00 din 3.450,00 din 3.450,00 din
Novica
iz
Pe-
karne
Kranj
Pred kratkim je odšel v pokoj tov. ŠAŠELJ HENRIK, šofer iz Pekarne Kranj.
Rodil se je 2.5.1924 v Mokronogu v družini peka. Doma se je izučil po končanem šolanju za peka. Okusil je trdo delo pekov takrat, zato se je kmalu po kapitulaciji stare Jugoslavije vključil v narodnoosvobodilni boj. Bil je večkrat zaprt od Italijanov in Nemcev. Deloval je tudi v Kranju. Važen dogodek iz tistega časa je miniranje kranjske železniške postaje leta 1944.
Po osvoboditvi se ije zaposlil v takratnem podjetju Pecivo Kranj 3.1.1950. leta, sprva kot pek, kasneje pa je napravil vozniški izpit in postal šofer ter delal na tem delovnem mestu skoraj 22 let.
Ves čas je sodeloval v družbeno-političnih organizacijah in organih upravljanja in bil dober delavec in tovariš.
Zaradi posledic težke operacije v glavi je bil dve leti v bolniškem staležu, 23.8.1976 pa je bil invalidsko upokojen.
Želimo mu, da bi pokojnino dolgo užival v krogu svoje družine, nas, ki smo ostali na delovnih mestih v TOZD, pa naj še večkrat obišče.
Sodelavci
KADAR SE UTRUDITE — NE SEDITE
Peta ura osemurnega delovnika. Prsti postanejo nekako okorni, misli zastajajo im ne morejo več točno nadzirati dela možganov in rok. Po statistiki je ta ura tista, v kateri se zgodi največ nesreč pri delu.
Kako preboleti to krizo? Popiti kavo? Poklepetati s sodelavcem? Pojesti sendvič? Ali kljub utrujenosti nadaljevati z delom?
Edino pravo zdravilo je — gibanje! Mogoče se bo delavcu v proizvodnji zdelo to nekoliko smešno vendar je tako. Telo je zaradi specifičnosti proizvodnje in delovnih potreb obremenjeno neenakomerno. Nekomu najbolj trpijo roke, drugemu noge itd., utrujenost pa se prenaša na vse ostale dele telesa, še najbolj pa na možgane, ki se končno uprejo in zahtevajo sprostitev. Če vas bolijo noge, ponavadi sedete in noge res ponehajo boleti. Toda, ko zopet vstanete, že po nekaj minutah ponovno čutite bolečine. Kaj se dogaja? Telo v pokončni drži ne upravlja s krogotokom krvi, ki jo je v takem položaju največ v nogah. In ker ostaja izgoreli grozdni sladkor, ki je hrana mišic v ie-teh, ne pomaga nobeno sedenje več.
Verjetno smo že vsi videli športnike, ki pred večjim naporom in po njem, »stresajo« roke ali noge. Prodajte tudi sami. Stopite na eno nogo, drugo pa ohlapno stresajte, kakor da bi hoteli sezuti natikače ali copate. Enako naredite tudi z rokami. Rahlo se sklonite in roke pustite, da vam prosto vise. Nato stresajte ramena: rezultat bo občuten že po nekaj sekundah. Potem naredite nekaj počepov, noge in roke zopet »stresete« in videli boste, da se boste mnogo bolje počutili.
Da bomo laže primerjali rezultate naših smučarjev na različnih tekmovanjih v lanski in letošnji zimski sezoni, objavljamo najboljše uvrstitve Žitovi h tekmovalcev v lanskem letu. Vse priprave tekmovalcev je vodila smučarska sekcija pri Rekreacijskem aktivu Žito, največ zaslug za uspešno delo pa je imel vodja sekcije Jože Pirc.
Dne 17. 1. 1976 smo se udeležili tekmovanja v takozvanem derbiju KOLINSKA : ŽITO v veleslalomu na Pokljuki, v katerem je ekipno zmagala Kolinska. Izmed naših so dosegli boljše rezultate:
razred I do 30 let:
1.	mesto — PRAPROTNIK Rudi
razred II 31—40 let:
2.	mesto — PIRC Jože
razred III nad 40 let:
2.	mesto — LICIZER Drago
Ženske:
3.	mesto — ŠPINDLER Doša
Dne 7. 2. 1976 smo se udeležili tekmovanja v veleslalomu občine Ljubljana-Moste-Polje, ki je bilo v Kranjski gori. Na tem tekmovanju je naša ekipa dosegla 2. mesto, moška ekipa pa 6. mesto.
