Izdavatelj in urednik: , \ 11 d r ej Z 11 m © r*, nadučitelj in c. lcr. okrajni šolski nadzornik. St. 1. Ljubljana, 1. prosinca 1891. XXXI. leto. Vsebina: Ob novem letu. — Zakon z dne 29. listopada 1890. 1. — L j. Stiasny - Kamnik: Volilna pravica stalno umeščenih učiteljev in učiteljic na večrazrednih šolali. — Janko Žirovnik — Št. Vid: C. kr. kmetijska družba kranjska in učitelji. — J. M a r n : Knjiga Slovenska. — Književnost. ■ Vprašanja in odgovori. — Naši dopisi: Z Belokranjskega. — Iz Gorij. — Društven vestnik. - Vestnik. — Uradni razpis učiteljskih služeb. — Listnica upravništva. Ob novem letu. Jieto dni j je preteklo, kar smo prevzeli od ustanovitelja našega lista, zaslužnega našega tovariša Andreja Praprotnika, vimeni „Slovenskega učiteljskega društva" uredništvo „Učiteljskega Tovariša". Program, ki smo ga glede vsebine listove v prvi številki lanskega letnika priobčili, imeli smo vse leto pred očmi. Izvrševali smo ga po svojem prepričanji vsekdar stvarno, mirno in brez strasti. S tem postopanjem smo si pridobili zadostne duševne podpore po sotrudnikih in somišljenikih. Presrčna jim hvala na tej podpori! Prosimo pa še daljne podpore v jed no in tridesetem letniku. Excmpla trahunt! Xaj se jim pridružijo še drugi! Radi bi ustregli tudi izraženi želji, da bi list izhajal po trikrat na mesec. To pa je odvisno od p. n. gg. sotrudnikov in naročnikov. Ako list pridobi vsaj za tretjino več naročnikov in novih vstrajnih sotrudnikov, mogoče bode tudi tej želji ustreči. Ker svoje delo oskrbujemo brezplačno, mora biti vsakdo prepričan, da delujemo jedino le v prid slovenskemu ljudskemu šolstvu in ueiteljstvu. Torej se tudi nadejamo, da nam ne ostanejo le dosedanji p. n. naročniki zvesti, temveč da se jim pridružijo š: novi. Trideset let že deluje list za narodno šolstvo in učiteljstvo. Ueiteljstvu torej čast in dolžnost, da se ga oklene in podpira! List bode izhajal v isti obliki, kakor doslej po dvakrat na mesee. Preskrbeli smo mu boljši popir in nove črke, v glavo pa smo mu vtisnili v znak pravega slovenskega značaja podobo naj-odličnejšega slovenskega pedagoga, nepozabnega S1 o m šeka. Priobčeval bode razprave, ukaze, dopise i. t. d. po istih oddelkih, kakor v preteklem letu. Izmed obljubljenih obširnejših spisov ome- niino nastopne: Č. g. profesor kanonik J. M ar n bode v „slovenski knjigi v 19. veku" obravnaval časopise „Vedež", „Vrtec" in „Učiteljski Tovariš", torej tvarino, ki je v najožji dotiki z razvojem slovenskega šolstva. Gospod profesor Frančišek Orožen bode nadaljeval svoj „Zemljepisni pouk". Gospod profesor Simon Rut ar bode priobčeval ,,Domo-znanstvo kranjske dežele". Gospod nadzornik Lovro L e t n a r bode priobčeval praktično sestavljeni „Podrobni učni načrt za jednorazrednice". Gospod nadučitelj Jernej R a v n i k a r bode pisal o slavnem pedagogu Komenskem, gospod učitelj Ljudevit Stiasny metodično - didaktično razpravo „Podobice v R. Ž. abecedniku", g. učitelj Fr. Ma-rolt „Učitelja-voditelja uradne knjige". Tu smo priobčili le daljše, doslej nam obljubljene razprave. Druge gg. sotrud-nike pa prosimo, da nam marljivo dopo-šiljajo razne razprave, poročila o društvenem delovanji, o konferencijah in'o šolstvu sploh, tako da bode število sotrudnikov koncem leta še večje, nego je bilo preteklo leto. Pričnimo torej novo leto z „združenimi močmi!" Uredništvo. Zakon yfo nasvetu deželnega zbora Svoje voj-vodine Kranjske — v delni prenaredbi, oziroma dopolnitvi deželnega zakona z dne 29. aprila 1878. 1., dež. zak. št. 22, o uredbi pravnih razmer učiteljstva na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske, kakor tudi deželnega zakona z dne 9. sušca 1879. 1. dež. zak. št. 13, s katerim so se prenare-dila, oziroma dopolnila nekatera določila deželnega zakona z dne 25. svečana 1870.1., dež. zak. št. 11 o šolskem nadzorstvu, deželnega zakona z dne 29. mal. trav. 1873.1., dež. zak. št. 21, o uredbi ustanavljanja, vzdržavanja in obiskovanja javnih ljudskih šol v vojvodini Kranjski in deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. 1., dež. zak. št. 22, o uredbi pravnih razmer učiteljstva na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske — ukazujem tako: § 1- Kategorija podučiteljev (podučiteljic) na javnih ljudskih šolah na Kranjskem je odpravljena. *) Ta zakon je razglašen po deželnem zakoniku: XIII. kos 1890., izdan in razposlan dne 13. grudna 18!H). z dne 29. listopada 1890. 1., s katerim se nekatera določila deželnih zakonov z dne 29. malega travna 1873. 1., dež. zak. št. 22, in z dne 9. sušca 1879. 1., dež. zak. št. 13, prenarejajo, ozircma dopolnjujejo.*) § 2. Učiteljske službe na vseh javnih občnih ljudskih šolah so razdeljene v štiri plačilne vrste, in to: v učiteljske službe I. vrste s 700 gld., n V n 11- n n v „ „ „ III. „ „ 500 „ in v n v * v v 4o() „ letne plače. Letna plača začasno nameščenih učiteljev (učiteljic), kateri (katere) se smejo uporabljati v učiteljskih službah vsake plačilne vrste, določena je s 360 gld. § 3. Od skupnega števila učiteljskih služeb dežele kranjske jih pride na I. vrsto pet. odstotkov, na II. vrsto deset odstotkov, na III. vrsto petintrideset odstotkov; ostalih petdeset odstotkov je učiteljskih služeb IV. vrste. Držeč se teh določil izvrši deželno šolsko oblastvo razvrstitev že obstoječih učiteljskih služeb, kakor tudi tistih, ki se ustanove na novo, to je določitev plačilne vrste za vsako posebej, v sporazumu z deželnim odborom, in- to z ozirom na važnost posameznih šol, na odgovornost z učiteljskim mestom združene službe in na krajne razmere dotičnega stajališča. To razvrstitev je vsakih 10 let pregledati; vender zategadelj med tem časom popravki iz važnih uzrokov niso izključeni. § 4. Stalno umeščeni učitelji (stalno umeščene učiteljice) imajo po preteku vsakih petih let, katera so prebili v nepretrganem in z dobrim uspehom združenem službovanji na kakšni javni ljudski šoli, do izpolnjenega 30. službenega leta pravico do službeno-starostnih doklad, katere znašajo pri učiteljskem osobji meščanskih šol po deset odstotkov tistočasne letne plače, pri učiteljskem osobji na ostalih ljudskih šolah pa brez ozira na letno plačo po 40 gld. Šteti se začne prvo petletje, in sicer brez razločka, če je službeni čas prebit na Kranjskem, ali v kakšni drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, z dnevom prve stalne namestitve; štetev vsakega sledečega petletja se ravna po naprejšnjem. Prisojati službeno-starostne doklade pri-staje okrajnim šolskim oblastvom, v mestu Ljubljani mestnemu šolskemu svetu. § 5- Vsak voditelj (vsaka voditeljica) javne ljudske šole ima pravico do najmenj iz dveh sob in iz potrebnih stranskih prostorov obstoječega stanovanja, katero je, ako možno, odkazati v šolskem poslopji. Kadar se mu takšno stanovanje ne more dati, gre mu stanarina, katero je pri ravnateljih meščanskih šol odmeriti z 20 odstotki njih tistočasne letne plače, pri voditeljih (voditeljicah) občnih ljudskih šol pa v Ljubljani s 120 gld., zunaj Ljubljane z 80 gld. ! Stalno umeščeno moško učiteljsko osobje na javnih ljudskih šolah v Ljubljani dobiva stanarino, katera je določena za učitelje meščanskih šol s 15 odstotki njih tistočasne letne plače, za učitelje občnih | ljudskih šol pa v I. in v II. plačilni vrsti s 100 gld., v III. in IV. plačilni vrsti z 80 gld. Ostali učitelji imajo pravico do prostega stanovanja ali do stanarine samo tedaj, kadar so imeli pravico do tega že pred veljavnostjo tega zakona. Stanarina za učiteljsko osobje na javnih občnih ljudskih šolah v Ljubljani plačuje normalno-šolski zaklad, za šolsko osobje zunaj Ljubljane pa jih plačujejo dotične šolske občine. Za stanarine učiteljskega osobja na javnih meščanskih šolah morajo skrbeti dotični šolski okraji. § 6. Kadar bi se pri razvrstitvi učiteljskih služeb po določilih tega zakona uvrstila kakšna učiteljska služba v menj založeno plačilno vrsto, gre sedanjemu imetniku te učiteljske službe prejšnja višja plača in isti prejme višji znesek kot dopolnitveno doklado letne plače. § <• Tistim učiteljem (učiteljicam) na javnih občnih ljudskih šolah v Ljubljani, kateri so imeli pri začetku veljavnosti tega zakona pravico do višjih nego v zgornjih §§ 4. in 5. določenih službeno-starostnih doklad in stanarin,' ostane ohranjena ta pravica in prejmo isti višji znesek kot dopolnitveno doklado. § 8. Določil deželnega zakona z dne 30. mal. travna 1886. L, dež. zak. št. 11, o opravilnih dokladah, kateri so pri odmeri pokojninskih užitkov vštevne, ne dotika se ta zakon. § Ta zakon stopi v veljavnost z začetkom • prvega solnčnega leta, ki pride po njega razglasitvi. S tem zakonom so razveljavljeni §§ 18., 22., 30., 33., 34., 37., 38. in 07. zakona z dne 29. mal. travna 1873. 