Žitovi smučarji lani in letos
Za zaključek sezone pa smo se udeležili že tradicionalnega tekmovanja v počastitev praznovanja Dneva mladosti pod Prisankom. Kljub skromni naši udeležbi (tekmovanja so se udeležili le 4 tekmovalci) smo dosegli dobre rezultate:
II. razred:
PIRC Jože — 3. mesto
I. razred:
ŠARC Andrej — 14. mesto
V lanski sezoni smo organizirali tudi začetni smučarski tečaj na Pokljuki, ki se ga je udeležilo 10 tečajnikov.
Občinsko
sindikalno
smučarsko
prvenstvo
do 25 let:
Oba naša tekmovalca diskvalificirana.
Ženske so ekipno zasedle 1. mesto, moški pa se ekipno -niso -uvrstili,, ker sta bila dva tekmovalca v kategoriji naj mlajših moških diskvalificirana. Res škoda! Še posebno, ko vemo, da bi s kakršnimkoli časom morala samo pripeljati skozi cilj, pa bi bili tudi moški ekipno prvi! Gre torej za nekoliko »ne-tekmovalne« tekmovalce, za preskromno mero tekmovalnega duha in celo za malce neodgovornosti do drugih smučarjev Žita. Najbrž bi se s čisto malo pazljivosti -in zbranosti vendarle dalo prismučati do cilja (zadostovalo bi celo, da bi »prištamfala«!). — Upamo, da -se na živilskih zimskih -igrah in e bo zgodilo kaj podobnega.
PONUDBA 77 ZA UPOKOJENCE
Hotelsko turistično podjetje »RIVIERA« Poreč, predstavništvo Ljubljana, vam daje ponudbo za penzionske usluge za upokojence v naslednjih hotelih:
HOTEL	
DIAMANT	din
od 03. 01. do 10. 04.1977	97.00
od 10. 04. do 12. 06. 1977	120.00
od 11. 09. do 16.10.1977	120.00
od 16.10. do 25.12.1977	105.00
HOTEL	
NEPTUN	
od 03. 01. do 10. 04.1977	82.00
od 10.04. do 12. 06.1977	98.00
od 11. 09. do 16.10.1977	98.00
od 16.10. do 25.12.1977	90.00
HOTEL	
RIVIERA	
od 01. 04. do 12. 06.1977	75.00
od 11. 09. do 16.10.1977	75.00
HOTEL	
MIRNA	
KAKO
DRUGOD
V Zahodni Nemčiji je z zakonom določeno, da mora imeti vsako novo podjetje ali tovarna prostor za relaksacijo, če je narava dela taka, da enostransko obremenjuje telo. V te prostore hodijo delavci pred in med delom. Na Kitajskem vsako jutro in v času odmorov predvajajo -glasbo in navodila za vaje, ki naj pomagajo k boljšemu počutju in večji storilnosti. Na Japonskem prekinejo tudi važnejše Vladne seje, da gredo -lahko poslanci v telovadnico, kjer se rekreirajo. Ob tem moramo vedeti, da je ravno storilnost v teh državah največja.
Torej, najboljši odmor je aktiven odmor!
ZADNJA NOVICA
NAŠI SMUČARJI SO NA PRVENSTVU ŽIVILCEV OSVOJILI PRVO MESTO
Med posamezniki smo dosegli naslednje boljše rezultate:
ŠPINDLER Doša — 1. mesto PODBORŠEK Bine — 4. mesto PRAPROTNIK Rudi — 6. mesto
Dne 14. 2. 1976 smo se udeležili IX. ŽIVILI J A-DE na Livku, na katerem smo dosegli že osmič ekipno prvo mesto. Med posamezniki pa naslednje boljše rezultate:
—	moški do 30 let:
KAJDIŽ Janez — 8. mesto
—	moški od 31—40 let:
PIRC Jože — 2. mesto
—	moški nad 40 let:
PODBORŠEK Albin — 1. mesto
—	ženske do 35 let:
ŠPINDLER Doša — 2. mesto
—	ženske nad 35 let:
ROJINA Cveta — 2. mesto
Dne 6. 3. 1976 smo se udeležili 7. sindikalnega tekmovanja mesta Ljubljane v Kranjski gori, kjer so posamezniki v svojih starostnih skupinah dosegli naslednje boljše rezultate:
—	ženske:
GRADIŠAR Marija — 7. mesto
—	moški:
PIRC Jože — 11. mesto
—	moški:
OLIP Stevo — 16. mesto
Žitovi smučarj-i so se tudi letos udeležili občinskega sindikalnega tekmovanja.
V soboto, 5. februarja 1977 so se pomerili med seboj v tekih in veleslalomu. Dosegli so naslednje rezultate:
Teki — ženske:
Šimenc Magda — 2. mesto
Teki — moški:
do 35 let:
Ham Miha — 19. mesto Selan Milan — 27. mesto
nad 35 let:
nismo -imeti predstavnika
Veleslalom:
Ženske — starejše:
Kokolj Saša — 5. mesto
Srednje:
Špindler Doša — 1. mesto Koder Marija — 4. mesto
Mlajše:
Vidmar Vojka — 2. mesto
Moški — nad 45 let:
Podboršek Albin — 4. mesto Lipicer Drago — 10. mesto
36 do 45 let:
Pirc Jože — 2. mesto Šarc Andrej — 16. mesto
26 do 35 let:
Praprotnik Rudi — 5. mesto Šu-rk Jože — 29. mesto Erman Igor — 35. mesto
ISTARSKE TOPLICE
od	01. 01.	do	01. 04.1977	142.00
od	01. 04.	do	01. 06. 1977	160.00
od	01. 06.	do	01.10.1977	205.00
od	01.10.	do	01.11.1977	160.00
od	01.11.	do	31. 12. 1977	142.00
DEPANDANSA
STEFAN
od 01.01.	do	01. 04.1977	115.00
od 01.04.	do	01.06.1977	128.00
od 01.06.	do	01.10.1977	145.00
od 01.10.	do 01.11.1977	128.00
od 01.11.	do	31.12.1977	115.00
Cene za hotel DIAMANT, NEPTUN in RIVIERO veljajo za polni pension po osebi na dan. Cene za Istarske Toplice v hotelu MIRNA in v depandansi STEFAN veljajo za polni pension na osebo na dan, zdravstveno-medicinske usluge z zdravniškim pregledom, kontrolni pregled, kopanje v bazenu ali kadi, elektroterapija in druge zdravstveno-medicinske usluge po navodilu zdravnika.
Vse cene se nanašajo na bivanje v dvoposteljnih sobah, doplačilo za enoposteljno sobo znaša 15 din na dan. Turistična taksa v ceni ni vključena, ta se obračunava posebej.
Za vse informacije smo vam na voljo v predstavništvu v Ljubljani, Miklošičeva 11 c/o, Kompas, vsak dan (razen sobote) od 7. do 15. ure in ob torkih od 7. do 17. ure, ali na telefon (061) 320-767.
nja kluba, na sestanku so pasivni, vsaka naloga jim je odveč, niso pripravljeni kaj več napraviti za svojo rehabilitacijo. Prej ali slej samovoljno zapustijo klub in praviloma kmalu zabredejo v recedivo. Poznejša natančna analiza pa pokaže, da se pravzaprav niso nikoli v redu zdravili, da jih niso uspeli aktivirati in jih pridobiti za rehabilitacijo. Največkrat se izkaže, da so že pred zapustitvijo kluba na skrivaj recidivirali.
2. Druga, večja skupina članov pa s svojci redno prihaja na sestanke kluba. Ti člani so aktivni, pripravljeni nesebično pomagati svojemu prijatelju, ki je v stiski. Ko se po dveh ali treh letih abstinence spet predstavijo, šele zavzamejo dovolj zrelo stališče do svojega nekdanjega alkoholizma in so tudi sposobni presoditi, kaj morajo napraviti v naslednjih letih za svojo vsestransko rehabilitacijo. Ti člani izjavljajo, da jim klub čedalje več pomeni, da ga doživljajo kot svojo posebno družino in da se jim zdi, da bodo s klubom ostali vedno v zvezi.