1., dež. zak. št. 22, 1* dalje §§ 38. in 39. zakona z dne 9. sušca 1879. 1., dež. zak. št. 13, po vsi svoji vsebini, nadalje § 58. prvega in §§ 22. in 33. zadnjega zakona, v kolikor se isti tičejo podučiteljev (podučiteljic). § 10. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno, izvršiti ta zakon. Na Dunaj i dne 29. listopada 1890. Frančišek Jožef s. r. Grautsch s. r. Volilna pravica stalno umeščenih učiteljev in učiteljic na večrazrednih šolah. t izvirnem občinskem volilnem redu za vojvodstvo Kranjsko od 17. svečana 1866. leta beremo: „Pravico voliti imajo načelniki in višji učitelji občinskih ljudskih učilnic in vodje (direktorji), profesorji in učitelji višjih učilnic v občini". Jasno je, da se pod izrazom „višji učitelji" le stalno umeščeni učitelji razumeti morejo. Ker pa v nemškem zakonu stoji namesto „višji učitelji" „Oberlehrer" se je v poznejših izdajah občinskega volilnega reda „višji učitelji" z izrazom „nadučitelji" nadomestil. Večinoma se ozira na izraz „nadučitelj" ter se s tem krati stalnim učiteljem volilno pravico. Kakor govori glede učiteljskih volilnih pravic nejasno kranjski občinski volilni red, isto tako so tudi nejasni občinski volilni redi drugih dežel, kajti vsi so bili izdani v času, ko je bilo razmerje med učiteljskim osobjem na raznih šolah vse drugačno kot dandanes, namreč — pred novo šolsko postavo. Zato se je kratila večkrat volilna pravica ne le kranjskim učiteljem, ampak tudi učiteljem v drugih deželah. Zaradi tega so se moravski učitelji in učiteljice 1. 1884. pomenili, da se pritožijo na državno sodišče. Rešitev pritožbe moravskega učiteljstva prav dobro dokazuje, da ne pomeni izraz „nadučitelji" v občinskem volilnem redu druzega, kot stalno umeščeni učitelji. Odlok državnega sodišča z dne 15. vinotoka 1884 št. 179 se glasi: „Pritožbenik kot učitelj zahteva volilno pravico na podlagi lit. f. § 1. št. 4 občinskega volilnega reda, po katerem imajo vodji in nadučitelji občinskih ljudskih šol brez ozira na plačevanje davka volilno pravico. Preiskati se mora, ali se more vsled § 1. št. 4 lit. f. občnega volilnega reda pritožbeniku kot stalno umeščenemu učitelju na ljudski šoli volilna pravica dati, namreč se more on v zmislu omenjenega volilnega reda kot nadučitelj ljudske šole smatrati". Da se reši to vprašanje, je potreba šolski zakon od 11. vel. srpana 1805. 1., kateri je bil pri izdaji moravskega občinskega reda od 15. sušča 1864. 1. še v rabi, glede razdelitve in naslova učiteljskega osobja na ljudskih šolah pretresovati. V tem zakonu ne dobimo izraza „nadučitelj", ampak samo „učitelj", „pravi učitelj", „umeščeni učitelj", v protislovji pa „pomočnik" ali „učiteljski pomočnik". Sčasoma se je pa med prostim ljudstvom udomačil pravim učiteljem naslov „nadučitelj" in učiteljskim pomočnikom naslov „podučitelj", da, ti izrazi so se celo vpeljali v uradne odloke učnega ministerstva od 30. vel. travna 1854 št. 8116, kateri je v Helfertovi zbirki, Praga 1860. Medtem, ko so bili ti izrazi v rabi, izdali so se različni občinski volilni redi in sicer na podlagi od državne vlade deželnim zbo- rom predloženega načrta. V tem načrtu državne vlade se je glasil dotični stavek: „Načelniki in stalno umeščeni učitelji", kar se je tudi od besede do besede sprejelo v prvi občinski volilni red, namreč v isterski. Poznejši občinski volilni redi so pa namesto od državne vlade predlaganega izraza „stalno umeščeni učitelji" takrat v navadnem življenji rabljen izraz „naduči-telj" sprejeli. Iz tega se vidi, da se morajo pod v § 1, št. 4, lit. f, moravskega občinskega volilnega reda rabljenem izrazom „nad-učitelj" vsi stalno umeščeni učitelji ljudskih šol razumeti. Zaradi tega ima pritožbenih aktivno volilno pravico pri občinski volitvi brez ozira na plačevanje davka, in s tem po § 15. deželnega volilnega reda tudi volilno pravico pri de-želno-zborski volitvi. Isto tako je tolmačil deželni odbor s tem, da je ukrenil, da imajo vsi stalno umeščeni učitelji volilno pravico. Ker pa je zakon ostal še vedno neizpremenjen in ker sta omenjena odloka večini neznana, zato se krati stalno umeščenim učiteljem še vedno volilna pravica. V nekaterih krajih jo izvršujejo, v drugih ne. Največkrat si jo morajo učitelji sami priboriti. Mnogokrat je pa njih prizadevanje brezuspešno. Ako si pa volilno pravico pribore in izvršujejo, očita jim gotovo katera stranka, da se jim je krivično dala volilna pravica. V tem zmislu so že več- krat tudi časopisi posebno pri deželno-zborskih volitvah pisarili. Pač žalostno! Ako imajo davkarski praktikantje, kateri ne potrebujejo toliko študij kot učitelji, takoj po svojem nastopu ne glede na to, ali so že napravili izpit ali ne, volilno pravico — spodobilo bi se pač, da bi se isto dalo tudi stalno umeščenemu učitelju. Bolje pač ne bode, dokler se ne iz-premeni omenjeni zakon. Najbolje bi torej bilo, ako bi se obrnilo „Slovensko učiteljsko društvo" do si. deželnega zbora s prošnjo, naj se izpremeni omenjeni zakon.*) Pozabiti pri tem ne smemo stalno umeščenih učiteljic. Državno sodišče je z odlokom 15. vinotoka 1884. 1. št. 179. ukrenilo, da nimajo stalno umeščene učiteljice volilne pravice. Glavni vzrok temu pa je, da takrat, ko je bil izdan občinski volilni red, še ni bilo stalno umeščenih učiteljic. Zopet tehten vzrok, da se prenaredi zakon. I j. Stiasny — Kamnik. *) Tej želji bode slovensko učiteljsko društvo v tekočem letu ustreglo. V dopolnilo tega sestavka priobčimo še odlok visokega državnega sodišča od dne 17. malega travna 1883, na katerega podlagi se je tudi na Kranjskem v več slučajih volilna pravica učiteljem pripoznala. Ta odlok glasi se doslovno: „Durch die Entscheidung der Bezirkshauptmannschaft Neustadtl, mit welcher den Beschwerdeführern in ihrer Eigenschaft als Lehrer das active Wahlrecht abgesprochen wurde, hat eine Verletzung des den Lehrern staatsgrund-gesetzlich gewährleistenen Wahlrechtes stattgefunden, indem.....unter der Bezeichnung „Oberlehrer und Schul Vorsteher" gegenwärtig, d. i.' seit dem Bestände des Staatsgrundgesetzes vom 21. Dezember 1867 alle difinitiv angestellten Lehrer zu verstehen sind!" Ured. C. kr. kmetijska družba kranjska in učitelji. ^¡^ prvi štev. „Učiteljskega Tovariša" preteklega leta nam je g. kolega J. Dimnik podal poučen pregled učiteljev, ki so vpisani v „Slovensko Matico". Morebiti bo koga tudi zanimalo zvedeti, koliko učiteljev šteje naša c. kr. kmetijska družba med svoje ude. V vsi deželi ima ta družba 33 podružnic. Pri pel i h podružnicah ni nobenega učitelja. To je nekaj posebnega. Te imenitne podružnice so: Boštajn, Lož, Radovljica, Senožeče in Tržič. V ostalih 28 podružnicah nas je pa 87 vpisanih. To število ni ravno majhno a razmerno je pa vender premajhno. Po posameznih pod- Zakaj bi se neki ne zanimali za to družbo družnicah nas je vpisanih in sicer: tudi učitelji, ki niso vodje? Ta družba je Krško 6, Novo Mesto 6, Vipava 6, izmed najcenejših in največ dobička dona- Kranj 5, Logatec 5, Brdo 4, ljublj. Barje šajočih. Poleg tega bi se pa imeli zani- 4, Cerknica 4, Metlika 4, Mokronog 4, Za- mati za vse, kar vodi maso naroda do tičina 4, Kamnik 4, Bled 3, Kostanjevica boljše bodočnosti. Ali ne bi naše intenzivno 3, Postojina 3, Bohinj 2, Idrija 2, Kočevje sodelovanje pri tako občekoristni družbi 2, Jesenice 2, Ljubljana mesto 2, Ljubljana vsaj nekoliko pomagalo, da bi se ves na- polje 2, Ribnica 2, Trebnje 2, Vrhnika 2, rod šole naše in nas tesneje oklenil? Ali Ilirska Bistrica 1, Črnomelj 1, Mengeš 1 ne bi ves ta narod končno spoznal, da smo in Radeče 1. i mu potrebni, koristni! In — ali bi to mo- Poleg tega je še tudi kak učitelj ali J rebiti ne pomagalo bolje do boljše bodoč- šola naročena na „Kmetovalca". Toda, če nosti naše, kakor vse peticije? pomislimo, da je na Kranjskem 300 ljud- j .lilllko Žirovnik Št. Vid. škili šol, tedaj niti vsi vodje niso vpisani. Knjiga Slovenska v XIX. veku. * Ivan Navratil r. 5. marc. 1825 v Metliki. Praded mu je bil Pražan, bivši častnik. Domačo dvorazredno šolo je do-stal v Metliki, tretji razred in šest latinskih 1.1843 v Novem Mestu, modroslovje 1.1845 v Ljubljani, pa nekoliko bogoslovja; 1. 