PREDAVANJE ZAKONA O LJUDSKI OBRAMBI
Komisija za LO in DS pri koordinacijski konferenci ZSMS Žito Ljubljana, je izvedla v četrtek, 3. februarja 1977 ob 17. uri, predavanje zakona o ljudski obrambi. Udeležba na predavanju je bila 71,4% (25 udeležencev od 35 vabljenih). Predaval je tov. Andrej Ravnikar referent za SLO v kombinatu Žito. Nato je sledilo še predavanje zakona o družbeni zaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Tudi to predavanje je imel tov. Ravnikar. Po predavanju je bil še kratek posvet na katerem je tov. Tome seznanil navzoče o bodočih nalogah komisije, poudaril pa je tudi pomen vključevanja mladih v prostovoljne enote teritorialne obrambe. Rok za prijave za vstop v enote TO je 28. 2. Ravno tako velja ta rdk za izpeljavo ankete med članstvom o možnosti ustanovitve MPPČ ŽITO. Na koncu predavanja je tov. Tome seznanil navzoče tudi s perečimi problemi glede financiranja mladinske organizacije in o drugih perečih problemih v kombinatu.
Predavanje s posvetom je bilo zaključeno ob 19.45.
Predsednik komisije za LO in DS pri KK ZSMS Žito
Tome Michel
Ob slovenskem
kulturnem
prazniku
Letos mineva 128 let smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V počastitev njegovega spomina je komisija za kulturo pri koordinacijski konferenci ZSMS Žito Ljubljana priredila v ponedeljek 7. februarja krajši kulturni program, v katerem je sodeloval pevski zbor Žito :in recitatorska skupina KK ZSMS. Po kulturnem programu pa je bila otvoritev 'likovne rastave slikarja samouka Vinka Prezlja iz Bohinjske Bistrice. Razstava njegovih olj (razstavljenih je 21 slik) bo v tednu od 7.—12. februarja v avli DSSS.
Sedaj ne bi pisali o pomenu Prešerna za razvoj slovenske kulture, kajti to je bolj ali manj poznano vsakemu Slovencu. Moj namen je, da vam pobliže predstavim mladega slikarja iz Bohinja. Slikarski samouk Vinko Preželj se je rodil 7. novembra 1948 v gorenjski vasici Savica, dober streljaj od Bohinjskega jezera. Mladost je preživel v domačem kraju, pozneje je odšel v Ljubljano, kjer je končal trgovsko šolo in obiskoval tudi aranžersko. Od takrat, ko se je Vinko boril za boljšo oceno iz risanja v osnovni šoli, pa do njegove prve slikarske razstave ni minilo mnogo let. Potem je razstavljal svoja dela še v Čateških toplicah, Radencih, Poreču, Mozirju, na Bledu, v Gorici im v Ribnici. V gostišču Kovač v Tomačevem pa ima Vinko Preželj svojo stalno razstavo. Tu prikazuje svoja najnovejša dela, ki jih je v glavnem ustvaril lansko leto.
Večina njegovih motivov izhaja iz bohinjskega kota, ki je Vinku najbližji. Sv. Janez, Hudičev most, skriti kotički Češnjice, pa detajli rodne Savice. Tu pa so seveda še portreti, boji petelinov, tihožitja in drugi motivi.
Na koncu naj še povem, da je razstava odprta vsak dan od 8.—14. ure. Seveda moram povedati tudi to, da se vse razstavljene slike lahko kupi,'možno je tudi obročno odplačevanje.
Mislim, da smo s kulturnim programom in pa z razstavo dovolj počastili 'spomin na našega največjega pesnika. Naj na koncu izrazim še somišljenost za Otonom Župančičem, 'ki ije na nekem govoru mariborski mladini dejal: »Ljubite Prešerna!«.
MT
Kulturne prireditve — za koga?
Naša mladinska organizacija, oziroma njena novo ustanovljena dramska skupina že dlje časa za različne praznike ali drugačne priložnosti pripravlja kulturne programe. Njihove nastope zelo uspešno popestruje pevski zbor Žita.