1846 stopi v službo pri c. kr. dohodni okrajni oblasti, 1. 1847 pri c. kr. deželnem sodišču, 1. 1851 pa postane opravitelj ali oficijal pri najvišjem sodišču na Dunaju, kjer služi še sedaj kot pristav in ravnateljski predstojnik ter sodni tolmač za slovenski in srbo-hrvatski jezik. Slovenščina se mu je omilila po materi, belokranjski trdi Slovenki, pa po Novicah vže 1. 1843; zlasti se je zanjo vnel 1. 1848, kedar je sodeloval pri javnih sodbah, tajnik pri Slovenskem društvu, in se je učiti jel vseh jezikov slovanskih na podlagi častitljive starosloven-ščine, kakor jo je v liceju razlagal profesor Fr. Metelko 1. 1849. Do izvrstnosti pa je dospel v njej po čitanju sv. pisma v slovanskih prevodih, po občevanju s preuče- nim dr. Fr. Miklošičem, po marljivem pisanju in slovenskem dejanju, v katerem se v družbi z mladimi Slovenci — starosta — rad še sam pomladi. „Odperto pismice s. pisateljem Novic" je zložil Janez Lam avti t. j. Navratil 30. grudna 1845 ter priobčil v Novicah 1. 1846 str. 7. Ondi pravi na pr.: „Ko sim Vas, ljube Novice, v 1. 1843 pervič v roke dobil, sim se Vam — odkri-toserčno povem — posmehoval, in si v svoji nevednosti, kakor marsikdo drugi mislil: Prazno je Vaše upanje! Večkrat sim potem perložnost imel, Vas v roke vzeti . . kmalo so se mi oči odperle . . no-beniga lista neprebraniga pustil nisim . . Z besedami Vam dopovedati ne morem, kak visoko Vas častim . . Ve ste me z radostjo do materniga jezika, kteriga sim v svoji nevednosti zaničeval, napolnile; Ve ste me prepričale, de slovenski jezik v besedah tako revin ni, kakor sim jez mislil .. . Vzemite torej, preljube Novice, za vse to mojo veliko hvalo in obljubo, de boste tudi v prihodnje meni in veliko znan-cam, kteri z menoj vred srede komej pričakujejo, nar ljubši časopis ostale" — kar je res tudi bilo, vzlasti dokler so Novice bile v rokah dr. J. Bleiweisovih. — L. 1847 str. 24 pripoveduje L a r n a v t i staro „Pustno povest" o mladenču s krinko na obrazu pred sv. obhajilom in o kazni božji iz Petrine v hrovaški granici; str. 202—7 pa: „Prijatelske vošila mojim rojakam", naj si prizadevajo kmetijstva si poboljšati ter naj opustijo šege, ktere njih premoženju velik velik kvar delajo p. praščinje (koline) in predolge svatbe. — L. 1848 pa se prikaže Janez Navratil v nekterih dopisih ]). Kotni pisači, podpihovavci kmetov. Zlate bukve štirim narodnim straž-nikam, ki so kmetu vozniku pomagali iz zadrege. Suntarji na kmetih — o tlaki, o Jelačiču banu (188) itd. Tudi se je ponudil, da hoče v začetnih šolah in pripravnikom razlagati slovensko slovnico (str. 194). Vede ž. Časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene proste ljudi. Vredovan od Janeza Navratila, pristopnika c. k. mestniga in de.želniga sodništva in uda slovenskiga družtva. I. tečaj 1848 perviga slovenskiga časopisa za mladost. V Ljubljani. Natisnila in založila Rozalija Eger. List 1. v mali osmerki 6. Maliserpana, vsaki četertik, zadnji 2(i. list 28. Grudna. — „Pismice mladim bravcam kaže, de se bo „Vedež" pisal posebno za mladost vsa-ciga stanu, za mladenče in deklice, pred vsim pa za šolsko mladost . . Prinašal bode lepe povesti . . Vi mladenči pa, ki ste Slovenci in vender slovenskiga jezika še prav dobro ne razumete, se bote zraven tudi jezika čedalje bolj vadili. Kmalo se ga bote morebiti v šolah učili. Ali ne bo dobro, ako se ga nekoliko že poprej navadite?" — V I. tečaju se po kazalu nahajajo na pr.: Basni, imenitni možje slovenskiga rodu, kratkočasnice, nenavadne besede, novice, pesmi; pogovor učenika z učenci, kjer se razlagajo p. megla, oblak, dež, deževje, ploha, naliv, sneg, solika, toča, co- pernice, v ris iti, kervavo, višnjevo mleko, veše, slana, rosa, blisk, grom, strela; popisi žival, povesti in zgodbe, razni spiski, smešnice, zastavice, zgodovina domača, zmes, znamenitosti slovenske dežele itd. — Vrednik sam, ki je spisal največ sostavkov, razodel je v pesmici „Otročja želja" (1. 26), da tič bi bil rad, ter popisal na pr.: „Cirk-niško jezero na Krajnskim; Puška, strašno nevarna reč; Slepec ali slepič; Nagovor na učence o začetku šol; Življenje Valentina Vodnika; Zajic; Od vere nekdanjih Slovencov; Od božje službe Slovencov pred keršanstvam in od perstopa h keršanstvu; Kako so Slovenci božič praznovali itd. itd. — „Vedež za letos od svojih bravcov slovo vzame, pravi na koncu vredništvo. Svest si je, de jim je marsikaj koristniga, lepiga in kratkočasniga povedal. Samo želi, de bi mladi bravci „pogovor učenika z učenci" vsaj še dvakrat prebrali, ker se take reči lahko pozabijo itd." Vedež. Časopis za šolsko mladost. II. tečaj 1849. I. in II. polovice vsaki četertik v veliki osmerki po 26. listov (str. 208). Rozalija Eger založnica. J. Navratil, odgovorni vrednik. — Znameniti so v tem tečaju (XII) pogovori, kaj je na pr. Zemlja; Noč in dan; Leto; Pet delov sveta; Morje, Solnce, Planeti, Zvezde z repam, Stavne zvezde; in v drugi polovici vsakdanji pogovori v slovenskim in ilirskim jeziku (IX). J. V. Valvazor. J. Kopitar. J. Dobrovski. Knez Lazar. Svatopluk kralj moravski. Sobieski, kralj poljski pride Dunaju na pomoč. Kolomb najde Ameriko. — Kako Slovenci novo leto praznujejo. Od obleke starih Slovanov. Slovanski jezik. Vuzem v Metliki. Kres v Metliki. Pesmi Metliških kresnic. Kako so stari Slovani pisali. Spomin vojske pri Sisku. Slovniške besede. Kar je pošteno nar dalje terpi. Hudodelstvo matere pride po njenim otroku na dan. Vraže ali prazne vere itd. Razun-teh in drugih spisov kaže II. str. 111 vrednik „Vodila, ki se jih misli Vedež to četert v pisanju deržati: Kakor je bilo v Vedežu že rečeno, so učeni Slovani take misli, da se naj bi Slovenci v pisanju čedalje bolj ilirskimi! jeziku približevali. Vedeževo vredništvo je sklenilo to misel vresničiti. Vedež se piše za slovensko šolsko mladost . . Morebiti bo v vsakim listu en spis, ki bo nekoliko z ilirskimi oblikami itd." v Vedež. Časopis za šolsko mladost. III. tečaj 1850. 8. 416. Založnica Rozalija Eger. Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani. — Tečaj ta je že dokaj čvrst, ima doklade s podobami iz naravopisja itd. Vrednik razlaga v njem kratko slovnico slovenskega jezika, sostavlja slovensko-ilirski slovnik, priobčuje basni in prilike po ilirsko in po slovensko, naznanja nove bukve za učence in učitelje, opisuje imenitne Slovane, ki so p. M. Cop, Miloš Obilic, Štefan Dečanski, kralj serbski; Ceh, Krok, Libuša in Premisl; Knobleher in afrikanski divjaki, Zaklad v Ostrovskem gradu, Po-bratimstvo in posestrimstvo; Kako so stari Slovenci govorili. Cesar v Terstu. Solarska konec leta (Pesem 1. 33). Blagoserčni ribič. Poslovenil J. N. (1. 34). Slepi Juri itd. -Na str. 407 nahaja se „Vabilo na naročbo Vedeža za leto 1851", kjer piše Janez Navratil na pr.: „Berž ko je naš premih jezik leta 1848 z drugimi našega cesarstva enako pravico zadobil, je prišel Vedež za slovensko mladino na beli dan, ne le zato, jo v domačem glasu kratkočasiti, temuč jo tudi mnogoverstnih za življenje potrebnih reči učiti in ji um bistriti. Vredništvo je imelo pred očmi, da mora drevesice dobro in pristojno obdelovati, kdor hoče, da mu drevo obilno rodi. Posebno se je vredništvu tak list potreben zdel, ker ni bilo še slovenskih bukvic za slovensko šolsko mladino . . Zadnjo dobo jih je že zadosti . . in je več prejemnikov odstopilo; založnica ni mogla izhajati . . . Ker pa podpisani yrednik misli, da je še veliko prijatlov slovenske nadepolne mladine, pa tudi še veliko ukaželnih slovenskili mladenčev in deklic, ki želijo kaj več vediti, kot v šolskih bukvah stoji; je sklenil Vedeža še vprihodnje na svojo roko na svetlo dajati od 14 do 14 dni, tudi za učence nižjih la- tinskih šol, sploh za mlade ljudi slovenske kervi, z nadpisam: „Vedež slovenski za mlade ljudi" v tiskarnici gospe Rozalije Eger, vsako četert s kako podobo, po goldinarju za celo leto . . Vredništvo zaprosi vse verle domorodce, Vedeža posebno slovenski mladini po šolah priporočiti . . ter se nadja, da ga bodo domoljubi glede na nizko ceno in blagi namen obilno podpirali itd." Ali — česar se vrednik ni nadejal, to se je zgodilo. — Vedež "se je bil sicer prikupil starim in mladim, pridobil si nad 30 sodelavcev, učiteljev in učencev, ki so ga veselo zakladali s pesmicami in raznimi spiski, ki so jih radi prebirali doma in po šolah; vendar — oglasilo se je bilo celo premalo naročnikov, in — moral je nehati. To je povedal poslednjič J. Navratil v Janežičevem Glasniku 1. 1859 zv. IV. str. 151: Zakaj je nehal Vedež? Slovenija 1. 1849 ima nekoliko dopisov J. Navratilovih na pr.: Vsim slovanskim družtvam v prevdarek — o pravopisu Cirilskem in deloma o pravilih Majarjevih (1. 10). Kako slovenske, manj navadne besede nabirati (1. 68). Narodne pesmi. Nabral v Metliško j okolici J. Navratil: Na svatbi o darovanju. Juternica. Koled-niška, kadar zvezdo nosijo. O vuzmu, kadar kolo plešejo (1. 90. 91). Kurze Sprachlehre mit einer möglichst vollständigen Rechtschreibung der slovenischen Sprache, einem praktischen Anhange, enthaltend verschiedene Formulare und ein deutsch-slovenisches und slovenisch-deutsches Wörterbuch der nothwendigsten Kunstausdrücke aus der Straf.-P. O. vorzüglich für Gerichtsbeamte. Laibach 1850. 8. 40 + XLVIII. J. Blasnik. — „Naučenje slovenskiga jezika sosebno sodijskim vradnikam polajšati, je spisal g. J. Navratil, slavno znani vrednik „Vedeža", v nemškim jeziku to slovensko slovnico, in je svoj namen: „hitriga Slovenca" spisati, zraven tega pa g. vradnikam sosebno vstreči, prav lepo dosegel. . Kar ti knjižici posebno vrednost da, je njena doklada, mnogi izgledi, kako naj se vradniške pisma po slovensko izdelujejo, na pr. povabilo prič, pričetki zapisnikov, izpraševanje prič, sodijske razsodbe, zatožbe, očitna obravnava itd. . . Pa ne le vradni-kam, temne vsacimu, ki se hoče slovensko naglo brati in pisati naučiti, priporočimo to knjižico, ktera bi utegnila tudi takim župan a m dobro služiti, ki zraven sloven-skiga tudi nemško umejo in se hočejo po-polnama naučiti v slovenskim jeziku kan-celijske pisma izdelovati, kakor se pravim slovenskim županam spodobi", pravijo Novice 1. 1851 str. 5. Kn j i ž Das Datum auf (len Philippinen von Jerolim Freiherr von Benko. Ta odtisek iz dela „Die Schiffsstation der k. u. k. Kriegsmarine im Osten" dokazuje, da se nemški učenjaki mnogokrat čisto brez potrebe bahajo se svojo temeljitostjo. Slavna geografa Ritter in Peschl, potem najnovejše izdaje Mayer-jevega, Brockliausovega in Piererjevega naučnega slovarja trde jednoglasno, da štejejo na Filipinskih otokih tako dneve, kakor v Ameriki, ali da imajo takoime-novani zahodni datum, mesto vzhodnega. Znano je, da če se potuje od zahoda proti vzhodu pridobi se na vsaki zemljepisni stopinji za štiri minute časa in če se pride okoli zemlje, pridobi se ravno jeden dan. Nasprotno je pa, če se potuje proti zahodu: na vsaki stopinji se izgubi štiri minute in v 360 stopinjah ravno 24 ur. Vsi kraji, ki so za 180° od nas proti vzhodu, imajo 12 ur poprej poludne, nasprotno oa tisti, ki leže tako daleč proti zahodu, 12 ur pozneje. Mornarji so se zjedinili, da štejejo po vsem starem svetu jednako dneve (vzhodni datum), v Ameriki pa za 24 ur pozneje (zahodni datum). Na tihem oceanu štejejo iz Amerike prihajajoči nedeljo, dokler ne pridejo do 180° vzhodno od Greenwicha, ko pa tega prekoračijo, štejejo že ponedeljek; nasprotno zapišejo iz Azije v Ameriko ploveči ob prehodu čez omenjeni poludnevnik nedeljo, mesto ponedeljka. To se imenuje datumska meja. Filipini leže pa za 60° bolj proti zahodu od te meje in vender so poprej tam dneve tako šteli, kakor v Ameriki, ker so jih Španjolci z ameriške strani našli in od tam vladali. Koncem leta 1844 pa so odpravili zahodni datum in po posebnem zakonu sprejeli vzhodni, tako da zdaj dneve ravno tako štejejo, kakor pri nas. In nemški svet je še le čez pol stoletja za to spremembo zvedel! S. Ji'. Skladbo Avgusta Ariuina Lebana. Uredil in založil Janko Leban, učitelj v Avberu pri Sežani na Primorskem. III. zvezek. Obseg: 1. Prisega. 2. Brodar. 3. Mojemu zavičaju. 4. Zadnji večer. 5. Vojak. 6. Venec vipavskih narodnih pesmij. Cena 40 kr. (io pošti 45 kr. e v n o s t. Takoj na drugi strani toži gospod urednik te zbirke, da se je na njegovo vabilo naročilo le 33 iz-tisov in vsklikne pri tem: „Tužna nam boginja Evterpa!" — Odkrito rečeno, da se mi nikakor ne čudimo pičlemu številu naročnikov. Nekako tesno nam je pri srci. da pišemo o skladbah Armina Lebana sodbo, katera nikakor ne bode obradostila njegove čestilce. Tudi take „suše na svetnem muzikal-nem polji" pač še ni (kakor misli v svoji opomnji g. izdavatelj teh skladeb), da bi brez teh morali res žeje umreti. — Oglejmo si nekatere teh pesmij na drobno. 2. Brodar. Besede poleg V. Raisinija zložil F. Z. Besede slove: Deklica, vidiš, že noči, Čarobno luna sveti; Če se ti, draga kaj mudi, Kdo je ta Fr. Z.? Ali se pesnik ne upa na dan z imenom? Prav ima! Ne umemo, kako se more za tako pesniško zmes ogreti kak skladatelj. — 4. Zadnji večer. Besede Simon Jenkove. V tej pesmi skladatelj po svoje prestavlja naglas posamičnim besedam. V začetku piše: NöcÖj, nocoj, . . .; v četrtem in petem taktu pa že pravilno nocoj, nocoj . . .; kmalu potem: Ko zffdnjikrat ... in zopet: čez to rävnö — rSvno polje . . . Besnica je, da ima v slovenščini naglas veliko gibljivost, a kakor gospod skladatelj ravna v tem napevu ž njim, užali še tako kosmata ušesa. — 5. Vojak. Samospev za tenor ali sopran (sie!). Ni še lake sile, da bi naše ženstvo moralo prepevati pesmi take vsebine, kakor je ta. Ali pa menjajmo! Dekleta bodo pele: „Boben bobna bani, brbiim, zdaj vojakj gremo k vam ..." Mi moški pa pesem pri zibeli: „Spavaj ljubček moj! . . ." Mimogrede naj.omenimo, da je spremljevanje te pesmi posneto po Schubertovi „Ständchen". — 6. Venec vipavskih narodnih pesmij. Ta venec završuje pa skladatelj s pesmima „Hej Slovani" in „Husitka". V katerem kotu vipavske doline pa so najti Husitje, da prepevajo to bojno pesem?! Gospodu uredniku prav živo svetujemo, kadar „povije" zopet kak venec vipavskih narodnih pesmij, da ne jemlje v tak venec zopet pesmij, katerih mu drugi naši bratje Slovani ne bodo pustili veljati, da je to naša lastnina, kakor omenjeni dve pesmi. Tu ne gre pisati: „Venec vipavskih narodnih pesmij"; pisati je: „Venec slovanskih pesmij". Najbolj nam dopada razločen tisek in pa nizka cena. — -R. Domoznanstro kranjske rojrodine. Spisal Iv. Lapajne. V Ljubljani 1890. Samozaložba. Natisnil J. R. Mili c. Prvi del te knjižice (53 stranij v osmerki), t. j. kratka kranjska zgodovina, je ponatis iz „Učit. Tovariša" ]. 1889; drugi je kratki zemljepis naše dežele z nekaterimi opombami o metodi domoznanskega pouka. Vprašanja in odgovori. K trinajstemu vprašanju vlanskega letnika nam je poslal glede „trga" Stari Trg pri Poljanah g. nadučitelj K. E n g e 1 m a n n nastopne podatke: Naš Stari Trg ima sedaj 36 hišnih številk. Hiše stoje v dveh vrstah, nekako tako na višini, kakor mesto Radovljica. Jednonastropnih hiš, v kojih je stanovanje zdolaj in zgoraj, je sedem, v drugih večinoma stanujejo .ljudje zgoraj, a zdolaj imajo deloma hleve, deloma kleti. To spominja nekako na starino; prebivalci se imenujejo med seboj le: m i t r ž a n i, tudi drugi vaščani jih tako nazivljejo. Kar vem od g. župnika je to: pred ¿00 leti vodili so župniki farne matrike v latinščini ter imenovali trg oppidum, tedaj „ein befestigter Ort", to je dokaz, da so imeli trg za več nego vas. Zakaj pravijo pri Poljanah? Pol ure proti severu od Starega Trga je grajščina kneza Auersperga z imenom „Poljane". Po Valvazorji je bil ta grad mogočen in je stal na drugem mestu. Tikoma sedanjega gradu prične se vas „Predgrad", ki šteje 115 hišnih številk, nemški „Vornschloss". Tu je bila do 1. 