Tudi za slovenski kulturni praznik 8. februar so pripravili nekaj recitacij in pevski zbor je zapel štiri pesmi. Vsak delavec iz DSSS in iz treh TOZD na kompleksu Šmartinske 154 je prejel vabilo s sporedom. Proslava je bila 7. februarja ob 14. uri pred poslopjem skupnih služb. V avli pa je bila prodajna razstava slikarja samouka Vinka Prežlja iz Bohinja.
Do tu vse lepo in prav in hvale vredno. Ko pa je bila ura dve in se Ije proslava začela s kratkim in prijetnim govorom, človek mi vedel, kdo za koga nastopa, saj je bilo nastopajočih skoraj več kot poslušalcev. Res škoda. Nekateri so postali za hip, a nato odšli. Program je trajal samo dvajset minut. Tudi nam, ki smo vztrajali do konca, ni bilo treba peš do Javnih skladišč, ker je avtobus še odpeljal z Zitovega dvorišča. Zamujen čas in naglica torej nista mogla biti razlog za tako skromno udeležbo. In če je med našimi delavci tako malo zanimanja in odziva na kulturne dogodke, bi morali že iz solidarnosti do truda svojih sodelavcev žrtvovati slabe pol urice. Običajno pa ije, da prav tisti, ki niti trenili niso, ko so odhiteli mimo nastopajočih na avtobus, najraje tožijo 'in kritizirajo, da je naše družabno življenje na psu, da sindikat nič ine organizira, da je bila ta ali druga prireditev slaba, da za delavce nihče ne skrbi in tako dalje in tako dalje.
Prav tistim je namenjeno vprašanje: Komu je bil namenjen kratek kulturni program na Prešernov dan? Za koga se je potrudilo nekaj članov mladinske organizacije in 14 pevcev s pevovodjo? Koliko volje smo jim dali in kakšen motiv, kakšno vzpodbudo, da bi nam 'deklamirali in peli še kdaj? Saj tega vendar ne počenjajo samo zase.
Pogoji
in propozicije tekmovanja RK ZSMS
I. Tekmovanje za najboljšega mladega delavca samoupravljalca mora potekati po sistemu točkovanja, ki ga izdela vsaka osnovna organizacij ZSMS sama glede na pogoje in način dela (industrija, trgovina, zdravstvo...) v dogovoru s KMD pri OK ZSMS.
Za izbor najboljšega mladega samoupravljalca pridejo v poštev delavci vseh kvalifikacij praviloma do 27. leta starosti. Obstaja tudi možnost izbora starejšega, če se je izkazal s svojim angažiranjem še posebno pri inovatorski in raziskovalni dejavnosti.
Vsak mlad delavec mora biti ocenjen v merilu rezultatov, doseženih na delovnem mestu. V kriterijih ocenjevanja je potrebno upoštevati: količino in kvaliteto opravljenega dela, oceniti odnos delavca do delovnih pripomočkov, njegov interes za inventivno dejavnost, pri čemer velja upoštevati ne le patentiranih inventivnih predlogov, ampak tudi tiste predloge, ki zaradi objektivnih razlogov niso potrjeni, pa vendar izražajo interes mladih, da prispevajo k izboljšavi tehnologije in dvigu proizvodnje. Prav tako pa je potrebno oceniti tudi njihovo aktivnost v delu samoupravnih organov, druž-
benopolitičnih organizacij, izpustiti pa ne smemo tudi odnosov, ki ga imajo do svojih soto-varišev.
Izpolnjevanje delovnih obveznosti in ocenjevanje angažiranosti v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah je v pristojnosti komisije, v sestavu katere so predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ocenjevanje se naj vrši mesečno. Ocenjevalci morajo na sestankih TOZD delovne skupine seznaniti delavce z rezultatom točkovanja, le-te pa prisotni tudi potrde. Na teh sestankih se naj po potrebi podajo tudi morebitni predlogi in smernice za nadaljnji potek tekmovanja, pa tudi nasveti za odpravo morebitnih slabosti in napak, ki so se pojavile v njenem dosedanjem poteku, bodisi, s strani tekmovalcev ali pa ocenjevalcev. Morebitne napake v ocenjevanju se odpravijo na tem sestanku.