1852-c. kr. komisija, t. j. sodišče in davkarija. Ta vas ima dosti lepih hiš. Vsa dolina se imenuje pa po gradu Poljanska dolina, prebivalci pa vsi „Poljanci". Slučajno imam tudi tri pergamentne kože o po-deljenji pravic tržanom. Prva ima letnico 1567 in se začenja: Wir Carl von Gottesgnaden, Ertzhertzog zu Österreich, Hertzog zu Rurgund, zu Rrabant itd. Lastnoročni podpis: Carolus. V tem pismu imenuje večkrat: unsere Rür-ger zu Pöllan, itd. Druga ima letnico: 4. April 1599 in se začenja: Wir Ferdinand von Gottesgnaden Ertzherzog zu Österreich, Hertzog zu Rurgundt, zu Rrabant itd. Lastnoročni podpis: Ferdinandt. Tudi ta jih imenuje: unsere Rürger zu Pöllan itd. Tretja ima letnico: l.ten Augusti 1781 in se začenja: Von Gottes Gnaden Wir Heinrich Herzog zu Münsterberg und Frankenstein in Schlesien des Heiligen Römischen Reichs Fürst Auersperg, geforsteter Graf zu Thengen, Graf zu Gottschee und Wels itd. Lastnoročni podpis: Heinrih Fürst Auersperg. Kmalu o začetku tega pisma se bere med drugim: die in dem zu Unseren Fürstlichen Fidei Commis Herrschaft Pölland gehörigen und in Herzogthume Crain entlegenen Markt Altenmarkt auf 6 kaufrechtlichen Huben ansässige Rürger itd. — Seveda pismo govori le o zemljišnih in tlačanskih pravicah, a ven-der imenuje „Markt Altenmarkt" in „Rürger". To pismo ima zdolaj z rudečim trakom v pismo privezano lično škatlico, v kateri je z rudečim voskom vtisnjen njegov pečat. Te tri kože jasno govore, da je to nedvomno ,.trg". Torej ima Raurov zemljevid prav. (G. nadučitelj nam je obljubil o priliki še kaj več o tej stvari pisati. Srčna hvala za te podatke in prosimo še nadaljnih! Uredn.) O K o s t e 1 u nam piše g. učitelj Z u p a n e c : K o s t e 1 ne zasluži nikakor imena trg, ker je le grajska podrtina, poslopje za logarje in lovce, cerkvica in nekoliko neznatnih hiš. Po zadnji štetvi ima 68 prebivalcev. Ime „trg" ima menda radi prejšnje veljavne graščine (gradu), ki so jo pa razdjali baje Francozje. Če bi se reklo šolskim otrokom na Ranj; Loki ali pri Fari, da je Kostel trg, menili bi ti, da sta te dve vasi mesti. Z isto pravico bi se imenoval neznatni „Ortenek" trgom. Misel moja je, da ne sle-parimo mladino z praznimi imeni, nego imenujmo stvar z imenom, ki je zasluži. Torej Kostel je borna vasica, čeravno ima nezasluženo ime trg. Nadalje nam poroča g. nadučitelj M. K o v š c a, da je Kropa trg ter da je dokazano, da so Jesenice tudi trg. Naši dopisi. 55 Belokranjskega. (Konferencij a), Dne 11. kimovca 1800. smo imeli učitelji črnomaljskega okraja uradno letno konferencijo v Črnomlji. Točno ob 9. uri otvori c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Anton Jeršinovec zborovanje. Zapisnikarjema volita se per accl. gospoda Šetina in Justin. Navzočni so bili vsi učitelji in učiteljice tega okraja, izvzemši bolnega nadučitelja Bantan-a iz Dragatuša. Zbrano učiteljstvo je počastil se svojo pričujočnostjo vodja c. kr. okrajnega glavarstva g. dr. Frančišek Hinterlechner. Zborovanja sta se udeležila tudi g. kateheta iz Črnomlja. Gospod nadzornik učiteljstvo prisrčno pozdravi, predstavi nam novega predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta in omenja razne izpreinembe med učiteljstvoin od zadnje konferencije. Smrtna kosa pobrala nam je v tem letu dve nadepolni moči, namreč učitelja Petra Kambič-a iz Gribelj in učiteljico Dragojilo Milek iz Podzemlja. V znamenje sožalja učiteljstvo vstane s sedežev. Pomožni učitelj Schon-brunn v Metliki je šel v pokoj. Vseh šol v okraji je 21; 19 javnih, 1 ekskurendna in 1 privatna; učiteljskih služeb 33, 8 nadučiteljskih, 25 učiteljskih; izmed zadnjih so bile tri nenameščene. Za šolo godnih otrok je bilo 5305, šolo obiskajočih pa 4730; zaradi oddaljenosti in telesne slabosti jih 525 ni obiskovalo šole. Nekateri izmed teh pa so hodili v srednje in druge šole. Zdaj poroča g. predsednik o raznih opazkah pri nadziranji šol. To poročilo je bilo prav natančno in obširno. Jednaka poročila so učiteljstvu velike koristi, tu učitelj izve, kaj je dovršil dobro, in kaj bi se dalo še izboljšati. — Z uspehi je bil g. nadzornik v obče zadovoljen, nekodi tudi popolnem zadovoljen. — Pri jezikovnem pouku omenja g. nadzornik, da naj se strogo gleda na to, da bodo učenci glasno brali, da bodo besede prav naglaševali (ne po belokranjskem narečji) in pazili na ločila. Vsako nalogo naj učitelj vestno pregleda in oceni. Pri popravljanji naj se učenci opozore na razne napake. Spisje naj se goji prav marljivo. Učenci naj se vadijo pisati pravilno pisma, jih zaviti, adresirati i. t. d. Uče naj se pravilno podpisati poštne nakaznice in poštno - prejemne liste (recepise). — Računstvo se dobro poučuje. Potrebna učila se nahajajo že skoraj po vseh šolah. Ge tu ali tam še česa manjka, naj voditelji potrebno oskrbe. Učenci naj se do dobrega seznanijo z novo mero in vago. Večkrat naj sami kaj zmerijo in stehtajo. V prirodopisji in natoroznanstvu so otroci dobro odgovarjali. Gleda naj se pri tem pouku na potrebe in okoliščine kraja. Zemljepisni pouk se začne s šolsko sobo, potem naj učitelj vadi učence spoznavati šolski okoliš, domačo vas (trg ali mesto), bližnje vasi i. t. d. V višjih razredih naj se tudi na tablo kaj nariše iz zemljepisja n. pr. domačo vas, okraj, kranjsko voj-vodstvo, Donavo s pritoki i. dr. Iz zgodovine morajo otroci znati najvažnejše reči iz avstrijske zgodovine in natanko seznaniti se s prevzvišeno habsburško hišo, s cesarsko rodovino. To bode g. nadzornik pri prihodnjih inšpekcijah posebno zahteval. Pri lepopisji naj se pazi na lego in obliko črk; gledati se more že v prvem letu in vso šolsko dobo, da bodo učenci pri pisanji prav sedeli in prav držali pero. Med pisanjem hodi učitelj od učenca do učenca, pregleduj in potrpežljivo in vspodbudljivo popravljaj, kar vidi napačnega. V risanji se lepo napreduje. Učitelj skrbi, da bode prehajaje od lažjega do težjega prišel do zaželjenega smotra in risal slednjič brez stigem. Telovadba naj se ne opušča, kjer ni telovadišča, telovadi naj se na hodiščih, v veži in v šolski sobi. Pri petji omenja g. nadzornik, da naj se pridno goji tudi cerkveno petje. Prav ganljivo je poslušati pri šolskih mašah popevati nežno mladino. Pouk v ženskih ročnih delih naj se povsod uvede, učenke naj se ne vadijo le pletenja, ampak tudi šivanja in krpanja. Uradni spisi so bili po vseh šolah v lepem redu. Da bodo razrednice, tedniki in zapisniki tudi na konci leta še snažni, zavijo naj se v kak popir. Pri vsaki šoli naj se napravi drvarnica, kjer ni drugega prostora za drva. O 5. točki dnevnega reda: „Razdelitev učne tva-rine iz realij za posamezne razrede in oddelke na raznih kategorijah ljudskih šol z ozirom na sedanje učne knjige in učne načrte" poročajo gg.: Andrej Šest in Frančišek Šetina za štirirazrednice, Matija Bartl za trirazrednice, Kristij Engelmann in Frančišek Lovšin za dvorazrednice in Stanko Novak za jedno-razrednice. Vsi poročevalci rešili so častno svojo nalogo, iz referatov se je uvidelo, da so se gospodje vestno in temeljito pripravili za zborovanje. Pismene izdelke spravil je g. nadzornik, da jih prilično predloži seji stalnega odbora, kateri bode iz njih posnel najvažnejšo tvarino iz realnega pouka. Pri bodoči okrajni konferenciji bode potem poročal stalni odbor še jedenkrat o tem predmetu. Poročilo blagajnika okrajne učiteljske knjižnice se vzame v znanje in računi se potrde. Nasvetuje se v nakup mnogo novih knjig, posebno pa naj se nakupijo učne knjige , ki se rabijo na c. kr. učiteljišči, da si jih bodo mogli izposojevati oni učitelji in učiteljice, katerim se bode še pripravljati za drugo preizkušnjo. Knjižnica ostane tudi v prihodnjem letu naročena na iste časopise in ostane ud istih društev, kakor do sedaj. V knjižnični odbor se volijo per acclamationem gg.: Šetina, Perko in Štefančič, vsi iz Črnomlja; v stalni odbor pa po listkih gg.: Barle, Bartl, Šest in Šetina. V c. kr. okrajni šolski svet pa si izvoli učiteljstvo svojim za- stopnikom namesto g. Rupnika (ki je postal nadučitelj v Leskovci), g. Š e s t - a iz Metlike. Samostalen predlog je bil samo jeden.. G Šetina predlaga: „Uči-teljstvo črnomaljskega okraja naj se obrne do pre-slavnega deželnega zbora s prošnjo, da bi blagovolil še v letošnjem zasedanji zopet obravnavati učiteljske plače na Kranjskem, predložiti zakon v Najvišje po-trjenje in nakloniti nam je s 1. prosincem 1891. 