Šport in rekreacija v TOZD Triglav Lesce
Podatki o tem, v kolikih športnih panogah, v kakšnem številu in s kakšnim uspehom se delavci TOZD Triglav iz Lesc rekreativno udejstvujejo, so zelo razveseljivi. Za zgled vsem, ki imajo prav takšne možnosti, a veliko manj učinkovitosti pri delu, objavljamo poročilo o delu in načrte za naprej rekreacijskega aktiva v TOZD Triglav.
Rekreacijski aktiv TOZD Triglav Lesce je v letu 1976 delal zelo živahno, saj smo v okviru razpisa šport in rekreacija v Radovljiški občini nastopili na raznih panogah tekmovanja. 6. marca 1976 je bilo Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Kobli v Bohinju. Udeležilo se nas je 12 tekmovalcev v različnih starostnih skupinah.
Naša ekipa v malem nogometu tekmuje v občinski ligi v skupini B, kjer nastopa 20 moštev, je v spomladanskem in jesenskem delu tekmovanja zbrala 22 točk in na koncu osvojila 3. mesto, če bi imeli svoje igrišče in boljše pogoje bi bil rezultat lahko še boljši. V tekmovanju občinskih sindikalnih organizacij v malem nogometu, kjer je nastopilo 32 delovnih organizacij smo zasedli odlično drugo mesto in tako dobili tudi pokal za osvojeno mesto.
Udeležili smo se tudi tekmovanja v kegljanju, tu je nastopilo 48 delovnih organizacij ali 1050 članov in je naša moška ekipa zasedla z 1025 podrtimi keglji 12. mesto ter ženska ekipa med 17 delovnimi organizacijami 7. mesto s 507 podrtimi keglji in s tem dobila priznanje (diplomo).
Priredili smo tudi nogometni turnir med TOZD Gorenjka, ki se je vršil 20. 11. 1976, zmagalo je naše moštvo z 7:4. Imeli smo tudi tekmo poročeni in neporočeni- kjer so zmagali možje z 3:1.
Nadaljevanje v prihodnji številki
V	TEM JE STVAR
V	pisarni direktorja bara je zazvonil telefon. Moški glas vpraša:
—	Kdaj odpirate bar?
—	Zvečer ob desetih, vendar lahko pridete že ob devetih trideset.
—	Kaj to pomeni »lahko pridem«. Jaz bi rad šel ven!
SUMLJIVO
Svojo plačo je moral Jože vsakega petnajstega do zadnje pare izročiti svoji ženi. Če se je lepo obnašal in bil priden in ubogljiv je dobil po sto dinarjev na teden. Nekega dne pride domov ves blesteč in veselo jeclja:
—	Draga, draga ... draga žena ... komaj lahko verjameš, vendar je res. Dobila sva 500.000 din na športni napovedi. Pet-sto-tisoč!!!
—	Aha, ampak od kje ti denar, da vplačaš napoved — zagrmi žena.
eeaseeeoeeeeeecoee
o
e «6 e
9
9
• e
9 9 9
•
e
e
«
9
5i
ZA DOBRO VOLJO
oec*
PRI FOTOGRAFU
Neka ženska je prinesla fotografu portret svojega moža.
—	Ali lahko povečate to sliko?
—	Vsekakor!
—	Veste, rada bi, da mu snamete klobuk. Bi šlo?
—	Lahko, samo povedati mi morate kakšno frizuro je nosil.
—	Zakaj? Saj boste vendar sami videli, ko mu boste sneli klobuk!
NEKORISTNO
Sedmica je bila prepolna.
—	Kdo se vendar preriva tam zadaj? — stoka mlada dama, ki se je komaj držala, da ne pade.
—	Iz ozadja se sliši moški glas:
—	Kakšno korist pa boste imeli, če vam povem. Saj me tako ali tako ne poznate.
ravno prav
Anica je hotela kupiti nove, moderne čevlje, vendar take, da bi v njih noga izglodala čim manjša. Prodajalec je prinesel že deset parov za dve številke premajhnih čevljev. Končno je vzkliknila:
'— E, te so mi kot po nogi! Prodajalec se je komaj zadržal, da ni prasnil v smeh:
—	Ampak, gospa, pa vi stojite v škatli!
POPRAVEK
Peka Pavleta je močno streslo. Nezavesten obleži na tleh. Hitro so poklicali zdravnika, ki ga je pregledal.
Dva naj ga držita, eden pa naj mu vliva v usta vinjak.
Pavle odpre eno oko in šepne:
—	Naj me eden drži, dva pa naj vlivata vinjak!
PAMETNA PSA
°va hvalisavca se pogovarjata o svojih psih.
—	Moj Astor je tako pameten, da mi vsak dan v parku bere časopis.
— Vem, — odgovori drugi — povedal mi je moj Pluton.
VODILNIITALIJANSKI POLITIK (C,IUL!0)
PONAVLJANJE ISTEGA 5AAI0 -
&LASU1KA
STARDGRŠ. PESMI K (MIKAM-

PREBIVALEC llž OKOLICE
5EMENCE,
ISPERMU
BOLEZEN ŽITARIC
REKA HA DALJNEM VZHODU
VELIKA
SLIKAMA
PLATMU
STEPHEI1
GRAHE
NABIRALEC
OREHOV
VRSTA REPKEGA GLOPALCA
SUETJAVA
TEČE SKOZI KARLOVAC
PEKOČA
VRTUA ZAČIMBA
OVIRAMO E HROAIUE-NJE
ZNAMENIT
STAROGR?.
KIPAR
LOVRO KUHAR-PREŽIHOV
• ■
SREČNO!
ŽELI
SESTAVIM
EPEM OP
JEZIKOV
PLEMENA
8AUTU
EGIPČMJ5-sončni B 00
JESENSKO
ŽITO


GLEDALIŠČE
V
LJUBLJANI
TELESNA
POJKOPBA
EVA
RAS
IME PEVKE KOHONT
DRŽAVA V ZAHODU! EVROPI
ENIM
VLADARSKI
UA5L0V
POZITIVNO
NABIT
ATOM
OTROK V REJ!
PEČEMO
MESO
OSEBA IZ BIBLIJE
UBOŽICE
"?tor7
ULJ
EDVARD
KARDELJ
PREBIVALKE
ILIRIJE
STAROPERZIP SKI KRALJ
SRBSKO MO S. IME
UNIČEVALKA
ŽELEZA
OKRAS,
OKITEMJEl
NEM.PESNIK (RAINER M.)
IZVOLJE-
NEC
EVRIDIKE
FRANCE
KOBLAR
KRATICA ATENSKEGA ŠPORTNEGA KLUBA
/ŽEN. IME, 6ARBKA
MLAKA
LOKEV
SLABOTEN/
/MAČEK
MITOLO-
GIJA
BILKA
LUDVIGER
EMIL
PAPEŠKA
KROMA
VALf
GLAVNO MESTO NORVEŠKE
TUJE
ŽEN.
IME?
MEHIH V KUTI
,MAJ80Uti TA HIP*
goštoteK
SPRAVILO
BUKOV
PLOD
ODSTRANITEV
MATERIALA
OZNAKAM
PRALUIKIH
REŽE ZA DNO PRI SODU
TRATA,
RUŠA
VRSTA
VINA
DALMATIN.
RDEČE
VINO
NORICE
KLIC. APEL PI5ATELJI-M PEROCI
ITAR1U5KI
IZRAZ
POUČEN
NASVET
IME VEČIN VLADARJEV
PEL PISAL. STROJA
STANE
UREK
UGASNITEV
SVEČE
VDOR
SOVRAŽNE
VOJSKE
AFRIŠKI
VELETOK
RIM. VARLIH OGNJIŠČA
OSTANKI
OTFPANJA
POČELO
DADAIZMA
-.LAS fftnftENTE
IME PEVCA jlMnsa!
STAVBARSTVO
FIZ. ENOTA 7A GLASNOST
FINALNA
TEKMA
TEB
JBA,
PROTICA
ZDRAVILNA
TRAVNIŠKA
RASTLINA
IME SEFA UGANDE
0'NE1LL
EUGENE
UVODNA
BESEDA
VRSTA SLADKE BUČE,DINJA
.DEVIŠKA
KOŽICA
EGIPČAN.