1 boljše plače". Sprejme se jednoglasno, stalni odbor pa se pooblasti, da sestavi in pošlje primerno prošnjo visokemu deželnemu zboru. S tem je bil vspored konferencije dokončan. Gospod nadzornik zahvali gg. referente za trud (g. vodja okrajnega glavarstva ostavil je zaradi nujnega posla zborovanje med 5. točko) in učiteljstvu za pazljivost in vidno zanimanje pri obravnavi posameznih toček dnevnega reda; opominja učiteljstvo k marljivosti in vestnemu izpolnovanju dolžnostij, ki mu jih nalaga težavni slan. S krepkimi besedami vspodbuja nas k ljubezni in neomahljivi udanosti do presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. in prevzvišene cesarske hiše. S trikratnim živio klicem presvetlemu vladarju zaključi zborovanje. Učiteljstvo navdušeno zapoje cesarsko pesem. Nadučitelj Šest zahvali v imeni učiteljstva gospoda predsednika za izvrstno in nepristransko vodstvo zborovanja. Na to se nam je izplačala potnina. Skupnega obeda pri gospej Š. se je udeležilo vse učiteljstvo. Postrežem smo bili prav dobro in — ceno. V našo družbo sta prišla gospoda dr. Hinterleclmer in Frančišek Šušteršič, župan črnomaljski — naš odkritosrčni prijatelj. Izmed napitnic je bila s posebnim odobravanjem in z grornovitimi živio in slavo klici vsprejeta ona na presvetlega cesarja, kot našega največjega dobrotnika in zaščitnika ljudskega šolstva. Tudi drugih napitnic in govorov ni manjkalo, kakor je to pač navada pri jednacih prilikah. Med lepim in veselim petjem in prijateljskimi pogovori prišel nam je le prehitro popoludan. Na večer segli smo si v roke in razšli se po lepi Belokrajini, želeč si, da bi se v letu 1891. zopet zdravi in srečni sešli. Daj Bog! — t. Iz (iorij. Povodom odhoda našega priljubljenega nadučitelja g. Janko Žirovnika je priredilo naše bralno društvo v svojem „Gorjanskem domu" kot odhodnico g. nadučitelju občni zbor, pri katerem so bili častnimi člani društva izvoljeni g. nadučitelj J. Z i r o v n i k. č. g. misijonar J. Z a 1 o k a r in |g. okrajni šolski nadzornik A. Ž u m e r. Na dan odhoda g. Žirovnika se mu je po Miličevi tiskarni lepo izdelana častno diploma izročila z željo, da bi za svoje plodonosno delo v novi službi v Št. Vidu tudi našel tako plodovita tla, kakor pri nas Gorjancih. Društven Občni zbor „slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" dne 29. grudna 1890. 1. je bil prav dobro obiskan. Kaj več poročamo prihodnjič. Danes le omenimo da je bil s soglasnim odobravanjem imenovan častnim članom g. ravnatelj A. Praprot ni k. Iz novomeškega okraja. (Poziv.) Vse one gg. tovariše, ki so pristopili k učiteljskemu društvu za šolski okraj Rudolfovo, uljudno vabi društveni odbor, da društvenino 160 gld. vplačati blagoizvolijo, ker inače daljše delovanje odboru ni mogoče. Na Vas je dragi tovariši, da naše mlado društvo vrlo napreduje. Bog daj da bi novo leto srečnejše bilo nego staro! Davorin Judnič, tajnik. Litija ob južni železnici, meseca grudna (Prvi občni zbor novo ustanovljenega „učiteljskega društva" za litijski šolski okraj). Začasni odbor novemu učiteljskemu društvu je povabil učiteljstvo tega okraja v 19. dan minolega meseca k prvemu občnemu zboru v Litijo, kojemu povabilu se je odzvalo obilo učiteljev in nekaj učiteljic. Začasni predsednik, litijski g. nadučitelj, vse došle gospode kolege in gospice koleginje prav prisrčno vestnik. nazdravi, poživljajoč jih, da svojemu presvetlemu vladarju Frančišku Jožefu, svetli cesarici, katere god ravno danes obhajamo, in vsi cesarski rodbini za-kličejo slava in živio, kojemu pozivu se je navdušeno pritrdilo. V daljšem in primernem nagovoru je g. začasni predsednik vsestransko pojasnjeval pomen in potrebo društva za naš okraj — sosebno v denašnjih ozbiljnih časih. Vse učiteljstvo navdušuje k skupnemu in složnemu delovanju, kajti le v slogi je luoč! O delovanji začasnega odbora poroča isti govornik prav na kratko, ker je to bilo že itak vsem znano iz slovenskega časopisja. Na to se preide k volitvi društvenega vodstva (odbora) za prihodnje leto. Sporazumeli smo se tako, da so se volili trije odborniki z one strani Bogen-sperka, štirje pa s te strani, namreč gg.: Jurij A d 1 e -šič, nadučitelj iz Šmartnega pri Litiji, Iv. Bar tel ji učitelj ravno tam, Fr. Kovač, učitelj v Zatičini, gospdč. Zofija Podkrajšek, učiteljica v Litiji, J. Ravnikar, nadučitelj v Litiji, Janko Š k r b i n e c, n adučitelj v Višnji Gori in Jožef Zajec, nadučitelj v Velikem Gabru. Odbor se je konstituiral sledeče: J. Ravnikar, predsednik, J. Adlešič, namestnik in tajnik, Iv. Bartelj, pevovodja in Zofija Podkrajšek, blagajničarica. Zborovanje je tudi na moško in krepko obrambo na napade znanega goriškega lista izreklo upravnemu odboru — oziroma g. dr. Tom. Koinihu, predsedniku „Zavezi učiteljskih društev" svojo prisrčno zahvalo. Končno g. predsednik še prečita pismena pozdrava vodstva „Zaveze učit. društev" in g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Jožeta Bezlaja iz Krškega, kar se je s posebnim navdušenjem vzelo na znanje. Prihodnje zborovanje bode na pomlad, najbrže v Zatičini ali pa v Višnji Gori, da imajo po tem takem tudi gospodje tovariši z one strani Bogensperka priliko udeležiti se zborovanja. Novemu učiteljskemu društvu želimo obilo uspehov in božjega blagoslova na vseh poljih njegovega delovanja v prid šolstva, naroda in učiteljstva! Ves Imenovanje. G. začasni okrajni glavar Gustav del Gott je imenovan pravnim glavarjem v Logatci, g. minist, taj. Oskar vit. Kaltenegger pa okrajnim glavarjem v Badovljici, ker pride g. glavar L. markiz Gozani k deželni vladi v Ljubljano. Osobne vesti. G. Andrej Žumer, učitelj na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, bil je imenovan nadučiteljem in voditeljem I. mestne deške šole, g. A. Ja vorše k. naduč. v Mengši pa nadučiteljem v Šiški. G. Frančišek Gärtner, stalni učitelj na Dobravi pri Kropi, pride na j°dnorazrednico v Velesovern. — G. Henrik Likar je postal nadučitelj na dvorazred-nici v Grahovem, gspdč. Marija Pajsar pa je dobila četrto učno mesto na štirirazrednici v Trnovem. „Matica Slovenska". Društvene knjige zal. 1889. so, posebno „Dušeslovje I. del", do malega vse pošle. Ker je po tej knjigi posebno sedaj, ko je izšel kot letošnja društvena knjiga „II. del Dušeslovja". veliko povpraševanja, nam ustrežejo oni bivši člani, ki letošnje udnine še niso poravnali in ne mislijo več pri „Matici" ostati, ako nam vrnejo „I. del Dušeslovja", ki zanje nima tolike vrednosti. V zameno zanj dobe kako drugo založno knjigo iste cene, ki je še nimajo. Vsem onim društvenikom. ki so lani pristopili na novo, ki imajo tedaj le II. del Erjavčevih spisov, bodi povedano, da je I. del tudi še dobiti proti založni ceni 70 kr. — Isto tako bo marsikomu izmed društvenikov ustreženo, ako mu naznanimo, da se „Vodnikove pesmi* še vedno dobe v zalogi „Matice Slovenske". Cena posamezniu: iztisom znaša 50 kr. Odbor. Deželni zbor kranjski je v svoji zadnji seji, reševaje vložene prošnje, dovolil nastopne podpore: Azilnemu društvu na dunajski univerzi 50 gld , bolnišni blagajnici obrtnikov v Ljubljani 100 gld.. družbi sv. Cirila in Metoda 1000 gld., dramatičnemu društvu v Idriji 100 gld., kiparju Alojziju Ganglu 250 gld., podporni blagajnici na c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani 250 gld., isti blagajnici v Kočevji 100 gld.. isti blagajnici v Kudolfovem 250 gld., slikarju Jožefu Grmu 200 gld. in Antonu Gvajcu 150 gld.. konservatoristu Mateju Hubadu 200 gld., dijaški kuhinji v Ljubljani 200 gld., slikarju Matiju Krausu 100 gld., ljudski kuhinji v Ljubljani 100 gld., „Narodni šoli" 200 gld., s. Mariji Oblak v Št. Mihelu za pouk gluhonemih deklic 200 gld., patrijotičnemu deželnemu pomožnemu društvu za Kranjsko 100 gld., podpornemu društvu slovenskih visokošolcev na Dunaji 200 gld.. podporni blagajni slovenskih visokošolcev v Gradci 200 gld., podpornemu društvu pomožnih uradnikov na Kranjskem 100 gld.. podpornemn društvu filozofične fakultete na Dunaji 20 gld., podpornemu društvu na visoki šoli za t n i k. j poljedelstvo na Dunaji 30 gld., podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld.. slikarju Alojziju Šubicu 200 gld., s. Mariji Thiel v Št. Mihelu za pouk v ročnih delih na tamošnji šoli 100 gld. in društvu za oskrbovanje bolnih dijakov na Dunaji 50 gld. Božičnica za uboge šolske otroke. Dolgo vrsto let je že v navadi, da se o božičnem času po sv. Nikolaji v čitalnični dvorani ljubljanski deli obleka med uboge šolske otroke, katero oskrbujejo dobrodelne dame, načelnica gospa Marija Murnikova, potem gospodičine Orel, Klein in P r e m k o v e. Dne li. grudna 1890. se je ta slavnost zopet vršila v nav-zočnosti mnogih dobrotnikov in dobrotnic, katero sta tudi počastila deželni predsednik preblagorodni gospod baron Andrej Winkler in njegova gospa soproga. Po primernem n govoru gospoda ravnatelja Andreja Praprotnika se je razdelila med 82 otrok popolna zimska obleka, 18 otrok pa je dobilo obuvalo. Hazven tega pa so vsi tudi dobili štruce in strdenje. Kako veselje je bilo brati na sto veselih obrazih. Ko blagodušne dobrotnike v imeni obdarovanih še zahvali deček in deklica, bila je lepa in ubogim otročičem nepozabna slavnost pri kraji. — Tudi mi, ki se s to ubogo deco v šoli največ ukvarjamo, dobro znamo, kaka beda je v domačih krogih te mladine in kolika dobrota se stori s takim obdarovanjem, moramo veseli biti te požrtovalnosti blagotvornih dam ter izražamo željo, da bi obdarovanci svojo hvaležnost izkazovali z lepim vedenjem, ubogljivostjo in marljivostjo. Negovanje zdravja v srednjih šolah. C. kr. naučno ministerstvo je odredilo, da naj ravnatelji srednjih šol v krajih, kjer so javna kopališča in pla-vališča, izposlujejo pri lastnikih za šolsko mladino olajšila za vporabo in obiskovanje teh podjetij. Isto je ukreniti glede drsanja na drsališčih in se priporoča, da se za to mladino določijo posebne dnevne ure. Kjer ni plavališč in drsališč, naj se po možnosti deluje na to, da se ta v prid mladine osnujejo. Povsod, kjer je mogoče, naj se vrh tega tudi prirejajo igrališča za šolsko mladino, katera imajo namen, da se more mladina v prostem času skupno v zdravem zraku zabavati. Kdor zna, koliko mora dandanes šolska mladina v šoli in doma pri delu sedeti, piipoznal bode, da je ta ukrep jako umesten. Tudi za ljudsko-šolsko mladino v Ljubljani se je glede igrališč že obravnavalo in je tudi naš list o tem pisal. Vsled te odredbe so gg. ravnatelji ljubljanskih srednjih šol že ukrenili, da ima srednje-šolska mladina v tekoči zimi za malo plačo ob gotovih u-ah svoje drsališče na razpolaganje. Dijaške ustanove. Do dne 15. prosinca t. 1. razpisuje visoka c. kr. deželna vlada kranjska nastopne ustanove:*) 1. Drugo in tretje mesto Tomaža Er-1 a c h a ustanove po 157 gld. za sorodnike. — 2. Ka-spar G 1 a v i t z a ustanova 40 gld. za sorodnike. — 3. Tretje mesto Jožef Globo čnika ustanove 43 gld. 10 kr.. od 2. razreda ljudske šole do izvršenega 8. gimnazijalnega razreda a) za sorodnike, b) ako teh ni. za uboge dijake iz cerkljanske župnije, c) ako teh ni, za druge dijake na ljubljanskih gimnazijah. — 4. Tretje, četrto, deveto, deseto in jednajsto mesto Martin H o -tschevarjevih ustanov za učence ljudskih in meščanskih šol z nemškim učnim jezikom po 91 gld. za meščanske učence v Krškem. — 5. Peto mesto Jožefe Jelenove ustanove 51 gld. 68 kr. za sorodnike, oziroma za dijake iz Kranja. — G. Marije Jani-ni ko ve ustanova 71 gld. 80 kr. za sorodnike, oziroma dijake iz župnije Preska, potem Sora, Smlednik in Šmartno pod Šmarno goro. — 7. Prvo mesto Mateja Justina ustanove za gimnazijo in bogoslovje 47 gld. 15 kr. za sorodnike, oziroma dijake iz Radovljice ali iz ljubljanske škofije sploh. — 8. Četrto mesto Janeza Kal i str a ustanove 250 gld. za dijake iz postojinskega okraja, oziroma iz Kranjskega sploh. 9. Drugo mesto Barbare Katzianer ustanove 69 gld. 14 kr. za glasbeno izobražene dijake, ki morejo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani sodelovati. — 10. Prvo in drugo mesto Matija K o d e 1 e ustanove po 54 gld. 60 kr. za sorodnike. — II. Simona Kosmača ustanova 80 gld. za sorodnike. - 12. Tretje mesto Andreja Iv r 5 n a ustanove 88 gld. za višje štiri gimnazijalne razrede in za bogoslovje za sorodnike, oziroma dijake iz Ljubljane, Kranja ali Gornjega Grada. 13. Tretje mesto Martina pl. L a m b - in S c h w a r -zenberga ustanove 100 gld. za sorodnike, oziroma uboge dijake iz župhij Vipava, Črni Vrh in Idrija. — 14. Drugo in tretje mesto Martina pl. L a m b - in S c h vv a r z e n b e r g a ustanove po ti gld. za deklice iz sorodstva, oziroma iz župnij Vipava, Črni Vrli in Idrija. — 15. Drugo mesto Katarine baronice pl. Lichtentliurnove ustanove 107 gld. 20 kr. od tretjega razreda ljudske šole do dovršenih študij in še jedno leto potem za sorodnike, oziroma za dijake iz župnije sv. Petra v Ljubljani. — 16. Tomaža Poki u k a r j a ustanova 30 gld. za sorodnike, oziroma za dijake iz župnije Gorje. — 17. Prvo mesto Krištofa P 1 a n k e 1 j a ustanove 31 gld. 30 kr. za meščanske sinove iz Kamnika, oziroma iz Ljubljane. — 18. Drugo mesto Janeza Prescherna ustanove za gimnazijo in bogoslovje 139 gld. za dijake na Kranjskem rojene, ki si bodo izvolili duhovski stan. — 19. Jožefa Pretnarja ustanova 36 gld. 29 kr. za sorodnike. — 20. Antona K a a b a ustanova 205 gld. za sorodnike. 21. Drugo mesto Mateja Ravni h ar j a ustanove 101 gld. 38 kr. za sorodnike, oziroma za dijake iz trga Vače, iz župnije Vače, s Kranjskega sploh. — 22. Drugo mesto Jožefa R o s m a n n a ustanove 66 gld. 15 kr.. za sorodnike, oziroma za dijake iz župnije Trebnje, iz vasi Tihaboj, iz župnije sv. Križ pri Turnu, iz vasi Zabrdje in s Kranjskega sploh. — 23. Maksa Henrika pl. S c a r 1 i c h i j a ustanova 52 gld. za dijake, oziroma deklice plemenitega stanu iz sorodstva. — 24. Prvo, četrto in peto mesto Jakoba pl. S c h e 11 e n -b u r g a ustanove po 49 gld. 94 kr. za sorodnike. — 25. Prvo in drugo mesto Mateja S c h i g u r j a ustanove 45 gld. za sorodnike, oziroma za dijake iz občine Št. Vid pri Vipavi, ali iz okraja Vipava. — 26. Drugo mesto Jožefa Schlakerja ustanove 97 gld. 75 kr. za sorodnike, oziroma dijake iz Kamnika, ali dijake *) Ta razpis priobčimo, da opozorimo gg. tovariše, ki imajo svoje otroke ali otroke iz svojega okoliša v šolali Uredn. sploh. 27. Jurija S c h m e i d a ustanova 20 gld. za sorodnike, oziroma druge dijake. — 28. Andreja Schurbija ustanova 30 gld. za sorodnike. — 29. Prvo in drugo mesto Krištofa Škofi t za ustanove 56 gld. 36 kr. za uboge dijake sploh. — 30. Tretje mesto Matije Sluge ustanove 62 gld. 14 kr. za sorodnike, oziroma dijake iz vasi Suha ah s Kranjskega, sploh. — 31. Neže -Žit ni ko ve ustanova 16 gld. 87'/2 kr. za dobrega učenca oziroma učenko na ljudski šoli v Višnji Gori. — 32. Peto mesto Jožefa S c h i f -fer pl. Schiffersteina ustanove 140 gld. za sorodnike, oziroma dijake iz Kranja. — 33. Prvo, trinajsto, sedemnajsto, devetnajsto in štiri in dvajseto mesto J. S t a m p f 1 a ustanove 50 gld., potem sedmo meslo iste ustanove 100 gld., prvo mesto iste ustanove 150 gld. in peto mesto iste ustanove 200 gld. za dijake iz Kočevja. — 34. Martin S trupi j a ustanova za prve štiri gimnazijalne razrede 40 gld. za sorodnike, oziroma dijake sploh. — 35. Dr. Jurija S u p a n a ustanova 50 gld. za sorodnike, oziroma dijake iz župnij Breznica, Begunje, Radovljica, Lesce in Leše. — 36. Drugo mesto Marije Svetine ustanove 50 gld. za sorodnike, oziroma dijake iz mestne župnije Skofja Loka in župnije Marije Oznanjenja v Ljubljani. — 37. Tretje in šesto mesto Antona Talnitscher pl. T h a 1 b e r g a ustanove 105 gld. za sorodnike, oziroma druge dijake v „Collegium Aloisianum". — 38. Janeza Thaler pl. N e u t h a 1 a ustanova 30 gld. za sorodnike, oziroma druge dijake. — 39. Marije To m če ve ustanova 65 gld. za sorodnike, oziroma druge gimnazijce v Ljubljani. — 10. Prvo mesto Antona Umeka ustanove 125 gld. za sorodnike, oziroma dijake iz Gerovca in iz župnije Stopiče sploh. — 41. Drugo mesto ustanove neznanega ustanovnika 40 gld. 62 kr. za dijake v Ljubljani. — 42. Drugo in tretje mesto Antona Alojzija W o 1 f a ustanove 77 gld. za dijake iz Idrije. Prošnjam je priložiti: krstni list, ubožni list, spričevalo o stavljenih osepnicah, šolski spričevali od zadnjih dveh semestrov in kjer je treba dokazati sorodstvo, rodovnik. Popolni razpis je razglašen v „Lai-bacher Zeitung" od dne 17. grudna 1890. Podporno društvo na c. kr. učiteljišči v Ljubljani je imelo meseca grudna 1890. 