BOC
OSEBA 12 Ldr.živaoo’
LEVAR
IVAN
MARJAN
OROŽEN
OBLAST
IMAMA
PLAT
STANKO
.VRAZ
KRATICA ZA TREMOLO CIMOSOV AVTO
RIMSKI
HIŠNI
BOC,
FINEC, KI JE ZMAGAL V MONTREALU NA 5.000 IN 10000 M (LASSF)
METAL
IŽDELOVAI KA SIRA
i. ČLOVEK VELIKIH , OČI i ORAČ l;
VELETRGO v VINA V JUBLJANl
ME PEVKI ŽTEFOK
.tj NATALA DOLENC
PREPOVED
ŽENITVE
KATOLlšK.
DVHOVNIKOI
ITALDANS. SATIRIČNI ... PESNIK, IV (PIETRO
VSAKA PODOBNOST Z NASTOPI NOGOMETAŠEV OLIMPIJE V SSSR JE ZGOLJ NAKLJUČNA
LETALSKA
Stevardesa da preplašenemu potniku pred poletom žvečilni gumi, češ, da mu bo pomagal proti zvenenju v ušesih med vzletom letala. Pol ure po vzletu pa vpraša potnik:
— Ali mi lahko poveste, kako naj sedaj spravim ta gumi iz ušes?
ŠOFERSKA
Janeza je povozil avto in mu zdrobil levo nogo. Janez zahteva od voznika en milijon dinarjev odškodnine. Voznik ga zavrne: »Kaj mislite, da sem milijonar?« Janez mu odvrne: »Kaj pa vi mislite, da sem stonoga?«
BOLHI
Dve bolhi sta se sprehajali po parku. Eno so bolele noge, pa tudi druga je bila zelo utrujena, zato sta na vsak način hoteli ujeti avtobus. Nenadoma je ena zagledala, kako se jima je približeval pes in rekla:
— Hitro sleciva, da nama avtobus ne uide.
HOTELSKA
V hotelski sprejemnici se gost pritoži:
—	Celo noč sem gledal podganje boje!
—	Mislite, da boste za to ceno gledali bikoborbe!? mu odgovori receptor.
ČUDNA STVAR
—	Imate vi brata?
—	Da gospod, rmam enega.
—	Samo enega?
—	Kajpada, samo enega.
—	Čudno. Sinoči sem vprašal vašo sestro, ta pa mi je dejala, da ima dva brata.
ŠOLSKA
—	Ali se ob dveh pride iz šole?
—	Neka gospa je izgubila stotak.
—	In ...?
—	Nogo sem držal na njem toliko časa, da so vsi, ki so denar iskali, odšli.
;*******************+***********************************************************************************************************
¥	t
¥	¥
¥	¥
■¥•	¥
I	S. matec — ptaznik ken&k	j
i----	“	*
*	*
¥	¥
*	¥
¥	¥
¥	*
*	¥
$	i
* 8 ....................................................................................-.............1....-^ — £
+ * ¥ ¥ *
S*ll^^li6toii#6l!!l!8!lšillllllil	¥
¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
-f ¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥	¥
¥	¥
¥	¥
1	i
I	R^&em Sodelavkam iSkcene čestitke!
¥	¥
¥	¥
¥	¥
¥	¥
IN POTEM PADE NOČ
S pogledom trudnim, z občutkom tisoč krivd sveta na svojih plečih, se vračam k tebi.
In vem,
da vabi me divjina, da mi spodmika tla in pot na ozko stezo tisoč trpečih misli in pogleda.
In potem pride noč ...
POLNOČNO PISMO
Veš draga, ne morem spati.
Ura ta mi monotono bije,
mislim, da ta šepet noči
prinaša tebe mi v objem
Ti, ki pred mano se pojavljaš,
v sanjah in po dnevu,
v obup ti mene spravljaš,
ker ti ne veš kaj to je srčna bolečina.
Ti zame si boginja, luč, ki vodiš me, kot zarja vodi sonce ti vodiš me v pekel življenja.
Solza na dlani izginja, kakor izginja tvoja ljubezen, toda tvoj lik mi bo stal sredi srca.
SPOMIN
Še včeraj bilo je lepo,
sonce na nebu,
zvečer polna luna,
objem — poljub — lahko noč.
Danes sprejem malo hladan, zmenek — zamuda, krivda pade name.
Žalostna luna, štiri — pet zvezd, v mislih pa obup ki razjeda možgane.
Michel Tomč