1. svoj občni zbor. Dohodkov je bilo v tem letu 508-39 gld., stroškov pa 266-58 gld. Društvenega premoženja je 3239-81 gld. V odbor so se izvolili: ravnatelj B. Hrovath, načelnik ; prof. V. Linhart, blagajnik; vadniški učitelj Fr. Gerkman. perovodja in odbornika prof. Fr. Orožen in trgovec J. Perdan. Francosko šolstvo po uradnih poročilih. V „jednoti občanu Pražskvch* je pred kratkim predaval profesor dr. J. P a 1 a c k y o francoskem šolstvu, iz katerega predavanja posnamemo nastopne zanimive podatke: Na francoskem obiskuje šolo pet milijonov otrok, več kakor na Angleškem ali na Ruskem. Za šolstvo izda država vsako leto 70 milijonov frankov, več kakor katera si bodi druga država. Šol je 80.000, učiteljev pa 150.000. Šolska" dolžnost traje (i lel (na Angleškem 7, v Avstriji in Nemčiji 8, na Kitajskem 9 let). Ljudski učitelj ima letnih 2000 fr. temeljne plače, potem pa še primerno vsoto z ozirom na število šolskih otrok. Učitelji se klasificirajo po preizkušnji in dobiva naj boljša osmina 100 frankov, druga osmina pa 50 frankov doklade. Preizkušnje otrok so javne in se vrše v navzočnosti roditeljev. Tudi se dele darila. Učitelji, katerih razredi imajo veliko število odličnjakov, dobivajo srebrne medalje. Skoraj vse breme za šolstvo nosi država, občinam se sme največ 4<°/ona doklada naložiti. Glede šolske oprave je omeniti, da so tam klopi odpravili in vpe- Ijali sedeže za dva in dva otroka, ravno tako nimajo katedra in — table. V pariških šolah so vse stene do 1 m visoko s škrlom pokrite in je tako mogoče, da vsi otroci ob istem času pišejo. Glede zdravilstva porabi Pariz sam vsako leto 100.000 fr. za zdravnike, ki zdravijo uboge šolske otroke. Pri pariških šolah so od leta 1879. sem vpeljane šolske kuhinje (cantines scolaires, glej „Učit. Tov." 1. 1890. str. -222). Nadalje so v Parizu tudi šole v počitnicah (écoles des vacances), katere obiskujejo v počitnicah otroci, kojih rodi ! elji ne morejo doma zadostno nadzorovati, potem so tudi „classes de garde", v katerih otroci ostajajo do večera, da roditelji pridejo ponje. Šolski zdravniki. V kratkem ustanovi mestni svèt v Lipsiji posebna mesta za šolske zdravnike. Vsakemu zdravniku se bode pridelilo nekoliko šol. P. z B. Mladina in plesne zabave. Okrajno glavarstvo v Jablonci na Češkem je prepovedalo pristop k plesnim zabavam vsem šolskim otrokom v starosti do 16 let. P. z B. Naučno ininisterstvo v državnem proiačunu. To ministerstvo potrebuje 806.000 gld. več, kakor preteklo leto. Pri kultu je to nasledek zakona o kon-grui; pri pouku spada od tega 110.000 gld. na visoke šole, 192.000 gld. na srednje šole posebno za pomno-ženje učiteljstva, 102.222 gld. na obrtne šole za razvoj novih šol. P. z B. Učiteljska sirotišnica. Za C.esko se snuje „Bol-zanova" učiteljska sirotišnica, za katero je učiteljstvo med saboj v kratkem času že nabralo do 12 000 gld. Češki listi za mladino. V preteklem letu je izhajalo 15 čeških listov za mladino in sicer: Naši mladeži, Pfitel ditek, Besidka malych, Mali čtenar, Andël stražnij. Matice ditek, Besidka détskà, Hudebni kvèty, Zlaté mlâdi, Pfitel ditek (morav.), Zahràdka malickych, Včelka, Pfitel mladeže, Malé noviny, Pfitel ditek (amer.) Bes. Učit. Števila o človeškem organizmu. Ameriški fi-zijolog je preračunil o sestavi človeškega telesa nastopna števila: Človeško telo ima 150 kostij in 500 mišic, kri odraslega človeka tehta 15 kg. Srce ima navadno v premeru 15 cm-, udari pa 70krat v minuti, 4200krat v uri, 35,792.000krat v letu. Vsak udarec pretoči 44 g krvi, 2030 g v minuti, 132 kg v uri in 58 2 v jednein dnevu. Vsa krvi v telesu se skozi srce pretoči v 3 minutah. V plučih je 5 l zraka, povprečno pa dihnemo 1200krat v uri, za kar potrebujemo 300 l zraka. Koža ima 3 lege v debelosti 6 mm ; 1 cm2 kože ima 12.050 luknjic. Obrtno-nadaljevalno šolo so v Metliki odprli s 15. dnem grudna 1890. Do sedaj se je oglasilo v to šolo 50 rokodelskih in trgovskih učencev. Nova slovenska knjiga za obrtno - nadaljevalne šole bode izšla koncem I. 1891. Meščanski učitelj J. Bezlaj si je namreč od pisatelja in založnika pridobil pravico za preložitev izvrstnega od ministerstva posebno priporočenega dela „Einfache Objecte (les Ban- und Maschinenfaches" von C. H es k v. kise rabi skorej na vseh obrtno-nadaljevalnih in meščanskih deških šolah. Omenjena strokovna knjiga izšla je tudi v češkem prevodu. Šolsko delamo bodo z novim letom otvorili v Krškem in sicer za mizarstvo in modeliranje. Načrt za novo glavo „Učit. Tov." nam je narisal g. J. Vesel, profesor na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani, za kar smo mu prav hvaležni. „Deželna podpora za izdavanje slovenskih šolskih knjig". Pod tem naslovom piše v Pragi izhajajoča „Beseda Učiteljska" nastopno : Kakor znano Slovenci do nedavne dobe niso imeli še nič čisto slovenskih („višjih" — Ured.) ljudskih šol, ker se je tudi na Kranjskem na javnih šolah že od I. razreda poučevalo slovensko in nemško, v višjih razredih pa izključno nemško. Višje šole so bile popolno in so po večini še do sedaj nemške. Ako so reči že na Kranjskem, v čisto slovenski deželi doslej tako stale, koliko slabeje stoje šele v drugih deželah, v katerih tudi Slovenci prebivajo. — Na Kranjskem se je stvar šele od te dobe na bolje obrnila, od kar imajo Slovenci večino v deželnem zboru in sedaj se tudi v višjih razredih poučuje s slovenskim učnim jezikom, ali ta pouk ne more dobro uspevati, ker ne dostaje za te šole slovenskih učnih knjig. Obravnava se sicer že dalj časa o tem, da bi se izdale slovenske učne knjige, ali reč ima svojo težavo, ker je število višje razvitih ljudskih šol na Kranjskem želo malo, o meščanskih, nadaljevalnih in srednjih šolah še govoriti ni, in zaradi tega se za te učne knjige ne more najti založnika. Da bi se tem neprilikam odpomoglo, sklenil je vlani deželni zbor vprašati deželni šolski -"svet, katerih slovenskih učnih knjig bi se najprvo potrebovalo. Deželni šolski svet je odgovoril, da bi bilo najnujneje izdati berila za 5., 6., 7. in 8. razred občnih ljudskih šol, potem za iste razrede slovnice, zemljepisne, zgodovinske, prirodopisne in prirodoslovne knjige, kakor tudi učne knjige za obrtno - nadaljevalne šole. Deželni šolski svčt je poleg tega tudi naznanil imena profesorjev in učiteljev ljudskih šol, kateri bi te knjige spisali; deželni zbor pa je letos sklenil, za izdavanje teh knjig dovoliti letno podporo. Za leto 1891. dovoljenih je v ta namen 2000 gld. Ker členi te komisije nameravajo prevesti nemške učne knjige, med drugimi tudi za meščanske šole nepripravno zgodovino Gindelyjevo, katera se je tudi na češki jezik prevela, pa jo je pozneje moral profesor Vavra popolnoma predelati, želeti je, da bi se imenovani komisiji do-pošiljala naše češke dobre učne knjige za ljudske, meščanske, nadaljevalne in srednje šole in bi se komisija pri sestavi novih knjig rajše teh posluževala; to bi bilo za Slovence kakor za nas dobro. Taki spisi oziroma knjige morejo se pošiljati členu komisije za priredbo slovenskih učnih knjig gospodu A. Zu-merju, učitelju in c. kr. šolskem nadzorniku v Ljubljani. Tako piše „Beseda Učiteljska". Vidi se iz tega, kako gorko se naši češki tovariši zanimajo za napredek v našem šolstvu. Zlasti nam je v tem oziru omeniti prizadevanja gospoda A n t. J i r a k a . učitelja v kr. Vinogradih, kateri nam je v dveh pošiljatvah na svoje stroške brezplačno doposlal 23 učnih knjig za ljudske, meščanske in obrtne šole, iz katerih lahko sklepamo, kako imajo Čehi šolstvo že razvito. Zato ljubav prav iskreno zahvalimo g. J i r a k a. Knjige smo že razdelili med gospode, ki so v dotični komisiji. Šolska reforma v Nemčiji. Kolikor moremo posneti iz obravnav berlinske šolske konferencije, katera je obravnala o reformiranji srednjega šolstva, je v kratkem sledeče: Na gimnazijah se bode pouk v klasičnih jezikih omejil, nemščina in novejša zgodovina pa se bosta razširili. Učne ure kakor tudi učna tvarina se bode zmanjšala, a pri vsem tem se dijaki, ki so bili preobloženi, ne bodo zadostno razbremenili. Tudi angleščina se namerava uvesti. Telovadba se bode bolj gojila, kakor doslej, higijena bode obvezen predmet in šolsko higijeno bodo nadzorovali zdravniki. ..Mladi učitelj". Gospod Davorin Trstenjak iz Kostajnice na Hrvaškem nam je poslal nastopni poziv, katerega svojim čitateljem s tem objavimo do slovno: Poziv na predbrojbu. Nakanih se, da tiskam o svom trošku knjigu: „Mladi učitelj". Savjeti i prak-tički primjeri učitelju u prvom razredu i roditeljima. Sadržina djelu je ova: Prvi dio. I. Učitelj. II. Diete. III. Kako da zavriediš ljubav dječju. IV. Mali Ivica voli učitelja. V. Dobar učitelj,